Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg), 10., 11., 15., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 15/19), 55. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) ter strokovnih podlag za razglasitev kulturnega spomenika Celje – Pelikanova hiša v Celju, št. NC:1103/2020, je Mestni svet Mestne občine Celje na 15. redni seji dne 2. 2. 2021 sprejel
o razglasitvi Pelikanove hiše v Celju za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje
1. člen
Z namenom, da se ohranijo kulturne, arhitekturne, likovne, krajinske, arheološke ter zgodovinske vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine: EŠD 23725, Celje – Pelikanova hiša.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
1. Pelikanova hiša stoji v nizu nadstropnih stavb na vzhodnem delu Razlagove ulice. Na dvoriščni parceli je k stavbi prizidan stekleni fotografski atelje (Celje – Pelikanov atelje, EŠD 9825), razglašen za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 26/01). Hiša skupaj z ateljejem v vseh pogledih tvori neločljivo celoto.
2. Podkleteno, nadstropno hišo z visokim pritličjem in steklenim fotografskim ateljejem na dvoriščni parceli, sta leta 1898 dala postaviti fotograf Johann Martin Lenz in njegova žena Ivana. Načrte za stavbo s steklenim ateljejem je po naročilu investitorjev izdelal celjski stavbenik in prvi mestni inženir Jožef Higersperger. Ob manjših spremembah pri izvedbi del, je bil načrt tudi v celoti realiziran. V stavbi je Lenz svojo obrt opravljal vse do svoje smrti leta 1919. O prvotnem lastniku pa še danes priča zapis, ki se je ohranil na kamnitem čelu pročelja stavbe. Istega leta je Lenzova vdova celoten objekt prodala Mariji Jarc. Le-ta pa ga je sprva oddala, že leta 1921 pa tudi prodala fotografu Josipu Pelikanu. Od tistega trenutka dalje pa vse do svoje smrti leta 1977, Josip Pelikan postane najpomembnejši fotografski dokumentalist mesta Celja in njegove okolice. Leta 1937 je preselil fotografsko dejavnost iz starega steklenega ateljeja v pritličje hiše in v njem na novo uredil fotografski salon za studijsko fotografijo s sprejemnico, temnico in drugimi za delo potrebnimi prostori. Takrat je bila okenska odprtina ob glavnem vhodu iz ulice preoblikovana v nov vhod z izložbo. To pa je tudi edina večja sprememba na hiši od časa njenega nastanka do danes.
3. Stavba je sestavljena iz treh etaž, kleti, visokega pritličja in nadstropja. Ostrešje pokriva dvokapnica, krita s klasično opečno kritino. V vseh treh etažah se ponovi osnovna tlorisna zasnova na način, da so večji prostori orientirani na ulico, manjši oziroma pomožni pa na dvorišče. Prostori so med seboj povezani z manjšim hodnikom, skrajni desni del stavbe pa v celoti zaseda stopnišče. Stavbno pohištvo na objektu je leseno.
4. Pročelje je razdeljeno na šest osi, pri čemer je zadnja os poudarjena z vhodom, balkonom nad njim in strešnim čelom z vklesanim napisom J.M.LENZ ter heraldičnim motivom. Kletna okna imajo kamnite okvirje in kovane mreže. Ostala okna so dvokrilna z nadsvetlobo, kasetirana vhodna vrata so prav tako dvokrilna z nadsvetlobo. Balkon krasi stilizirano oblikovana litoželezna ograja, balkonska vrata pa ponovijo obliko in barvo oken. Fasada pročelja je bogato členjena v stilu neohistorizma poznega 19. stoletja. To se kaže predvsem v rustičnih pasovih pritličja s stiliziranimi sklepniki nad odprtinami. Arhitekturna členitev je v nadstropju še bogatejša. Štukirano okrasje se bohoti okoli okenskih odprtin s trikotno zaključenimi okenskimi čeli, z izjemo balkonske odprtine, kjer je čelo segmentno oblikovano. Dvoriščna fasada je brez členitev, celoto poudarjajo le funkcionalen balkon s strešico ter preproste obrobe okoli okenskih odprtin.
5. Ohranila se je originalna tlorisna zasnova stavbe v celoti. Kletni prostori so obokani s traveznimi oboki (plitke banje povezane z železnimi traverzami), talne površine prekrivajo opečni tlakovci. V klet se dostopa iz dvoriščne strani, lesene stopnice pa iz kletnega hodnika vodijo v visoko pritličje. V enem od kletnih prostorov se je ohranila manjša lončena peč, v drugem pa litoželezni umivalnik. V objekt se iz ulice dostopa v podolgovato vhodno vežo s stopnicami, ki vodijo na stopnišče z dekorativno ograjo iz litega železa z lesenim držalom. Posamezni ograjni elementi imajo napis Waagner in Wien, kar najbrž označuje livarja iz Dunaja, ki je po oblikovnih podrobnostih sodeč, oblikoval tudi ograjo na balkonu pročelja. Levo od stopnišča so Pelikanovi delovni prostori, za stopniščem pa se skozi lesena vrata dostopa v stekleni fotografski atelje. Po hodniku stopnišča so položeni šamotni tlakovci v svetlo-temnem barvnem odtenku. Prostori v nadstropju so vseskozi bili namenjeni bivanju. Talne površine v pritličju in nadstropju prekriva parket, v prostorih so ohranjene lončene peči, ki so sestavljene pretežno iz neorenesančno oblikovanih pečnic. Peči so pogosto kombinirane z litoželeznimi vratci, ki nosijo dekorativne elemente iz obdobja secesije.
6. Na stropu reprezentančnih prostorov stanovanja, v nekaterih delovnih prostorih pritličja ter na stenah in stropu vhodne veže ter stopnišča se pod obstoječimi beleži nahajajo dekorativne poslikave, ki se na podlagi rezultatov sondiranj prezentirajo. Na stopnišču in v nekaterih prostorih pritličja se je ohranila tudi prvotna nadometna električna napeljava. Notranje stavbno pohištvo je večinoma prvotno, z ohranjenimi posameznimi detajli.
7. Po Pelikanovi smrti je obrt prevzela njegova druga hči Božena, ki je leta 2016 umrla brez otrok. Neprecenljivo fotografsko opremo, pripomočke in dokumente, ki so po njeni smrti ostali v hiši je Muzej novejše zgodovine Celje postopoma odkupil od njenih dedičev. Leta 2019 je z odkupom stavbe v zgodbo vstopila Mestna občina Celje. S predajo v upravljanje Muzeju novejše zgodovine Celje pa omogočila ponovno združitev z leta 1996 obnovljenim steklenim ateljejem, nadaljnje raziskovanje fotografske dejavnosti in opusa Josipa Pelikana in nenazadnje, ampak nujno, tudi javno namembnost objekta v prihodnje.
8. Stavba predstavlja kvaliteten primer v celoti ohranjene meščanske hiše, zgrajene konec 19. stoletja.
9. Pomembna je kot dom za mesto Celje pomembne javne osebnosti, fotografa Josipa Pelikana.
10. Ponovna združitev hiše s steklenim fotografskim ateljejem je v lokalnem, državnem in evropskem smislu izjemna, saj predstavlja redkost v srednjeevropskem prostoru.
Varovane sestavine:
– Varuje se celovita pojavnost in lega spomenika v prostoru.
– Varuje se celovita zunanja podoba objekta, členjena fasada pročelja z vsemi detajli, dvoriščna fasada z detajli, dvokapna streha z opečno kritino (oblika, naklon, material in barva), stavbno pohištvo z vsemi detajli (material, oblika, barva).
– Varuje se zunanje značilnosti, kot so gabariti, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru ter arheološke plasti.
– Varuje se avtentična notranjost z vsemi detajli: originalna tlorisna shema z razporeditvijo prostorov (lončene peči, stopniščna ograja, stropne in stenske dekorativne poslikave) in z vso premično dediščino.
(1) Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Celje na parceli št. 2343/1, k.o. Celje.
(2) Meje spomenika so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:1000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000. Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje (v nadaljevanju ZVKDS, OE Celje) in Mestna občina Celje – Oddelek za družbene dejavnosti.
(1) Za spomenik velja varstveni režim in je varovan v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg):
– Trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt.
– Varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov).
– Varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s primarno kritino.
– Varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo.
– Varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico.
– Varovanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico.
– Podrejanje vsake rabe in vseh posegov na objekt in njegovo neposredno okolico ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot.
– Omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanih vrednot.
– Prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objektov, ki so ovrednoteni kot del spomenika.
– Prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika.
– Prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika.
– Prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo (npr. sončne elektrarne), znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.
– Omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti.
– Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, po presoji ZVKDS morajo biti zagotovljene predhodne arheološke raziskave.
– Omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe.
– Omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS.
– V primeru celovite prenove je možna sprememba namembnosti, pri čemer se mora raba podrejati lastnostim spomenika v skladu s predhodnimi pisnimi kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS.
– V primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.
(2) Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika je potrebno na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje oziroma kulturnovarstveno mnenje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V primeru posegov v zemeljske plasti je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline pri Ministrstvu za kulturo, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.
(3) Zavarovan spomenik je namenjen:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, tehničnih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika;
– učno-demonstracijskemu delu;
– znanstvenoraziskovalnemu delu.
Objekt Celje – Pelikanova hiša nima definiranega vplivnega območja, ker je sestavni del pozidane strukture mesta Celja, ki je razglašeno kot kulturni spomenik Celje – Staro mestno jedro (EŠD 55), kjer velja varstveni režim za naselbinski kulturni spomenik in v območju arheološkega kulturnega spomenika Celje – Arheološko najdišče Celje (EŠD 56).
Lastnik in/ali upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.
Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.
Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturo.
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v tretjem odstavku 3. člena tega odloka.
11. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0301-5/2021
Celje, dne 2. februarja 2021
