Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 21/2021 z dne 12. 2. 2021

463. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža, stran 1307.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 in 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z drugim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 30. člena Statuta Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07 in 27/08) je Občinski svet Občine Straža na 15. redni seji dne 21. 1. 2021 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Straža, ki je bil sprejet z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Straža (Uradni list RS, št. 105/12 in 46/14) – v nadaljnjem besedilu OPN. Spremembe in dopolnitve OPN se nanašajo na območje celotne občine.

2. člen

(vsebina in oblika)

(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz odloka in njegovih prilog. Odlok je sestavljen iz naslednjih poglavij in priloge:

1. Uvodne določbe

2. Strateški del

3. Izvedbeni del

4. Prehodne in posebne določbe ter končna določba

Priloga 1: Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora

(3) Kartografski del sprememb in dopolnitev OPN vsebuje:

– Strateški del:

I. Zasnova prostorskega razvoja Občine Straža (M cca 1:50.000)

Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)

Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo ter zasnova prometa (M 1:50.000)

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)

II. Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000)

Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)

Koncept prostorskega razvoja Straže (M 1:20.000)

– Izvedbeni del:

1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:25.000)

2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:25.000)

3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)

4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)

5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:25.000)

6. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:

P1: Prikaz situacije karakterističnih profilov cestnega omrežja v občini in na območju UN Straža

P2: Prikaz karakterističnih profilov cestnega omrežja – sheme

3. člen

(obvezne priloge)

Obvezne priloge vsebujejo:

– izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,

– prikaz stanja prostora,

– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v spremembah in dopolnitvah OPN,

– prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,

– obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPN,

– povzetek za javnost,

– okoljsko poročilo (2010).

4. člen

V 4. členu Odloka o OPN se izbrišeta prva in šesta alineja.

5. člen

V 5. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).

2. Avtobusna postaja je prostor določen za sprejem in odpravo avtobusov, ki mora imeti pokrite perone, urejene za varno vstopanje in izstopanje potnikov, prostore za zadrževanje potnikov in voznega osebja, za hrambo prtljage, elektronski medij za informacije o voznih redih ali tablo z objavo izvlečkov iz voznih redov, mesta za prodajo vozovnic, sanitarije ter prometni urad in s predpisi določeno opremo.

3. Avtobusno postajališče je posebej zgrajena in označena prometna površina zunaj ali na vozišču ceste, ki obsega postajališče, čakališče ter navezovalne površine za pešce na javne površine za pešce, v primeru avtobusnega postajališča zunaj vozišča pa tudi uvozni in izvozni pas na postajališče.

4. Bruto tlorisna površina stavbe (BTP) je skupna površina vseh etaž stavbe (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena in pod njim.

5. Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja.

6. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.

7. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.

8. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.

9. Etaža je del stavbe med dvema stropoma in lahko vključuje klet (K), pritličje (P), nadstropje (število) ali mansardo (M).

10. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, zunanjih stopnišč, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,6 m.

11. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstrešnica nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija pomožnih objektov na gradbeni parceli.

12. Funkcionalno zemljiškoposestvo(FZP) je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Zemljiške parcele se morajo stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja zidanice, hrama, vinotoča ali vinske kleti. Kadar FZP deli zemljiška parcela, ki je kategorizirana ali nekategorizirana cesta, se šteje, da se zemljiške parcele FZP stikajo. Zemljiške parcele ne smejo biti medsebojno oddaljene več kot 400 m zračne razdalje in so znotraj vinogradniškega območja.

13. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.

14. Gradbena linija je črta, na katero so z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji.

15. Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča.

16. Gradbena parcela je stavbno zemljišče z ustrezno namensko rabo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

17. Izjemna krajina jekrajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.

18. Kap je najnižji rob strešine, ki je zaključena s strešno kritino.

19. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan, pri čemer sega vidni del kleti na pretežnem delu objekta največ 1,40 m nad teren.

20. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.

21. Kolenčni zid je zid v mansardni etaži in se meri od zgornjega roba nosilnega dela zadnje medetažne konstrukcije do spodnjega roba kapne lege.

22. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

23. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.

24. Mansarda(M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho in ima kolenčni zid.

25. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.

26. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).

27. Novogradnja na mestu odstranjenega objekta je gradnja, ki se zgradi na mestu obstoječega odstranjenega objekta oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50 % tlorisa obstoječega objekta.

28. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo.

29. Napušč je del strehe, ki sega prek zunanje stene stavbe, in je lahko odprt ali zaprt.

30. Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju/neskladju z njim.

31. Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.

32. Objekti za oglaševanje so namenjeni nameščanju ali posredovanju oglasnih sporočil, obveščanju o dogodkih, prireditvah in podobno.

33. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.

34. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu) ter 40 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.

35. Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki z urbanistično in arhitekturno zasnovo oblikuje osnovno razmerje z zemljiščem oziroma gradbeno parcelo, sosednjimi objekti oziroma zemljišči in z javnim prostorom. Namembnost osnovnega objekta je skladna z namensko rabo prostora (bivanje, centralne dejavnosti, gospodarska dejavnost, turizem, šport in rekreacija).

36. Obstoječi legalni objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.

37. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.

38. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.

39. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.

40. Ozelenjena streha je streha, prekrita s substratom in porasla z vegetacijo.

41. Počitniška hiša je enostanovanjska stavba, stanovanje, ki se uporablja za bivanje sezonsko ali občasno in ne gre za stavbe za kratkotrajno namestitev po predpisu, ki ureja klasifikacijo objektov.

42. Podstrešje je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.

43. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno ipd. dovoljenje).

44. Predhodne arheološke raziskave zajemajo vse metode in postopke za določitev in ohranitev arheoloških najdb in struktur po predpisih o varstvu kulturne dediščine, vključno z poizkopavalnimi analizami in postopki za ohranitev arhiva najdišča; obseg arheoloških raziskav za vsak posamezen poseg določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.

45. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m (oziroma 40 m zunaj območij naselij) ob reki Krki in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.

46. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali do 1,4 m nad njo.

47. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.

48. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.

49. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.

50. Soliter je drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.

51. Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.

52. Stanovanjska stavba za posebne družbene skupine je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.

53. Tlorisni gabarit pomeni zunanje mere objekta, kar vključujejo nosilno konstrukcijo s fasado.

54. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.

55. Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.

56. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).

57. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.

58. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.

59. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.

60. Zazidana površina objekta je določena z navpično projekcijo zunanjih dimenzij stavbe na zemljišču, pri čemer niso vključeni podzemni deli zgradb in sekundarni deli, npr. zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški nad vhodi.

61. Zelene površine so naravne in urejene z vegetacijo porasle površine, kot so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine in ureditve za potrebe prebivalcev. Namenjene so sooblikovanju podobne naselij, ureditvi okolice objektov in različnim dejavnostim v odprtem prostoru ter prispevajo k splošni kakovosti bivanja v naseljih.

62. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.

63. Železniška postaja je prometno mesto na železniški progi, kjer potekajo komercialna, tehnična in prometna dela. Gre za sestav naprav, tirov, stavb, peronov in drugega, kar je treba za potek prometa.

64. Železniško postajališče je železniški infrastrukturni objekt, ki je po velikosti (tako števila potnikov, števila vlakov kot same velikosti objekta), nudenju storitev in uslug ter pomembnosti, manjši kot železniška postaja.«

6. člen

V 7. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, tako da:

– se v policentričnem urbanem sistemu Slovenije Straža skupaj z Vavto vasjo razvija kot občinsko središče v tesni povezavi z regionalnim središčem Novim mestom, pri katerem se naveže tudi na 3. razvojno os;

– v omrežju urbanih naselij Straža krepi povezanost tudi z Dolenjskimi Toplicami in z Žužemberkom;

– se z načrtovanjem učinkovitih prometnih mrež, gospodarskih con, območij za družbene in oskrbne dejavnosti ter bivanje in razvoj drugih dejavnosti pospešuje prostorski razvoj;

– se na Stražo s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje omrežje drugih naselij v občini;

– so v omrežju naselij v občini razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport ter oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. Funkcije javnega značaja se razmeščajo glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev in drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev;

– lokalno in občinsko središče Straža skupaj z Vavto vasjo zagotavlja prebivalcem teh naselij in njihovih zaledij vsaj možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje;

– podeželje postaja razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki dopolnjuje ponudbo občinskega središča, predvsem v okviru manjših središč (Rumanja vas, Jurka vas in Drganja sela). Zagotavlja se zadržan razvoj manjših podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja, z ohranjanjem kakovostne podobe vasi;

– se zagotavljajo možnosti za rabo naravnih virov, kot so viti pitne vode, geotermični viri, sončna energija in drugi alternativni energetski viri ter ohranjanje prepoznavnih območij – kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture vinogradniških območij ter s preprečevanjem razpršene gradnje.

(4) Strategija upošteva temeljne značilnostih naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine, ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev, podanih v smernicah nosilcev urejanja prostora.«

7. člen

V 8. členu se na koncu petega odstavka doda besedilo: »in obvodnega prostora Krke in pritokov.«

8. člen

V 9. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Zagotavljajo se prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila, različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov predvsem na širšem območju Straže, Potoka, Drganjih sel in v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve poselitvenih območij ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se upoštevajo merila za kakovostno bivanje, kot so osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje, dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet ter združljivost z drugimi dejavnostmi. Pri določanju prostorov za gradnjo stanovanjskih objektov se zagotavlja racionalna raba prostora z zagotavljanjem bolj strnjene gradnje in višjih gostot pozidave v Straži in Dolnji Straži ter v Jurki vasi, Vavti vasi, Drganjih selih in Rumanji vasi, varčevanje z energijo in materialnimi sredstvi. Stanovanjsko gradnjo se usmerja na območja, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljanje ter dostopnost.«

9. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve, ki se usmerja predvsem v okvirna območja naselij, ki so prikazana na karti št. 5 Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora, skladno s Strokovno podlago za naselja v Občini Straža (Acer Novo mesto d.o.o., 2017, 2018) ter Urbanističnim načrtom Straža (Acer Novo mesto d.o.o., junij 2017, julij 2018).

(2) Straža se skupaj z Vavto vasjo razvija kot lokalno in občinsko središče z javnimi dejavnostmi in gospodarskimi conami ter drugimi funkcijami. Naselje se razvija kot gospodarsko, zaposlitveno, upravno, izobraževalno, kulturno in oskrbno središče, z zagotavljanjem zadostnih površin za te dejavnosti in za novo stanovanjsko gradnjo.

(3) Druga naselja (Dolnje Mraševo, Drganja sela, Jurka vas, Loke, Podgora, Potok, Prapreče pri Straži, Rumanja vas in Zalog) se razvijajo kot podeželska naselja in ohranjajo pretežno ruralni značaj s prevladujočim bivanjem in kmetijstvom. Podeželska naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.

(4) Naselja, v oziroma ob katerih se poudarjeno razvija gospodarske dejavnosti, so Straža (gospodarska cona občinskega pomena Novoles), Zalog (gospodarska cona občinskega pomena Zalog), Vavta vas (gospodarska cona lokalnega pomena Gorjanci), Jurka vas (gospodarska cona lokalnega pomena Jurka vas).

(5) Posebno vlogo v sistemu poselitve imajo posamezne lokacije s turističnim pomenom oziroma potencialom, na katerih se poveča spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko (z novimi programi, turistično ponudbo) kot količinsko. Lokacije oziroma območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, ki imajo (delno že izraženo) turistično vlogo v omrežju naselij občine so predvsem: Straža z Vavto vasjo, letališče Straža, turistično-storitvena cona Hruševec, Krka z obvodnim prostorom, pristava gradu Luknja, vinogradniški območji Straške gore in Ljubna, širše območje kraške jame Velika Prepadna, biotopi pri Zalogu, obvodni prostor Temenice ipd., turistične kmetije po naseljih in različne tematske poti. Na teh lokacijah oziroma območjih se skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi, ki so osnova za razvoj turistične ponudbe, vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo tudi novi programi.

(6) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. I, na karti št. 3 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo ter zasnova prometa, okvirna območja naselij pa so prikazana na listu št. I, na karti št. 5 Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora.«

10. člen

V 11. členu se v prvem odstavku briše besedilo »3. razvojno os oziroma«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(5) Regionalna kolesarska povezava poteka po dolini Krke proti Dolenjskim Toplicam in Novemu mestu. Kolesarsko omrežje se načrtuje kot kolesarska pot, ki se načrtuje samostojno, ali kot kolesarski pasovi in kolesarske steze, ki se načrtujejo sočasno z načrtovanjem novih ali rekonstruiranjem obstoječih cestnih povezav. V vseh naseljih se zagotovijo površine za varno odvijanje peš prometa.«

11. člen

V 12. členu se prvi stavek drugega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Območja prednostnega razvoja kmetijstva je na uravnanih površinah med Stražo in Temenico ter za in med naselji Rumanje vasi in Jurke vasi.«

12. člen

V 16. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(4) Na širšem območju Jurke vasi, Vavte vasi in Rumanje vasi (in variantno Potoka) je predvidena izgradnja obvozne ceste, kjer sedanja regionalna cesta poteka skozi naselja. Obvozna cesta razbremeni te vasi tranzitnega prometa ter omogoči enostaven dostop do gospodarskih con in drugih območij za kompleksnejšo gradnjo. Ob obvozni cesti se predvidi tudi izgradnja površin za kolesarje. Do izgradnje obvoznice se uredi križanje obstoječih regionalnih cest v Vavti vasi.

(5) Za zagotovitev povezav Straže z Novim mestom in navezave na 3. razvojno os in na avtocesto Ljubljana–Obrežje se uredi nova cestna povezava na levem bregu Krke do zahodne obvoznice Novega mesta ali variantno na desnem bregu Krke kot podaljšanje obvoznice Vavte vasi in Potoka.«

V sedmem odstavku se beseda »javno« nadomesti z besedo »cestno«.

13. člen

V 17. členu se tretji odstavek izbriše.

14. člen

V 18. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Na območju občine se vzpostavi regionalna kolesarska povezava Dolenjske Toplice–Straža–Novo mesto.«

15. člen

V 19. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(1) V Straži in v gospodarski coni Zalog ter v drugih gospodarskih in oskrbnih conah se zgradi ustrezno število parkirnih mest v okviru javnih površin, kar se zagotavljala z nivojskimi ureditvami ali s parkirnimi hišami. Gradnja novih javnih in drugih objektov se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za osebna vozila in kolesarje za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).

(2) Dogradijo se parkirne kapacitete za osebna vozila in kolesarje ob obstoječih javnih objektih in ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov, zagotavljajo se tudi parkirna mesta za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se v strnjenem naselju ne namenjajo za parkiranje.«

16. člen

V 21. členu se v tretjem odstavku izbriše besedilo »oziroma prestavi na novo lokacijo in ustrezno preuredi«.

V četrtem odstavku se na koncu doda besedilo »in kolesarje«.

17. člen

V 23. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(5) Vodooskrba občine se bo zagotavljala prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se obnovi in modernizira.«

18. člen

V 24. členu se v prvem odstavku izbriše besedilo »(novelacija za obdobje od leta 2005 do leta 2017)«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Obstoječe kanalizacijsko omrežje se dogradi in sanira v skladu z občinskim operativnim načrtom ravnanja z odpadnimi vodami.«

19. člen

V 25. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Ravnanje z odpadki se ureja v skladu z občinskimi predpisi o ravnanju z odpadki. Celotno območje Občine Straža ima organizirano odvažanje odpadkov v sklopu CEROD v Leskovcu pri Novem mestu.«

20. člen

V 26. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetski koncept občine.«

21. člen

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve. Na območju občine se v skladu s Strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do interneta hitrosti vsaj do 30 Mb/s.

(2) Za zagotavljanje storitev elektronskega omrežja mobilnih komunikacij na celotnem območju občine se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.

(3) Na območju občine so vključena telekomunikacijska vozlišča s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.

(4) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.

(5) V strnjenih naseljih se spodbuja izgradnja kabelskih sistemov ter sistemov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij. Predvidi se izgradnja komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezna kabelska kanalizacija na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.

(6) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu.«

22. člen

V 29. členu se v tretjem odstavku besedilo »34. členom (urejanje razpršene poselitve)« nadomesti z besedilom »določili«.

V četrtem odstavku se v zadnjem stavku beseda »središča« nadomesti z besedo »jedra«.

23. člen

V 30. členu se v petem odstavku na koncu briše besedilo »s strokovno prostorsko preveritvijo«.

24. člen

V 31. členu se v tretjem odstavku na koncu doda besedilo »Širitve naselij se načrtujejo kot območja za kompleksno gradnjo na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, naravovarstvenih, kulturnovarstvenih, infrastrukturnih in drugih omejitev. Manjše širitve se načrtujejo kot zapolnitve in zaokrožitve obstoječih stavbnih zemljišč«.

25. člen

V naslovu poglavja »2.5.3 Območja razpršene poselitve« se na koncu doda besedilo »in ureditev zunaj naselij«.

26. člen

33. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(območja ohranjanja razpršene poselitve in prostorskih ureditev zunaj naselij)

(1) Na območju občine se je kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala razpršena poselitev kot zaokrožena vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami; prikazana so v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listih št. III in V.

(2) Poleg zaokroženih območij razpršene poselitve se na območju občine kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranjajo, prenavljajo in zaokrožajo tudi posamični zaselki in kmetije.

(3) Zunaj naselij se ohranjajo in prenavljajo ter zgoščajo in zaokrožajo prostorske ureditve, kot so:

– žage in mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru Krke in pritokov,

– lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,

– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),

– kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.),

– turistični, gostinski, rekreacijski in športni objekti.«

27. člen

Naslov 34. člena se spremeni tako, da se glasi »usmeritve za prostorske ureditve zunaj naselij in ohranjanje razpršene poselitve«.

V prvem odstavku se beseda »Možna« nadomesti z besedo »Dopustna«.

V sedmem odstavku se v prvem stavku pred besedilom »nadomestnih kmetij« doda besedilo »novih oziroma «.

V osmem odstavku se pred besedilom »živinorejske farme« doda besedilo »večje kmetije,«.

28. člen

V 37. členu se v drugem odstavku besedilo »Razpršeno gradnjo« nadomesti z besedilom »Razpršena gradnja«.

Tretji odstavek se briše.

29. člen

V 38. členu se v drugem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Nove kmetije se gradijo na robu vasi in izjemoma v odprtem krajinskem prostoru, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.«.

30. člen

39. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(koncept prostorskega razvoja širšega območja Straže)

(1) Za naselje Straža z Vavto vasjo se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnega načrta.

(2) Straža se še naprej razvija kot močno gospodarsko središče s pomembnimi funkcionalnimi navezavami na druga občinska središča, predvsem pa na Novo mesto. Skladno s tem se zagotavljajo dovolj velike in dobro dostopne ter komunalno opremljene gospodarske cone. Gospodarska cona Novoles se ureja v okvirno obstoječih okvirih in preuredi, tako da se omogoči intenzivnejša izraba zemljišč in objektov za proizvodne dejavnosti, mejne površine proti jedru naselja pa se postopno prestrukturirajo, tako da se vzdolž prometnic načrtujejo urejeni nizi objektov predvsem za storitvene dejavnosti. Gospodarska cona Vavta vas se nameni proizvodnim dejavnostim; ohranja se zeleni pas med gospodarsko cono in pokopališčem.

(3) Poleg nadaljnjega razvoja gospodarskih dejavnosti se na širšem območju Straže razvija tudi turizem s prostočasnimi dejavnostmi, predvsem v navezavi na reko Krko (kamp in kopališče v Straži, kajakaška steza s spremljajočimi ureditvami, na širšem območju Straže pa dostopi do vode, privezi za čolne, sprehajalne poti ob vodi ipd.), na prireditvene prostore in dejavnosti ter na vinogradniško zaledje Straške gore (pohodništvo, vinske ceste, turizem na kmetiji, izletniške kmetije, vinotoči ipd.). Na območju Breza pri Zgornjem Hruševcu je na območju zaklonilnikov za letala predvidena ureditev območja turističnih in centralnih dejavnosti, tako da se zagotovijo površine za kampiranje, razstavne prostor oziroma sejmišče, prireditve in različne oskrbne ter v manjši meri tudi obrtne oziroma storitvene dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo z letališko ali s turistično dejavnostjo.

(4) V Straži se povečata obseg in kakovost območij za družbeno javno infrastrukturo ter trgovine in storitve ter stanovanjske površine za posebne namene (doma za ostarele). Skladno s tem se zagotavljajo zadostne in dobro dostopne ter komunalno opremljene površine oziroma bolje izrabijo obstoječe. S temi dejavnostmi se opremijo predvsem območja jeder in osrednjih ulic v Straži in Vavti vasi. Pri osnovni šoli se zagotovijo dodatne površine za dejavnosti, povezane z delovanjem šole, v bližini osnovne šole pa se južno od regionalne ceste umesti dom za ostarele. Jedro Straže se prenovi in uredi kot osrednji javni prostor naselja s prevladujočimi centralnimi dejavnosti, ki se umestijo tudi v severni in zahodni del gospodarske cone Novoles, ki meji na centralni del naselja Straže. Vzdolž osrednje ulice se preuredita obcestna pozidava in obcestni prostor z drevoredom, trgi in drugimi javnimi odprtimi površinami ter tržnico. V jedru Straže se uredi nov koncept ureditev zelenih in drugih odprtih javnih površin z drevjem, ki se ureja kot linearna poteza skozi celotno jedro naselja in kot povezovalni element med različnimi javnimi programi (družbene dejavnosti, stanovanja, gospodarske dejavnosti, kajakaška steza idr.). Poselitev v Straži se omeji na vznožje Straške gore. V Vavti vasi se preuredi jedro naselja v smislu boljše funkcionalne in oblikovne povezanosti z ureditvami jedra Straže (peš povezava, tudi kot varna pot v šolo, poenotene ureditve odprtih površin ipd.).

(5) V nadaljnjem razvoju Straže se zagotovi ureditev obvozne ceste. Ta je načrtovana kot obvoznica več naselij ob regionalni cesti, tako da se odcepi z regionalne ceste – Soteska–Novo mesto, prečka reko Krko, se pri tem naveže na nov potek obvozne ceste proti Dolenjskim Toplicam in se za Vavto vasjo in Jurko vasjo pri Potoku (variantno pa pri Srebrničah) priključi na obstoječo regionalno cesto proti Novemu mestu. Možen potek obvoznice je tudi trasa, ki se od regionalne ceste R2-419/1203 odcepi v naselju Potok in se nadaljuje preko reke Krke do lokalne ceste LC 295050 Cegelnica–Češča vas–Zalog–Straža na levem bregu Krke in predvideva rekonstrukcijo lokalne ceste do Zaloga in nato poteka po trasi predvidne obvoznice Zalog. Vsa naselja na južnem bregu Krke ter jedro Straže se s tem razbremenijo motečega tranzitnega prometa, ki zdaj poteka po ozki cesti skozi strnjene vasi, hkrati pa se pospeši razvoj območij proti jugu (gospodarski coni v Vavti vasi in Jurki vasi). Za preprečitev negativnih vplivov ceste na stanovanjska območja se po potrebi načrtujejo ustrezni protihrupni ukrepi.

(6) Obstoječe lokalno cestno omrežje se posodobi in ureja v smislu zagotavljanja večje prometne varnosti ter in skladne urbane strukture (predvsem v jedru Straže) ter nadgrajuje v skladu z načrtovanimi širitvami in prenovami pozidave. Uredijo se tudi nove premostitve Krke, površine za pešce in kolesarje ter za mirujoči promet.

(7) Načrtujejo se ukrepi za zagotavljanje varnosti na območju železniške proge in prehodov in za ureditev železniških postaj.

(8) Na območju Straže se poleg širitve območij za gradnjo in prenove za načrtovane dejavnosti zagotovi tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.

(9) Koncept razvoja naselja je prikazan v strateškem delu kartografskega dela OPN na listu št. II, na karti Koncept prostorskega razvoja Straže.«

31. člen

40. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(zasnova prostorskega razvoja kmetijstva)

(1) Spodbujajo se ohranitev poseljenosti podeželja, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti, spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.

(2) Poglavitna dejavnost na območju občine je živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih, izjemoma pa tudi zunaj njih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so cca 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.

(3) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbujajo ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.

(4) Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novo oblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.

(5) Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območju varstva vodnega vira se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.

(6) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.

(7) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne PNR.

(8) Večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da meri sklenjena površina trajnega nasada vinograda oziroma sadovnjaka minimalno 30 arov. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dovoljen.

(9) Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.

(10) Spodbuja se prenova starih domačij v naseljih in zunaj naselij za potrebe razvoja kmetij.

(11) Za razvoj obstoječih kmetij se, upoštevajoč prostorske in okoljske omejitve, zagotavljajo površine za razvoj kmetijstva, prednostno na bližnjih oziroma funkcionalno povezanih zemljiščih.

(12) V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno z določili tega odloka.

(13) Za urejanje novih kmetij se prednostno uporabijo opuščene lokacije domačij. Dopustna je tudi umestitev novih kmetij na območjih naselij na podeželju, izjemoma tudi v odprtem krajinskem prostoru, kjer je to smiselno in sprejemljivo s prostorskega in okoljskega vidika. Za razvoj novih kmetij se zagotavljajo možnosti širitve stavbnih zemljišč v dovolj velikem obsegu, in sicer najmanj 3.000 m² za kmetijo z dejavnostjo pridelovanja poljščin, mešano rastlinsko pridelavo in trajnimi nasadi, najmanj 5.000 m² za mešano živinorejsko kmetijo in 1 ha ali več za prosto rejo živali.

(14) Poleg stavbnih zemljišč se lahko opredeli tudi ustrezen obseg kmetijskih zemljišč, kjer se dopusti postavitev rastlinjakov na kmetijskih zemljiščih. Postavitev kmetijskih objektov, predvsem takih, ki ne potrebujejo priključkov na javno gospodarsko infrastrukturo, se dopusti tudi na kmetijskih zemljiščih, kjer je to sprejemljivo z urbanističnega oziroma prostorskega in okoljskega vidika (npr. tik ob kmetijah, v njihovem zaledju, na funkcionalno povezanih površinah) skladno z določili tega odloka.

(15) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci kakovostnih obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov in drugačni proporci stavb, ki so potrebni zaradi uvajanja sodobnih kmetijskih tehnologij in mehanizacije, so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.

(16) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki niso neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, omogočajo pa aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.

(17) Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.

(18) Pri izvajanju kmetijske dejavnosti se upoštevajo omejitve zaradi varstva vodnih virov, narave in kulturne dediščine. Intenzivno gnojenje kmetijskih zemljišč se zmanjšuje na priobalnem območju reke Krke in njenih pritokov ter na drugih površinah, kjer je zaradi konfiguracije terena in strukture tal omogočen hiter in neposreden odtok padavinske vode, onesnažene z gnojili. Za polivanje gnojnice na kmetijskih zemljišč se dosledno upoštevajo predpisane časovne omejitve.«

32. člen

V 41. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(7) Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih prostorov in ramp, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa se upoštevajo ekološke in socialne funkcije gozdov ter ambientalne kakovosti. Vzdrževanje gozdnih cest mora v okviru razpoložljivih sredstev potekati selektivno glede na prometno obremenitev.«

33. člen

V 42. členu se v tretjem odstavku na koncu doda besedilo »Nadgrajuje se omrežje kvalitetne gostinske ponudbe ter se povezuje z omrežjem turističnih in prostočasnih dejavnosti, vključuje se v turistično in prostočasno ponudbo.«

Četrti odstavek se briše, vsi nadaljnji se preštevilčijo.

34. člen

V 43. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah se zagotovi utemeljitev ter določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo, prouči se možnost in smotrnost opredelitve novega območja za izkoriščanje mineralnih surovin.«

35. člen

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(zasnova prostorskega razvoja upravljanja z vodami)

(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:

– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;

– da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;

– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima je ob upoštevanju veljavnih predpisov s področja voda možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;

– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

(2) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(3) Upravljanje voda: Na območjih pomembnega vpliva poplav in z njimi povezane erozije se ne umeščajo dejavnosti in prostorske ureditve ter posegi, ki so v nasprotju s cilji varstva pred škodljivim delovanjem voda in se upoštevajo omejitve, ki veljajo za posamezno območje poplavne in z njim povezane erozijske nevarnosti. Na poplavnih in erozijskih območjih se prostorske ureditve in dejavnosti izvajajo tako, da se ne sprožijo naravni procesi, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov je usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se redno obnavljajo. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.

(4) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Krki in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Krke ter pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na Krki in Temenici. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.

(5) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih zemljišč pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržujejo predvsem v povirnem delu. Prostorske ureditve na področju vodne infrastrukture, s katerimi se zagotavlja varstvo pred škodljivim delovanjem voda, kadar te vplivajo na območje dveh ali več občin, so prostorske ureditve državnega pomena.

(6) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Krka z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red. Na območju občine je vodotok 1. reda reka Krka, vodotok 2. reda je Temenica in preostali manjši. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselij sega najmanj 40 metrov od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme, skladno s predpisi s področja varstva voda in skladno s podrobnejšimi PIP za vodna zemljišča tega odloka. Za izboljšanje kakovosti voda reke Krke se zagotovi izvajanje ukrepov, ki bodo na odseku v celotni občini zagotovili doseganje parametrov za uvrstitev med območja kopalnih voda. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se praviloma urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.

(7) Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter se spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz povodja reke Krke. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.

(8) Obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave ter kulturne dediščine.

(9) Na priobalnih zemljiščih reke Krke se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže. Pri gradnji mostov prek Krke se v največji možni meri zagotavljajo rešitve in ukrepi za ohranjanje naravnih kakovosti Krke.

(10) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode:

– se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – na vodah in ob njih se omogoča delovanje naravnih procesov, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij);

– se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov;

– se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).«

36. člen

V 45. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Za zagotavljanje varstva vodnih virov in izboljšanje kakovosti vode reke Krke v smeri opredelitve kopalnih voda se poveča splošna stopnja higienizacije celotnega kraškega hidrografskega območja, ki prispeva s površinskimi in podzemnimi vodami h kakovosti reke Krke. Zagotovi se ustrezna organizacija odvoza grezničnih voda na nadaljnjo predelavo v večje čistilne naprave. Pri vseh posegih v prostor se zagotavlja urejanje površinskega odtoka na način, da se zagotovi ustrezna hitrost oziroma zadrževanje odtoka padavinskih voda v odvodnike.«

Sedanji tretji odstavek se preštevilči v četrtega.

37. člen

V 46. členu se v drugem odstavku besedilo »predvidi na podlagi preveritev« nadomesti z besedilom »utemelji«.

Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi »Razvrednotena vinogradniška območja: za preprečitev nadaljnjih razvrednotenj se omejujejo nadaljnja stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih, povečevanje gabaritov in neustrezna arhitekturna tipologija zidanic in počitniških objektov na teh območjih. Neustrezni programi se odstranijo s teh območij, neprimerni objekti se odstranijo ali sanirajo s preoblikovanjem, zmanjšanjem gabaritov, odstranitvijo neustreznih dozidav ipd.«.

Sedanji šesti odstavek se preštevilči v sedmega.

38. člen

V 47. členu se v prvem odstavku izbriše zadnji stavek.

39. člen

V 48. členu se v drugem odstavku izbriše besedilo »zaradi svojih lastnosti«.

40. člen

V 50. členu se v četrti alineji izbriše besedilo: »Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.«

41. člen

51. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje)

(1) Objekti morajo biti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.

(2) V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejena oskrba z vodo prebivalcem teh območij. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemno povečanje potreb po vodi, se v teh območjih ne načrtujejo.

(3) Pri posegih v prostor se upošteva požarna ogroženost naravnega okolja. Na poseljenih območjih in območjih industrije se posebna pozornost posveti opredelitvi in izvedbi požarnega varovanja.

(4) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Krke in Temenice. Posegi v prostor se na teh območjih načrtujejo ob upoštevanju omejitev zaradi poplavne nevarnosti v skladu s predpisi na področju varstva pred poplavami.

(5) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij in prilagoditev gradenj. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, je treba pridobiti pozitivno geomehansko mnenje in geotehnično poročilo ter zagotoviti izvedbo tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov. Na celotnem območju občine so na erozijskih in plazljivih območjih dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena.

(6) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtuje nova poselitev in infrastruktura ali prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo. Na poplavnih območjih, ki so že obstoječa stavbna zemljišča, se ne načrtuje nova poselitev in, kjer je to mogoče, tudi ne infrastruktura. Na mestih obstoječih legalno zgrajenih objektov so na podlagi vodnega soglasja oziroma ustreznega dovoljenja pristojnega organa dovoljeni posegi, opredeljeni v predpisih o graditvi objektov in o vodah.

(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).

(8) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.

(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč. Gradbeni in drugi odpadki se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri odvažajo na območje pristojne koncesijske službe, ki skrbi za sežig kadavrov. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so predvidena ob jugozahodnem delu letališke steze in na lokaciji igrišča pri osnovni šoli in pri »Kočmanu« v Vavti vasi. Heliport in lokaciji za sprejem mednarodne pomoči so predvideni na letališču Straža. Regijski logistični center je v Otovcu v Občini Črnomelj.«

42. člen

52. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(obramba)

(1) Na območju občine se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe – letališče Straža (Prečna).

(2) Območje možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojskeoziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

(3) Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo na področju vplivov na okolje.«

43. člen

V 53. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(3) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe, namenske rabe prostora in resornih podatkov o kakovosti in potencialih kmetijskih in gozdnih zemljišč. Trajno varovana in druga kmetijska zemljišča se določijo na podlagi resornih usmeritev za določanje trajno varovanih in drugih kmetijskih zemljišč in na podlagi podatkov o obstoječih stavbnih zemljiščih ter ob upoštevanju načrtovanega prostorskega razvoja poselitve. Gozdovi s posebnim namenom in varovalni gozdovi se ohranjajo, glede na dejanske razmere in predvideni prostorski razvoj se opredelijo tudi nove površine teh kategorij gozdov.«

44. člen

V 56. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(4) Označevanje EUP za območja naselij:

– EUP za območja naselij oziroma njihovih delov so označene s tričrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja po Statutu Občine Straža (Uradni list RS, št. 7/07), ter z zaporedno številčno oznako EUP (npr. DST-4).

– EUP na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu naselju, so označene z enako tričrkovno oznako.

– EUP, za katero se pripravi ali je že pripravljen OPPN, je označena še z oznako OPPN (npr. STR-25-OPPN).

– EUP, na kateri je predvideno celostno urejanje, je označena še z oznako X (npr. STR-27-X).

(5) Označevanje EUP za območja razpršene poselitve:

– EUP za razpršeno poselitev izven vinogradniških območij so označene z oznako imena naselja, v katerega RPE se nahajajo (npr. DOM-2) ter z zaporedno številčno oznako EUP;

– EUP za razpršeno poselitev na vinogradniških območjih so označene z oznako VIN (npr. VIN-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo, ter z zaporedno številčno oznako EUP.«

45. člen

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošna določila o namenski in PNR prostora ter tipologiji gradnje)

(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:

– območja stavbnih zemljišč,

– območja kmetijskih zemljišč,

– območja gozdnih zemljišč,

– območja vodnih zemljišč,

– območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja.

(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.

(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v 102. do 113. členu tega odloka.

(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PO, PL), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK).

(5) Na območjih veljavnih OPPN so v kartografskem delu tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.

Preglednica 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora.

OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE	OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE	Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ	S – OBMOČJA STANOVANJ
	SS – stanovanjske površine	SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije
		SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava
		SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava
		SSv – urbana večstanovanjska pozidava

	SK – površine podeželskega naselja	SKs – površine podeželskega naselja
		SKk – površine kmetij

	C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI
	CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij
	CD – območja centralnih dejavnosti	CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
		CDk – območja kulturnih dejavnosti
		CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami
		CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno – storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjša obrt
	I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI
	IG – gospodarske cone
	B – POSEBNA OBMOČJA
	BT – površine za turizem
	Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN
	ZS – površine za rekreacijo in šport	ZSk – površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi
	ZP – parki
	ZD – druge urejene zelene površine	ZDo – zelene obvodne površine
	ZK – pokopališča
	P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN
	PC – površine cest
	PŽ – površine železnic
	PO – druge prometne površine
	PL – letališča
	E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
	O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE
	A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE
	Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih
	Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih
	As – površine razpršene poselitve
	Ak – površine razpršene poselitve za osamele kmetije
	Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ	K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
	K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ	G – GOZDNA ZEMLJIŠČA
	Gg – gozd gospodarskega pomena
	GV –varovalni gozd
	Gpr – gozd s posebnim namenom – rezervat
OBMOČJA VODA	V – POVRŠINSKE VODE
	VC –celinske vode
	VI – vodna infrastruktura

46. člen

58. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Dopustna izraba prostora je za načrtovane prostorske ureditve, za katere je to potrebno, določena v podrobnejših PIP za PNR oziroma v posebnih PIP za EUP, in sicer kot FI in FZ. Določena je kot odstotni delež površin odprtih zelenih ali drugih površin (parki, trgi, igrišča), ki služijo skupni rabi prebivalcev območja in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov (npr. dostopi, dovozi, parkirišča in prostori za ekološke otoke) glede na celotno površino EUP oziroma PNR. za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.

(2) V EUP, kjer DIP ni določena, se upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.

(3) Pri izračunu Fz in FI se obračunajo vsi zgrajeni objekti na gradbeni parceli. Odstopanje od FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.«

47. člen

59. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Namembnost območja EUP je določena z namensko rabo prostora in z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.«

48. člen

V 60. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v 102. do 113. členu tega odloka. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to v 102. do 113. členu tega odloka posebej navedeno.«

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta funkcionalnim zahtevam za izvajanje dejavnosti ali oblikovnemu poenotenju objekta z objekti v okolici ter ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.«

49. člen

Pred 61. členom se doda nov naslov poglavja, ki se glasi: »3.2.1 Splošna določila za objekte in odprte površine«.

50. člen

V 61. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje pomožnih in začasnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1 (Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora).«

Šesti odstavek se izbriše.

51. člen

62. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)

(1) Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

(2) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo treba pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.

(3) Prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri obojih pa se glede umeščanja, oblikovanja in namembnosti smiselno upošteva prostorski kontekst, ki ga določajo značilnosti tradicionalnih objektov, kot so način umestitve v prostor, prostorski red, dimenzije, razmerja, materiali, arhitekturni elementi in detajli.

(4) Odstranitve so dopustne na območjih PNR, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.

(5) Pri nadomestnih gradnjah oziroma novogradnjah na mestu odstranjenega objekta je zamik od prvotne lokacije objekta dopusten v okviru gradbene parcele prvotnega objekta, če:

– zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,

– se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost,

– je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki,

– iz drugih upravičenih razlogov (požarni, poplavni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna.

(6) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.

(7) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.

(8) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.

(9) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v kartografskem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na gradbeni parceli teh objektov. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem.

(10) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.

(11) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, in so bili zgrajeni pred uveljavitvijo tega odloka, so do odstranitve ali pridobitve gradbenega dovoljenja (če je to možno pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.

(12) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:

– redna in investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov,

– gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj,

– gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov,

– odstranitve obstoječih objektov,

– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,

– prizidave in nadzidave ter spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnejših PIP za posamezne PNR in posebnih PIP za posamezne EUP,

– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja,

– začasne ureditve, kot so parkirišča, zelenice, igrišča, vrtički, ureditve za odvodnjavanje in podobno, pri čemer se njihovo oblikovanje uskladi s splošnimi PIP tega odloka.

(13) Na območjih EUP z oznako X, na katerih je predvideno celostno urejanje, se gradbeno dovoljenje za gradnjo izda na podlagi:

– načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (FZ, FI) za posamezno območje PNR z oznako X,

– odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in

– prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.«

52. člen

63. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP o legi objektov)

(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, kidoločajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so

– regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi, in praviloma sovpadajo z ulično linijo.

– Kjer regulacijske črte niso določene v kartografskem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice. Na območjih ohranjenih vaških jeder je treba pri določitvi lege stavbe slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je treba novo stavbo praviloma locirati na mejo.

(2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.

(3) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je dopustno v soglasju z upravljavci cest ter v primerih, ko stavbe sledijo obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine.

(4) Na območjih ohranjenih vaških jeder je pri določitvi lege stavb treba slediti zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. Kjer je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, se nova stavba praviloma postavi na mejo.

(5) Odmiki od mej sosednjih zemljiških parcel:

– stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru stavb znotraj niza, od meja sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m,

– objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč,

– na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje sosednjih gradbenih parcel navedenih območij oddaljene najmanj 5 m, pomožni objekti so od meja sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m, razen ograje, podpornih in opornih zidov, urbane opreme ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m; odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na okoliška zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki zemljišč v oddaljenosti do 1,5 m od objekta;

– odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na okoliška zemljišča, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglašajo lastniki vseh zemljišč, ki se nahajajo v oddaljenosti do 4 m od predvidenega objekta; brez soglasja sosedov so na vseh legalno zgrajenih objektih, katerih odmik je manjši od 4,0 m, dovoljeni posegi, ki ne posegajo v to območje in ki ne spreminjajo zunanjih značilnosti objekta znotraj tega območja;

– odmiki pomožnih objektov so določeni v 68.–72. členu (poglavja o splošnih določilih za pomožne in začasne objekte ter druge elemente, ki sooblikujejo prostor) tega odloka.

(6) Pri umeščanju objektov se upoštevajo gradbene linije in prečni profili javnih cest. Kjer ti niso določeni v grafičnem delu OPN, se povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih kakovostnih objektov na območju. Postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja, dela naselja ali ulice. Izjema so gručasta naselja oziroma deli naselij, kjer ni razpoznavne gradbene linije; tu velja pravilo, da se stanovanjski objekti umeščajo ob javni prostor, preostali deli domačij pa se oblikujejo po zgledu tradicionalnih gručastih domačij.

(7) Medsebojni odmiki med objekti: nove stavbe morajo biti od obstoječih stavb oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.

(8) Nizanje objektov v dolžino na gradbeni parceli je sprejemljivo ob pogoju, da so ti funkcionalno in oblikovno smiselno usklajeni medsebojno in glede na širši prostorski kontekst.«

53. člen

64. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP o gradbenih parcelah)

(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost, lega in oblika.

(2) Velikost gradbene parcele se določi tako:

– da se na gradbeni parceli opredelijo površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti in zelene in druge odprte površine, opredeljene glede na namen gradnje,

– da se upoštevajo s tem odlokom določeni faktorji FZ in FI, najmanjši odmiki od posestnih meja ter splošni PIP o legi objektov,

– na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v jedru naselja) površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.

(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:

– dostop do javne ceste,

– minimalno zahtevano komunalno opremo,

– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,

– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,

– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dopustna le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z določili tega odloka, da se ohranja morebitna značilna zemljiška struktura in da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste.

(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele, razen če se ti nezazidani deli združijo v gradbeno parcelo že obstoječih objektov ali če ti nezazidani deli predstavljajo dostopno cesto do zalednih zemljišč.

(6) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel dopustna za potrebe gradnje GJI.

(7) Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini gradbenih parcel v posameznem naselju.

(8) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(9) Pri določanju gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.«

54. člen

65. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)

(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kakovostnim objektom in ureditvam v okolici iste vrste po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, uporabi materialov ter višini kolenčnega zidu in dolžini napušča, oblikovanju frčad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.

(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so z določili tega odloka posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.

(3) Pri urejanju vaških jeder se upoštevajo tradicionalne strukture ohranjenih kakovostnih jeder s stavbami ter njihova značilna podoba v prostoru (silhuete, robovi). Fasada objekta v vaškem jedru, ki meji na javni prostor jedra naselja, se oblikuje kot glavna fasada in v smislu celovite obravnave javnega prostora (trg, ulica).

(4) Višinski gabariti: Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP oziroma v vplivnem prostoru, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. Etažna višina pritličja je odvisna od vrste in namembnosti objekta in pri stanovanjskih stavbah znaša praviloma do 3,00 m, pri objektih za opravljanje dejavnosti pa je lahko višja, glede na posebnosti posameznih dejavnosti. Podstrešje je lahko izvedeno v dveh etažah ali se lahko izvede nad mansardo, oboje je dopustno pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino objekta ter za oblikovanje strehe in strešnih elementov.

(5) Podzemne etaže (kleti) niso nikjer obvezne, razen če to zahteva ta odlok (Az), so pa dopustne na vseh stavbnih zemljiščih, kjer to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov. Število kletnih etaž ni omejeno. Klet mora biti vkopana vsaj toliko, da je kota pritličja na razgibanem terenu največ 1,40 m nad terenom, na uravnanem terenu pa največ 0,50 m nad terenom; tlorisni gabarit kleti je lahko drugačnih dimenzij od tlorisnega gabarita pritličja.

(6) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kakovostim oblikovanja osnovne stavbe, tako da se načrtuje oblikovno skladen objekt. Prizidki morajo biti podrejeni osnovnemu objektu in ne smejo presegati tlorisnega ter višinskega gabarita osnovnega objekta Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne do največjih dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov, določenih v podrobnejših PIP za NRP.

(7) Strehe: oblika, naklon, kritina in smeri slemen, višina kolenčnega zidu, dolžina napušča in oblikovanje frčad se prilagodijo splošni oziroma kakovostni podobi v EUP oziroma v vplivnem območju. Dopustne so kritine opečnih, sivih, grafitno sivih, temno rjavih in črne barve), predvsem takih, ki prevladujejo v okolici. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Dolžina napušča ne sme presegati tradicionalnih oziroma uveljavljenih, lahko pa je manjša. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Kritine na območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje na območju. Dopustne so ozelenjene strehe in strehe, pokrite z gramozom ali drugimi materiali za izvedbo ravne strehe.

(8) Osvetlitev podstrešnih prostorov oziroma mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo ter lahko zavzemajo največ tretjino površine strešine. Frčade so lahko dvokapne, trikotne in dvignjene. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov v obsegu do dveh tretjin strešine, ki ne smejo presegati slemena streh, njihov naklon pa mora biti pri strehah z naklonom nad 10º enak naklonu strešine. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturni spomeniki, postavitev in gradnja naprav za proizvodnjo električne energije ter naprav za pripravo tople vode ni dopustna. Na objektih in območjih, ki so varovani kot kulturna dediščina ter v vplivnih območjih je postavitev naprav za proizvodnjo električne energije ter naprav za pripravo tople vode dopustna le izjemoma, po predhodni preveritvi umestitve, vendar je treba pred tem pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.

(9) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah stanovanjskih, kmetijsko-gozdarskih in infrastrukturnih objektov ter objekti družbenih dejavnosti ni dopustno oglaševanje, dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Nameščanje klimatskih naprav na glavni fasadi ni dopustno. Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.

(10) Barve fasad: Če s tem odlokom ali režimi varovanja ni določeno drugače, je dopustna uporaba svetlih barv, kot so bele, peščene, drap, svetlo sive ipd., dopustna je tudi uporaba svetlejših odtenkov zemeljskih barv, da se doseže kakovostna in usklajena barvna slika na samem objektu in njegovo skladnost s kakovostno oblikovanimi fasadami v okolici. Ni dopustna uporaba signalnih oziroma živih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, živo vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo oranžna in živo rdeča in podobne). Ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oziroma izrazito živih barv med seboj. Izjemoma so močne barve dopustne, kadar so tradicionalne (npr. oker, opečna) in če so kombinirane s temnejšimi barvami (npr. siva, temno siva). Niso dopustne poslikave fasad, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(11) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.

(12) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov.

(13) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v 102. do 113. členu tega odloka. Določila tega odloka glede velikosti objektov (horizontalni in vertikalni gabariti ter nakloni in oblike streh) veljajo za novogradnje; v primeru rekonstrukcije obstoječih legalno zgrajenih objektov se lahko ohranjajo obstoječe dimenzije, dopustne pa so tudi dozidave, ob upoštevanju prvega odstavka tega člena in določili 125. člena tega odloka.

(14) Odstopanja od splošnih in podrobnejših PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:

– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,

– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena,

– skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP,

– kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).«

55. člen

66. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)

(1) Na vseh območjih se ohranja avtohtona vegetacija, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev, eksotične vrste (npr. zlatolistne, srebrnolistne) niso dopustne. Tujerodne invazivne vrste se ne uporabljajo. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.

(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli so dopustni nasipi in vkopi do 3 m višine oziroma globine.

(3) Višinske razlike na zemljišču se praviloma urejajo s travnatimi brežinami. V primerih, ko drugačna zavarovanja brežin niso možna, so dopustni gradnja opornih zidov, armirane brežine in kamnite zložbe do višine 1,5 m. Gradnja višjega opornega zidu oziroma ukrepa je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, na območjih, pretežno namenjenih predelovalnim, proizvodnim in industrijskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ali kadar inženirski geolog oziroma geomehanik ugotovi nevarnost rušenja terena in ni možnosti za izvedbo brežin, biološko inženirskih ali drugih ukrepov ali v primeru, ko se oporni zid izvede kot nadaljevanje zunanje stene objekta, ki pa ne sme biti daljša od najdaljše stranice stavbe, ter za zavarovanje terena ob njem in kadar gre za ureditev in sanacijo obstoječih gradenj. Gradnja višjega opornega zidu, armirane brežine in kamnite zložbe je dovoljena tudi v primerih, če je oporni zid oziroma ukrep sestavni del objekta in ni vidno izpostavljen. Če je višina novega opornega zidu večja od 2,0 m in ta ukrep ni sestavni del objekta, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet projektne rešitve, pri kateri sodeluje arhitekt ali krajinski arhitekt, ki določi arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.

(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje, ki mora biti usklajeno z arhitekturnimi in urbanističnimi elementi objektov in ureditev. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.

(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.

(6) V primeru urejanja novih asfaltnih in tlakovanih površin s površino, večjo od 3000 m², se preveri vpliv na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna.

(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin je treba med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.

(8) Pri urejanju zelenih površin je treba:

– upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo,

– zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico,

– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,

– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda in

– zagotoviti, da zasaditve ne ovirajo prometne varnosti oziroma preglednosti.

(9) Na javnih odprtih površinah se ohranjajo posamična obstoječa drevesa in živice. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves s premerom debla nad 20 cm je treba izdelati načrt zavarovanja, v primeru poškodovanja pa izvesti ustrezne sanacijske ukrepe. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.

(10) Na območju naselij se drevesna vegetacija (visokodebelni sadovnjaki, posamezna drevesa, skupine dreves, obrežna vegetacija ipd.) v čim večji meri ohranja. Odstranitev dreves z javnih površin in pomembnih dreves, ki sooblikujejo javni prostor in podobo naselja, je dopustna le na podlagi soglasja organa občine, pristojnega za urejanje prostora. Zagotovijo se tudi nadomestne in druge nove zasaditve.

(11) Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Najmanjša netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3 m² na drevo. Ta površina ne sme biti povozna. Kadar to tehnično ni izvedljivo, je dopustna drugačna oblika ureditev za zračenje in vlaženje tal.

(12) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.

(13) Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe in zagotoviti sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 5-letno sadiko.

(14) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti z enako vrsto in z uporabo najmanj 5-letnih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu.

(15) Živa meja ob cestišču je lahko visoka največ 100 cm, merjeno od nivoja cestišča do vrha žive meje. Če je med voziščem in živo mejo pločnik, mora biti zasajena najmanj 50 cm od zunanjega roba pločnika. Če je živa meja ali drevo ob vozišču, morata biti zasajena najmanj 100 cm od roba vozišča, tako da v polni rastni dobi ne sega v profil vozišča. Žive meje, grmovnice in drevesa ne smejo ovirati preglednosti v prometu. Drevesa ne smejo segati nad vozišče tako, da bi ovirala promet.

(16) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji naslednji:

– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest, če parkirišče leži tik ob drevoredu ali drugi javni odprti površini, porasli z drevesi, je število dreves na parkirišču lahko smiselno manjše; drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena,

– ob mestnih vpadnicah in drugih cestah se lahko zasadijo drevoredi; praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski le v primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom, in v primerih, v katerih zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče,

– zasaditve površin v javni rabi se izvajajo s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.

(17) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:

– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,

– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst (topol in vrba z izjemo obvodnega prostora in jesenolistni javor) in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin,

– na ekološko pomembnih območjih in na območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,

– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah ter v okviru zelenic ob objektih namenjenih javni rabi,

– spodbujajo se ureditve in zasaditve z medovitimi rastlinami.

(18) Za pridobitev dovoljenja s področja graditve objektov oziroma izvedbo posegov je treba izdelati krajinsko-arhitekturne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije za urejanje:

– površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov uličnega prostora,

– javnih zelenih površin, drugih (neprometnih) površin v javni rabi oziroma površin ob objektih v javni rabi,

– zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN.«

56. člen

67. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin)

(1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m² zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m² površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5 m² površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m² površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4 m² za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m² za zelene površine.

(2) Površine za igro mlajših otrok so oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov do 300 m.

(3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m², najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m². Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic ali od njih ločena z ograjo.

(4) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.

(5) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m² na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena do 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.

(6) Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja. Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli, v skladu s štirinajstim odstavkom 66. člena.

(7) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.

(8) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.«

57. člen

Pred 68. členom se doda nov naslov poglavja, ki se glasi: »3.2.2 Splošna določila za pomožne in začasne objekte ter druge elemente, ki sooblikujejo prostor«.

58. člen

68. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(pomožni objekti)

(1) Vrste dopustnih pomožnih objektov so opredeljene v preglednicah v prilogi tega odloka, ki določa dopustne objekte na posameznih podrobnih namenskih rabah prostora. Pomožni objekti se, razen če ta odlok določa drugače, gradijo kot nezahtevni in enostavni objekti.

(2) V primeru, da se pomožni objekti gradijo v večjih gabaritih, kot je določeno s predpisi, se gradijo kot manj zahtevni objekti, vendar zanje, razen določila o tlorisni velikosti, veljajo določila členov 68 do 72 za pomožne in začasne objekte.

(3) Za oblikovanje pomožnih objektov se ne glede na vrsto PNR smiselno uporabljajo členi 63 do 67 tega odloka, če s posebnimi PIP ni drugače določeno.

(4) Na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, je gradnja pomožnih objektov dopustna skladno s PIP za varstvo kulturne dediščine in soglasjem pristojnega zavoda.«

59. člen

Za 68. členom se dodajo štirje novi členi, ki se glasijo:

»69. člen

(splošni PIP za gradnjo pomožnih objektov na območjih stanovanjske rabe)

(1) Na gradbeni parceli, ki pripada osnovni stanovanjski stavbi, se lahko zgradi največ po en nadzemni pomožni objekt iste vrste; z izjemo namenskih rab SKs in SKk za objekte za potrebe kmetije skupna površina vseh pomožnih objektov, ki so stavbe, na gradbeni parceli ne sme presegati 90 m² in dopustne FZ.

(2) V primeru obcestne pozidave gradnja objektov, razen vetrolovov, pergol in nadstreškov v obliki pergole, med javno potjo in gradbeno linijo oziroma glavnim objektom ni dopustna.

(3) Določila za oblikovanje:

– oblikujejo in postavljajo se v skladu z določili za zahtevne in manj zahtevne objekte v okviru gradbene parcele in osnovnega objekta oziroma EUP, tako da so v razmerjih, oblikah in materialih usklajeni z osnovnimi in drugimi objekti na parceli,

– etažnost je pritlična, praviloma brez kleti,

– strehe so lahko ravne ali nižjega naklona (do 6 stopinj) ali pa usklajene z naklonom strehe osnovnega objekta, če ta ustreza določilom odloka,

– če je pomožni objekt prostostoječ, je sleme strehe v smeri daljše stranice,

– čopi niso dopustni,

– strešne frčade niso dopustne,

– strešna kritina je usklajena s kritino osnovne stavbe, pri naklonih, nižjih od 6 stopinj je lahko druge vrste.

(4) Pergola in brajda sta prostostoječi ali naslonjeni na osnovni objekt ter namenjeni senčenju in opori plezalk, sadnega drevja ali vinske trte; sestavljeni sta iz vertikalnih stebrov in prečnih horizontalnih elementov.

(5) Nadstrešek je pretežno odprta stavba, ki je prostostoječa ali naslonjena na osnovni objekt, lahko tudi zgolj streha brez lastnih podpor, pritrjena na stavbo. Streha je ravna ali nižjega naklona (do 6 stopinj) ali z naklonom, usklajenim z naklonom strehe osnovnega objekta, če ta ustreza določilom odloka. Namembnost nadstreška je skladna s splošnimi PIP za podrobno namensko rabo prostora.

70. člen

(splošni PIP za gradnjo pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov – stavb)

(1) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti so praviloma zgrajeni kot posamična gradnja.

(2) Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč, ki je v lasti ali najemu kmetije, in je vpisana v register kmetijskih gospodarstev, se pomožni objekti lahko gradijo tudi na območju v 40 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območja stavbnih zemljišč te kmetije ali naselja, v katerem so osnovni objekti te kmetije s PNR SKs, SKk, Av, As, Ak ali Ag. Pri tem se upošteva pogoj, da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena ali pa se v projektni dokumentaciji dokaže, da sta konfiguracija terena ali oblika parcele neprimerna za postavitev dodatnih objektov in pod pogojem, da je tak objekt nujen za delovanje kmetije in da ne ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih robovih naselij ter da ne gre za vinogradniško območje. Na kmetijskih zemljiščih so tudi zunaj 40 m pasu dopustne ureditve zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in napajanja živine ter gradnja čebelnjakov, krmišč in rastlinjakov. Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah, oziroma se lahko prestavijo v radiju 50 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.

(3) Krmišča in staje zunaj območij stavbnih zemljišč so namenjena krmljenju in zavetju živine oziroma drobnice v času, ko primanjkuje paše in med prezimovanjem živali na pašnikih. Urejajo se kot na vse strani odprti objekti velikosti do 50 m², brez posebej utrjenih tal, z lahko montažno streho na opornikih.

(4) Čebelnjak je pritličen objekt v leseni izvedbi, lahko je premičen ali stalni objekt za postavitev čebeljih panjev s čebeljimi družinami. Proporci in oblikovanje objekta povzemajo slovenski tip čebelnjakov. Zunanja dolžina objekta z asimetrično streho ne sme presegati 6 m. Čebelnjaki zunaj območij stavbnih zemljišč so premični ali postavljeni na točkovnih temeljih. Čebelnjaki, ki so namenjeni samo postavitvi panjev, povzemajo obliko tradicionalnega slovenskega čebelnjaka, v urbanem okolju pa so lahko tudi sodobne oblike. Čebelnjaki, ki služijo tudi točenju medu in/ali apiterapiji, imajo simetrično dvokapnico z naklonom 35–45 stopinj. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je dopustna na podlagi pozitivnega mnenja čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.

(5) Lovske preže imajo uporabno etažo na dvignjeni leseni konstrukciji, uporabna površina ne sme presegati 4 m², izvedene so v lesu.

(6) Ribogojnice so na kmetijskih zemljiščih dopustne samo v primeru, da so v 40 m pasu od stavbnih zemljišč. Ribogojnice so sprejemljive ob pogoju, da se ob odvzemu vode v matični strugi še vedno zagotavlja ekološko sprejemljiv pretok.

(7) Oblikovanje objektov je skladno z določili tega odloka za oblikovanje gospodarskih objektov glede na posamezno namensko rabo oziroma tipologijo oblikovanja stavbe. V kolikor se tak objekt gradi na kmetijskih zemljiščih, se smiselno upošteva oblikovanje bližnje namenske rabe oziroma tipologije oblikovanja.

71. člen

(splošni PIP za gradnjo preostalih pomožnih objektov)

(1) Ograje: povzemajo tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj območja EUP, na katerem se nahajajo. Uporabljajo se žive meje iz avtohtonega grmičevja, kot so gaber, kalina in podobno, ter žične, kovinske ali lesene ograje. Zidovi so dopustni do višine 0,5 m, višji pa samo, če so oblikovani kot del osnovnega objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati višine 1,80 m.

(2) Zidovi: oporni in podporni zidovi se arhitekturno oblikujejo, izvedejo v vidnem betonu ali kamnu ter oblikovno uskladijo s kakovostno oblikovanimi okoliškimi objekti na gradbeni parceli in v soseščini ter z elementi urbane opreme naselja; zidovi višine nad 0,5 m se ozelenijo.

(3) Rezervoarji: na vinogradniških območjih zbiralniki za kapnico ali greznice na smejo biti posebej nadkriti, razen če gre za brajde. V kolikor so vidno izpostavljeni, morajo biti rezervoarji za gorivo in rezervoarji za vodo (kapnice) vkopani.

(4) Spominsko obeležje v obliki kapelice se oblikuje sodobno, a po vzoru tradicionalnih v bližnjem prostoru; strehe so lahko simetrične dvokapnice, dopustne so tudi trikapne strehe, naklon je od 40 do 50 stopinj, kritina je opečni zareznik, bobrovec, lesene skodle, baker ali rjava pločevina.

(5) Pomožni infrastrukturni objekti: dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Protihrupne ograje se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 2,20 m od nivelete ceste, če ni s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno drugače. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa in arhitekturnih ali krajinsko-arhitekturnih rešitev, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov prostora ter okoliške pozidave. Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da niso vidno moteče.

(6) Objekte in naprave za oglaševanje na javnih površinah je dopustno postavljati v skladu z določili občinskega predpisa o oglaševanju, ki se smiselno uporablja tudi za objekte in naprave za oglaševanje na zasebnih površinah na območjih, vizualno izpostavljenih javnemu prostoru (vstopne osi v naselja, križišča). Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na območjih s tradicionalno tipologijo gradnje in na vseh objektih s tradicionalno tipologijo. Ni dopustna uporaba urbane opreme v obliki kozolca ali podobnih konstrukcij.

(7) Ekološki otoki – zbiralnice ločenih frakcij se umeščajo na vidno neizpostavljene lokacije, zunaj ožjih središč naselij, oblikovno so poenoteni, umestijo se v posebej v ta namen oblikovane objekte oziroma ureditve zastrejo se z zasloni ali prislonijo k zidu, brežini, ograji; pri umestitvi in oblikovanju objekta in urbane opreme se upošteva lokalni kontekst.

(8) Gostinski vrt je odprt grajen objekt, sestavljen iz utrjene ali tlakovane površine, z ograjami in opremo za zaščito pred vremenskimi vplivi, hkrati je to odprta površina in je na stalnem mestu.

72. člen

(splošni PIP za začasne objekte in druge elemente, ki sooblikujejo prostor)

(1) Začasni objekti se postavljajo za čas prireditve ali sezonske turistične ponudbe oziroma drugih občasnih dejavnosti in se odstranijo po končani letni sezoni oziroma dogodku, zemljišče pa se vzpostavi v prvotno stanje.

(2) K drugim elementom, ki sooblikujejo prostor, prištevamo vse tisto, kar vpliva na vizualno podobo prostora in se po gradbeni zakonodaji ne smatra kot objekt.

(3) Začasni objekti in naprave (npr. zabojniki – kontejnerji, kioski, šotorišča, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo in montažni šotori, premični panoji za oglaševanje, stroji oziroma naprave ter okrasni elementi na javnih površinah) so v primeru, da gre za turistično in gostinsko rabo, dopustni samo v času posamezne turistične sezone. Začasni objekti za prodajalne, skladišča in sanitarije, vratarnice – recepcije so dopustni glede na podrobno namensko rabo prostora ali posebnimi PIP za posamezne EUP. V okviru gospodarskih con z namensko rabo IP in IG so začasni objekti dopustni tudi za daljše obdobje, če gre za proizvodne in poslovne dejavnosti ter kot tehnološki in skladiščni objekti, pri čemer morajo biti gabariti in oblikovanje usklajeni z merili za oblikovanje stavb. Navedeni začasni objekti in naprave se lahko postavijo samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, pri njihovi postavitvi pa je treba upoštevati pogoje, ki veljajo na posameznem zemljišču glede postavitve objektov ter njihovih gabaritov in barv.

(4) Izvenstandardne oblike nastanitve, kot so glamping hišice, mobilne hišice, hiške na drevesih, vinski sodi in podobno, so dopustne kot dopolnilna ponudba obstoječega gostinskega obrata, turističnega objekta ali kmetije v njegovi neposredni bližini, izjemoma pa lahko tudi na dislocirani lokaciji skladno z določili tega odloka. Lahko se postavijo na stavbna zemljišča ali izjemoma na druga zemljišča, če to določajo posebni PIP v tem odloku. Taki objekti niso dopustni na vinogradniških območjih. Oblikovanje takih objektov oziroma naprav naj sledi značilni lokalni tipologiji objektov.

(5) Vrtine za raziskave: na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave in izraba geotermičnih virov pod pogojem, da trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju ter ne spreminjajo podobe prostora in da se po izvedbi zemljišča vrnejo v prvotno stanje z izjemo ureditve ustja vrtine.«

Vsi naslednji členi se preštevilčijo.

60. člen

V 70. členu se prva dva odstavka spremenita tako, da se glasita:

»(1) GJI se načrtuje, gradi, obratuje in vzdržuje v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.

(2) Posegi na GJI ter posegi v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.«

61. člen

V 71. členu se deveti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(9) Na cestah, ki jim minimalni prečni profil v prejšnjem odstavku tega člena ni določen, se na:

– glavnih in regionalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega prečnega profila za javno cesto na območju potekov skozi naselja v naslednjem profilu: vozišče 2 x 2,50 do 3,25 m, varovalni pas 0,50 m oziroma 1,00 m, kolesarska steza 2 x 1,00 m, hodnik za pešce 2 x 1,50 m in bankine 0,50 m do 1,00 m;

– lokalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila z voziščem 2 x 2,50 m in bankino 2 x 0,75 m zunaj naselij; v naseljih 2 x 2,50 m, varovalni pas 0,50 m in/ali kolesarska steza širine 2 x 1,00 m in/ali hodnik za pešce širine 1,50 m, ter bankine 0,50 m oziroma 0,75 m;

– kolesarskih poteh vzpostavlja standard širine 2,5 m do 3,5 m in bankine 2 x 0,25 m ter na peš poteh širine 2,00 m in bankina 2 x 0,25 m.«

Doda se nov deseti odstavek, ki se glasi:

»(10) Status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC (površine ceste) imajo vse površine, ki so za posamezne kategorije prometnic določene v tem členu, pri čemer to velja za cestni svet prometnic, katerih osi so tudi prikazane v Prikazu območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture in za kasneje kategorizirane prometnice.«

Vsi naslednji odstavki se preštevilčijo.

Zadnji odstavek se izbriše.

62. člen

72. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM), kot je razvidno iz spodnje preglednice. Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se manjkajoča PM zagotavljajo na javnih, zasebnih ali skupnih površinah, zagotovljenih za ta namen. Število zahtevanih parkirnih mest, navedeno v spodnji preglednici, je lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno število ni potrebno glede na druge ukrepe v okviru zagotavljanja trajnostne mobilnosti.

(2) Na parkiriščih so dopustne ureditve za polnjenje električnih avtomobilov.

(3) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.

(4) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

(5) Parkirne ploščadi z več kot 5 PM se ozelenijo z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.

(6) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj, kjer so ti zahtevani skladno s predpisi.

(7) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(8) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.

(9) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

(10) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(11) Na vseh javnih parkiriščih je treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

(12) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.

(13) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.

(14) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zadostno število parkirnih mest (PM) je razvidno iz preglednice.

(15) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce.

(16) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje najmanjše število PM:

Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov

Vrste objektov	Število PM za motorni promet	Število PM za kolesarski promet
1. STAVBE
Enostanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
Dvostanovanjske stavbe	1,5 PM/stanovanje
Tri- in večstanovanjske stavbe	1,5 PM/ stanovanje dodatno 10 % na terenu za obiskovalce	2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)	0,8 PM/stanovanje od tega 10 % na terenu za obiskovalce	1 PM/2 stanovanji
Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi ipd.)	1 PM/12 postelj	1 PM/3 postelje
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi, internati)	1 PM/4 postelje	1 PM/2 postelji
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)	1 PM/7 postelj	1 PM/5 zaposlenih
Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje)	1 PM/3 stanovanja	1 PM/2 stanovanji
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)	1 PM/3 sobe	1 PM/5 sob
Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1 PM/6 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, ne manj kot 2 PM	1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)	1 PM/10 sob	1 PM/3 postelje
Stavbe javne uprave	1 PM/40 m²	1 PM/100 m²BTP objekta
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)	1 PM/35 m²	2 PM/100 m²BTP objekta
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)	1 PM/40 m²	1 PM/100 m²BTP objekta
Trgovske stavbe (trgovina lokalna do 200 m²)	PM ni treba zagotavljati	PM ni treba zagotavljati
Trgovske stavbe (trgovina lokalna od 200 do 500 m²)	1 PM/50 m² ne manj kot 2 PM	2 PM/100 m²BTP objekta
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)	1 PM/80 m² ne manj kot 2 PM	1 PM/100 m²BTP objekta
Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m²)	1 PM/35 m²	1 PM/100 m²BTP objekta
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m²)	1 PM/30 m²	1 PM/100 m²BTP objekta
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)	1 PM/40 m²	2 PM/100 m²BTP objekta
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.)	1 PM/30 m² ne manj kot 2 PM	1 PM/100 m²BTP objekta
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)	1 PM/30 m²	1 PM/100 m²BTP objekta
Bencinski servisi	1 PM/30 m² prodajnih površin ne manj kot 3 PM	1 PM/200 m²BTP objekta
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij: stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe	1 PM/50 m²* od teh najmanj 30 % za avtobuse *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa	10 PM na železniško postajo, 20 PM na avtobusni postaji
Industrijske stavbe (do 200 m²)	1 PM/30 m² površine ne manj kot 2 PM	1 PM/50 m²BTP objekta
Industrijske stavbe (več kot 200 m²)	1 PM/60 m² površine	1 PM/80 m²BTP objekta
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil)	6 PM/popravljalno mesto	1 PM/popravljalno mesto
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)	1 PM/150 m² površine	3 PM
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)	ne manj kot 3 PM	3 PM
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)	1 PM/80 m² površine	1 PM/100 m²BTP objekta
Stavbe za kulturo in razvedrilo	1 PM/5 sedežev	1 PM/5 sedežev
Muzeji in knjižnice	1 PM/80 m²	1 PM/60 m²BTP objekta
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)	1 PM/učilnico in dodatno 1 PM/oddelek prve triade za kratkotrajno parkiranje staršev	0,5 PM/na učenca od vključno 5. razreda
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)	1,25 PM/učilnico	1 PM/6 dijakov + 1 PM/6 zaposlenih
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)	1 PM/7 učencev in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev	1 PM/2 učilnici
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)	1 PM/30 m²	1 PM/5 študentov + 1 PM/5 zaposlenih
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)	1 PM/10 otrok in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev	2 PM/oddelek
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)	1 PM/5 postelj	1 PM/10 postelj
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)	1 PM/30 m² ne manj kot 2 PM	1 PM/20 m²BTP objekta
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali)	1 PM/150 m² ne manj kot 2 PM
Športne dvorane s prostori za gledalce	1 PM/50 m²in dodatno 1 PM/200 sedežev za avtobus	1 PM/15 sedežev
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)	1 PM/25 m²	1 PM/25 m²BTP objekta
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe Stavbe za spravilo pridelka	1 PM/150 m²
Stavbe za opravljanje verskih obredov	1 PM/20 sedežev	1 PM/10 sedežev
2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
Športna igrišča (stadion ipd.)	1 PM/20 sedežev in dodatno 1 PM/250 sedežev za avtobus	1 PM/20 sedežev
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)	1 PM/600 m²	1 PM/600 m²
Pokopališča	1 PM/30 grobov ne manj kot 10 PM	1 PM/50 grobov

63. člen

73. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)

(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI se zagotovi ustrezen odmik.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.

(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti se praviloma umeščajo v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin. Izjemoma je dopustna umestitev na utrjenih površinah v strnjenih, mestnih, trških in vaških jedrih.

(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.

(6) Najožja območja zajetij in vodohranov se zavarujejo z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.«

64. člen

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)

(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.

(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu. Obstoječe kanalizacijsko omrežje se po potrebi sanira. Če obstajajo tehnične in prostorske možnosti, se obstoječi mešani sistem kanalizacije preuredi v ločeni sistem. Kanalizacija se zgradi vodotesno.

(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dopusti začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali izjemoma v nepretočne greznice.

(4) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali izjemoma v nepretočne greznice.

(5) Odvajanje odpadne vode v nepretočne greznice je dopustno na območjih, kjer v skladu s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav čiščenje komunalne odpadne vode v mali čistilni napravi tehnično ni izvedljivo. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

(6) Padavinske vode z manipulativnih površin, na katerih se zaradi manipulacije z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi lahko obremenijo padavinske vode, se pred izpustom očistijo na lovilcu olj.

(7) Tehnološke odpadne vode se pred izpustom v kanalizacijo ali vodotok ustrezno očistijo in nevtralizirajo v interni čistilni napravi. Za odvajanje odplak iz gospodarskih poslopij se zgradi nepropustno gnojišče z gnojnično jamo na praznjenje. Gnoj mora biti skladiščen tako, da bo preprečeno onesnaževanje vod.

(8) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje v skladu s predpisi, se zagotovi bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.

(9) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.

(10) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.

(11) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.

(12) Trase in jaški kanalizacijskih vodov praviloma potekajo izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.

(13) Z namenom zaščite reke Krke je na mešanem kanalizacijskem sistemu naselja Straža treba zgraditi zadrževalne bazene za zadrževanje najbolj onesnažene odpadne vode v času padavin.

(14) Če prostorske razmere to omogočajo, se čistilne naprave umeščajo v prostor tako, da so zagotovljene zadostne oddaljenosti od stanovanjskih površin in da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. Čistilni napravi se uredi ustrezen dovoz za vzdrževalna vozila upravljavca. Za preprečitev nepooblaščenega dostopa do čistilne naprave se zagotovi zavarovanje območja čistilne naprave z zaščitno ograjo.«

65. člen

75. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalni odpadki se zbirajo ločeno na mestu izvora v zabojnikih za komunalne odpadke.

(2) Odjemno mesto za komunalne odpadke je praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada, tako da so dostopna vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna. Odjemno mesto se lahko zaščiti z nadstrešnico na utrjeni površini.

(3) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Zbiralnice so postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Lahko se ogradijo in nadkrijejo.

(4) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.

(5) Ureditve za zbiranje odpadkov se umestijo v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje se uskladita s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve niso vidno moteči.

(6) Predelava in odlaganje ostankov predelanih odpadkov se izvaja v sklopu Centra za ravnanje z odpadki na Odlagališču nenevarnih odpadkov Leskovec.

(7) Na območjih gibanja medveda (predvsem na širšem območju Ajdovske planote ipd.) se namestijo zabojniki za odpadke z varovalom, ki medvedom preprečuje odpiranje zabojnika. Na teh območjih se postavijo table z besedilom o obveznem odlaganju odpadkov v tovrstne zabojnike ter s pojasnilom o potrebnosti te obveze. Zagotovi se redno praznjenje zabojnikov za odpadke.

(8) Viški zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo po postopku z oznako R10, ki nastanejo pri gradnjah, se lahko odlagajo na kmetijskih površinah in gozdnih zemljiščih (na območjih krčitve za kmetijske namene), za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(9) Površina za stresanje snega v Krko (na ravnici ob Govejeku v Straži ob mostu, ob žagi v Vavti vasi in na Potoku) in v ostale vodotoke se uredi skladno z zahtevami služb, pristojnih za ohranjanje narave in upravljanje voda, ter ob upoštevanju varnostnih in okoljevarstvenih omejitev.«

66. člen

V 77. členu se v devetem odstavku besedilo »s 65. členom (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)« nadomesti z besedilom »z določili«.

67. člen

79. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)

(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na območjih zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.

(2) Na območjih, ki še niso opremljena z omrežjem širokopasovnih internetnih povezav, se izvede ustrezno kabelska kanalizacija z optičnimi povezavami do komunikacijskih vozlišč.

(3) Pri načrtovanju objektov in naprav elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je treba upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:

– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter pokopališč in otroških igrišč, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih,

– objekti in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije možno locirati znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine, vendar je pred tem treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine,

– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,

– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se v čim večji meri umeščajo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,

– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija,

– objekte in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije,

– objekti in naprave elektronskega omrežja mobilnih komunikacij se na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestijo v prostor na podlagi strokovnih rešitev, tako da bo vpliv na vidne kakovosti prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti. Objekti in naprave ne smejo zastirati pogleda na značilne vedute naselij ali enote kulturne dediščine.

– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov elektronskega omrežja mobilnih komunikacij, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči,

– na celotnem območju občine je dopustno v vseh namenskih rabah prostora nameščati micro cell bazne postaje na prej zgrajene stavbe in gradbeno inženirske objekte,

– kadar je na območju, ki se ureja, ali na objektu, ki je predviden za rušenje, zakonito nameščena bazna postaja, je za čas gradnje dopustno postaviti začasno bazno postajo. Po dokončanju gradnje se začasna bazna postaja odstrani, novo pa je neglede na ostale določbe tega prostorskega akta dopustno postaviti na nov objekt ali na območje, ki je urejeno na novo.«

68. člen

V 80. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran:

– regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 10 m, javne poti 5 m, nekategorizirane ceste 3 m, občinske kolesarske poti 2 m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,

– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi skrajnih tirov izven naselja,

– progovnega pasu industrijskega tira in proge drugih železnic 50 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 4,5 m od osi skrajnih tirov,

– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m,

– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m,

– od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 0,4 kV 2 m,

– prenosnega plinovoda 65 m in distribucijskega plinovoda 5 m, merjeno od osi plinovoda,

– vodovoda, kanalizacije, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.«

69. člen

83. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za varstvo kulturne dediščine)

(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.

(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).

(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).

(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dovoljene rekonstrukcija objekta ter gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.

(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.

(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za odlagališča viškov materialov ipd.

(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.

(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.

(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine, ki so navedeni v nadaljevanju tega člena.

(11) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,

– sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(12) Varstveni režim za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),

– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),

– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),

– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),

– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,

– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),

– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),

– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),

– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(13) Če se pri posamezni enoti kulturne dediščine varujejo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.

(14) Varstveni režim za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),

– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),

– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),

– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),

– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,

– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,

– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.

(15) Varstveni režim za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:

– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,

– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,

– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,

– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in

– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.

(16) Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

– če ni možno najti drugih rešitev in

– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.

(17) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Če se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.

(18) Varstveni režim za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– avtentičnost lokacije,

– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,

– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.

(19) Varstveni režim za drugo dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– materialna substanca, ki je še ohranjena,

– lokacija in prostorska pojavnost,

– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.

(20) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.

(21) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.

(22) Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.

(23) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.

(24) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.

(25) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.

(26) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(27) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.«

70. člen

84. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za ohranjanje narave)

(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.

(2) Na zavarovanih območjih je treba upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo zavarovanih območij, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju.

(3) Na za zavarovanje predlaganih območjih, veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave.

(4) Z naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihovega obstoja. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnosti:

– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote;

– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču;

– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje;

– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje;

– na krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih elementov ter njihove razporeditve v prostoru;

– na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.

(5) Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je treba najdbe mineralov ali fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu, območje pa dokumentirati, ovrednotiti in predlagati ukrep varstva.

(6) Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja se posegi in dejavnosti načrtujejo na način, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij ter omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.

(7) Na posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000) se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst;

– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

– ohranja se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena;

– za ohranjanje ekoloških značilnosti habitata človeške ribice so na območju notranje cone dopustni le aktivnosti in posegi, s katerimi se ne slabša sedanja kakovost vode. Zagotavlja se neonesnaženost podzemnih voda, na katere je vezana ta vrsta, v njenih habitatih mora biti zagotovljen zadosten dotok vode in hranilnih snovi s površja. S človeškimi ribicami naseljene jame se ne osvetljujejo, vstop obiskovalcem se prepreči oziroma nadzira in omeji.

(8) Pri izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;

– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenjenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja;

– na posebna varstvena območja se ne vnašajo živali in rastline tujerodnih vrst ter gensko spremenjeni organizmi.

(9) Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu:

– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva;

– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih;

– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.

(10) Pri urejanju območij za oddih, rekreacijo in šport ob vodi se upoštevajo določila:

– sprejemljive so takšne oblike rekreacije, ki ne povzročajo poznejših negativnih posledic in ne zahtevajo večjih ureditev ter ohranjajo obstoječe naravne razmere;

– dostop na varovano območje se zagotovi po obstoječih pešpoteh, brez dodatnih ureditev;

– namesti se najnujnejša potrebna oprema (klopi, igrala, kurišča, koši za smeti) zunaj 15 m pasu ob reki, pri čemer se uporabljajo predvsem naravni materiali;

– sanitarna infrastruktura se locira zunaj poplavnega pasu reke in se po končani kopalni sezoni odstrani;

– izvedba dostopov v vodo s stopnicami je dopustna kot enostaven objekt, na najpoložnejšem delu brežine. Zagotovi se poenoteno oblikovanje na celotni reki;

– dostopi do vode s privezi za čolne se uredijo in opremijo tako, da bo čim manjši poseg v konfiguracijo brežine in dno struge;

– sprehajalne in druge poti se po potrebi lahko mestoma uredijo v peščeni izvedbi;

– v čim večji meri se ohranja obstoječa obrežna zarast in naravna brežina reke.

(11) Pri poseganju v naravno okolje je potrebno paziti, da se ne vnašajo tujerodne in invazivne vrste, kjer pa so te vrste že prisotne, se zagotovi učinkovito odstranjevanje.«

71. člen

86. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za varovanje kakovosti zunanjega zraka)

(1) Vsi pomembni viri emisij v zrak, za katere je z zakonodajo predpisan obratovalni monitoring, morajo zagotoviti meritve emisij v zrak in po potrebi izvesti sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.

(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa večja zaposlitvena območja na površinah za industrijo (IP), površinah gospodarskih con (IG), na večjih območjih centralnih dejavnosti (CD), namenjenih javni rabi in na večjih stanovanjskih območjih povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje, vzpostavi se javni železniški potniški promet.

(3) Vse novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard, s čimer se zmanjšata raba energije in onesnaženost zraka v občini. Objekti se prednostno oskrbujejo z obnovljivimi viri energije oziroma s čistejšimi energenti ali se priključijo na daljinsko ogrevanje, kjer je to mogoče oziroma če je zagotovljena ustrezna infrastruktura. Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije.

(4) Objekti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja, se umeščajo le na območja, namenjena gospodarskim dejavnostim.

(5) Za varstvo zraka se izvajajo energetska sanacija stavb, ureja javni potniški promet, omeji individualni promet v strnjenih naseljih, uredijo kolesarske povezave ter spodbujata kolesarjenje in peš hoja.

(6) Zagotavlja se primerna oddaljenost kompostarn in bioplinarn od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin, tako da je zunanji rob vira vonjav oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju, oziroma v odvisnosti od smeri pogostih vetrov. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za širitev takšnih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umestijo na primerno oddaljenost od, navedenih območij.

(7) Varovanje kakovosti zunanjega zraka se izvaja tudi z ukrepi s področja trajnostne mobilnosti.

(8) Uporaba sistemov na lesno biomaso za proizvodnjo toplote na območjih, kjer je zagotovljena oskrba z zemeljskim plinom in obstaja možnost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, je dopustna za objekte, v katerih inštalirana moč toplotnih energetskih naprav, namenjenih ogrevanju ali podobni energetski rabi, ne presega 40 kW.«

72. člen

87. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za varstvo voda)

(1) Zagotovi se evidentiranje kopalnih voda in spremljanje njihove kakovosti, varstvo javnih in zasebnih vodnih virov ter omejitev posegov na vodovarstvena območja.

(2) Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.

(3) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.

(4) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.

(5) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja. Dosledno se upoštevajo predvideni ukrepi za varovanje pitne vode, ki jih določa predpis o varstvu vodnega vira Devetak (VVO Novo mesto).

(6) Na vodovarstvenih območjih se vse odpadne komunalne vode iz objektov priključijo na vodotesno kanalizacijo ali na malo čistilno napravo. Pri posegih na kmetijske površine na vodovarstvenih območjih se upoštevajo predpisi glede vnosa hranljivih snovi v tla.

(7) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju.

(8) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.

(9) Pri poseganju v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki v naseljih znašajo 15 m in zunaj naselij 40 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda (Krka) ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, kot jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.

(10) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin.

(11) Na obstoječih objektih in napravah, ki so na vodnem ali priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija, sprememba namembnosti, nadomestna gradnja ali druga novogradnja, pod pogojem, da se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost in ne poslabšuje stanja voda, je omogočeno izvajanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda in da to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami ter da se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

(12) Neprečiščenih komunalnih in tehnoloških odpadnih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke ali v podtalnico.«

73. člen

88. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)

(1) Zagotavljajo se ukrepi za varovanje kmetijskih zemljišč in za oskrbo prebivalstva s kakovostno pridelano hrano.

(2) Na območjih kmetijskih zemljišč so dopustne le prostorske ureditve v skladu predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, vse skladno z določili tega odloka. Pri načrtovanju prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih je treba v čim večji meri zagotoviti, da ti ne bodo dodatno obremenjevali okolja in poslabšali stanja kmetijskih zemljišč, da ne bodo ovirali kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih, in da ne bodo uničili ali poškodovali obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski jarki in namakalni sistemi, poljske prometnice.

(3) V čim večji meri se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč. Dopustni posegi na kmetijska zemljišča se izvajajo tako, da v najmanjši možni meri negativno vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. Del trajno izgubljenih kmetijskih površin se zagotovi znotraj območja občine predvsem na površinah v zaraščanju.

(4) Posegi na kmetijska zemljišča, kot so trajna zasedba, uničenje ali poškodbe tal, praviloma niso dopustni oziroma se lahko izvedejo samo v primeru če ni drugih tehničnih možnosti. V takem primeru je treba morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč, takoj po končani gradnji sanirati oziroma rekultivirati. Med urejanjem območja je obvezno zagotoviti neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.

(5) Z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne operacije, s katerimi se spreminja prostor (komasacije, melioracije ipd.), pri čemer se smiselno upoštevajo krajinske značilnosti območja in določila tega odloka. Agrarne operacije morajo biti izvedene v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora in na okolju prijazen način tako, da se med kmetijskimi zemljišči ohranjajo, nadomeščajo in na novo vzpostavljajo žive meje, gozdni otoki, vodna telesa.

(6) Spodbujajo se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, izboljševanje in raba zaraščajočih kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

(7) Na območju poselitve se zagotavlja primeren delež zelenih površin, namenjenih za vrtičkarstvo, šport in rekreacijo in spodbujanje zdravega življenjskega sloga bivanja na prostem.

(8) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.

(9) Vnos hranilnih snovi v tla se omeji ob upoštevanju predpisov. Prepovedano je nelegalno odlaganje odpadkov v tla in nekontrolirano odlaganje presežkov izkopanega materiala v tla; zagotovi se evidentiranje in sanacija vseh nelegalnih odlagališč.

(10) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi in pri gradnji objektov se dela izvedejo na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

(11) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:

– rekultivacije tal,

– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali

– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.«

74. člen

90. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za varstvo pred hrupom)

(1) Hrup v okolju ne sme presegati mejnih vrednosti kazalcev hrupa glede na stopnjo varstva pred hrupom za določeno območje glede na podrobno namensko rabo prostora, določeno po enotah urejanja prostora, kot jih določa predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Stopnje varstva pred hrupom so določene glede na namensko rabo prostora, pri čemer meje območij stopenj varstva pred hrupom sovpadajo z mejami med območji (podrobnejše) namenske rabe prostora, in sicer velja:

– območje II. stopnje varstva pred hrupom (SSs, SSv, SSn) samo v enotah urejanja prostora STR-4, STR-24, STR-25-OPPN,

– območje III. stopnje varstva pred hrupom (preostale površine SSs, SSv, SSn ter površine SKs, SKk, BT, CU, CD, CDk, CDi, CDv, ZS, ZP, ZD, ZK, Av, Az, As, Ak in Ag),

– območje IV. stopnje varstva pred hrupom (IG, IK, PC, PO, PŽ, PL, O, K1, K2, Gg, Gv, Gpr, Gv, VC in VI).

(3) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Vsi objekti z varovanimi prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje varstva pred hrupom.

(4) Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. Pomembni viri hrupa se lahko umeščajo samo na območja IG.

(5) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bodo povzročali čezmejne obremenitve okolja s hrupom za območje varstva pred hrupom, v katero spada skladno s prvim odstavkom tega člena.

(6) Za pomembnejše nove ceste se natančno modelirajo vrednosti kazalcev hrupa in skladno z rešitvami se predvidijo protihrupni ukrepi.

(7) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti prvo ocenjevanje hrupa in, če tako zahteva predpis za obratovalni monitoring hrupa, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.

(8) Gradnja novih objektov z varovanimi prostori ni dopustna v vplivnem območju cest, industrijskih območij idr., kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa že presežene in ukrepi za zaščito še niso izvedeni. Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba pridobiti kakovostne ambientalne ureditve z arhitekturnimi ali krajinsko-arhitekturnimi rešitvami. Za nove vire hrupa se zagotovijo ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. Pri izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.

(9) Za čas javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je dopustna čezmerna obremenitev okolja s hrupom skladno s predpisom, ki določa pogoje za varstvo pred hrupom. Za čezmerno obremenitev okolja s hrupom se na osnovi strokovne ocene pridobi dovoljenje pristojnega organa.

(10) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.«

75. člen

91. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ter druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.

(2) Skladno s predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, ki določajo mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja, se na območju občine površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:

– I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem (SK, SS, C, CU, ZS, ZK, ZP, ZD, A),

– II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči (IG, PC, PŽ, PO, O, K1, K2, G in VC).

(3) Minimalni potrebni odmiki od osi daljnovodov na višini 1 m od tal, v katere ni dopustno umeščanje objektov z varovanimi prostori, znašajo glede na vrsto oziroma tip daljnovoda:

– 11–14 m na vsako stran nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV,

– 18–24 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV in

– 42–46 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 220 kV.

(4) Za obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov in na katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, se pridobi dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru se na teh območjih spremeni namenska raba prostora oziroma ta območja razvrstijo na območja, na katerih velja II. stopnja varstva pred sevanjem, če je to skladno s predpisi. To velja tudi za območja razpršene poselitve, na katerih bo namenska raba spremenjena zaradi ažuriranja dejanskega stanja v koridorju daljnovoda.

(5) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smejo presegati obremenitev okolja glede na stopnjo varstva pred sevanjem, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.«

76. člen

Za 91. členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:

»96. člen

(splošni PIP za varstvo pred svetlobnim onesnaženjem)

(1) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor in pri osvetljevanju objektov in odprtih površin ter glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo ukrepi za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Upoštevajo se tudi predpisi glede maksimalno dovoljene porabe električne energije na prebivalca, namenjene za javno razsvetljavo, ki v skladu z veljavno uredbo ne sme presegati 44,5 kWh/prebivalca.

(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih v okna varovanih prostorov ter proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(3) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave se načrtuje vgraditev stikal za reguliranje nočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.

(4) Umetna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti. Svetilke za javno razsvetljavo ne smejo sevati svetlobe nad vodoravnico in na območju občine ne smejo presegati predpisane porabe elektrike na prebivalca.

97. člen

(splošni PIP za osvetlitev in osončenje bivalnih prostorov)

(1) Z izborom lokacije, z orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi se omogoča ustrezno celoletno osončenje in zagotavlja zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju.

(2) Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi hrane ter spanju morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.

(3) Obstoječim in novim stavbam se v dnevnih sobah, bivalnih prostorih s kuhinjo, bivalnih kuhinjah, otroških sobah zagotovi naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda najmanj 1 uro dnevno na dan 21. december in najmanj 3 ure dnevno na dan 21. marec in 21. september.«

77. člen

92. člen se izbriše.

78. člen

93. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:

– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(2) Za vse posege na plazovitih območjih je treba pridobiti soglasje službe, pristojne za upravljanje voda.

(3) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s projektnim pospeškom tal 0,175 g. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.

(4) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje (garaže), obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.

(5) Pogoji za gradnjo na poplavnih in ogroženih območjih:

– Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.

– Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

– Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

– Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.

– Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

– Ne glede na določbe tega odstavka so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(6) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč možna njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.

(7) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.

(8) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo določila 51. člena (varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje) tega odloka.«

79. člen

94. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(varstvo pred požarom)

(1) Zagotovijo se viri vode za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob objektih za evakuacijo ljudi, ustrezne pretoke in tlak vode v omrežju. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve.

(2) Zagotovijo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirani in varni dovozi, dostopi in delovne površine za intervencijska vozila za gašenje in reševanje v stavbah. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati veljavnim standardom.

(3) Za preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se pri projektiranju zagotovijo potrebni odmiki in protipožarne ločitve od parcelnih mej in med objekti. Na območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.

(4) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora se upoštevajo prostorski, gradbeni in drugi tehnični predpisi, ki urejajo varstvo pred požarom.«

80. člen

95. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(spremljanje stanja okolja in drugi ukrepi za zagotavljanje zdravja ljudi)

(1) Občina skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za kazalce, navedene v okoljskem poročilu (Chronos in Boson, avgust 2010), pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.

(2) Za varovanje zdravja ljudi pred vplivi iz okolja je pri posegih v prostor potrebno upoštevati naslednje skupne pogoje:

a) za večino prebivalstva je treba zagotoviti oskrbo s kakovostno pitno vodo,

b) varovati je potrebno kmetijska zemljišča za oskrbo prebivalstva s kakovostno hrano,

c) zagotavljati je treba primeren delež otroških igrišč, zelenih površin, površin za urbano vrtnarjenje, površin za šport in rekreacijo za zdrav življenjski slog ter primerne dostopnosti do njih s peš ali kolesarskimi potmi.

(3) V okviru spremljanja stanja okolja se uporabijo naslednji kazalci:

– število individualnih kurišč in način ogrevanja le-teh;

– delež prebivalcev, ki komunalno odpadno vodo odvaja na ustrezen način;

– delež prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje preko javnega vodovoda;

– količino porabljene pitne vode;

– kakovost pitne vode na vodnih virih;

– poraba električne energije na prebivalca namenjene javni razsvetljavi;

– število in lokacije zavezancev za prve meritve emisij v zrak;

– število in lokacije zavezancev za prve meritve hrupa;

– PLDP na državnih merilnih mestih na cestah, ki vodijo skozi občino;

– površino namenske rabe prostora na vodovarstvenih območjih;

– površino stanovanjskih območij in število objektov z varovanimi prostori, izpostavljenih prekomernemu hrupu zaradi prometa;

– površino nepozidanih stavbnih površin na PNRP za območja SS in IG.«

81. člen

98. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za območja stanovanj)

(1) Območja stanovanj – S, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.

(2) Podrobnejši PIP za urbano stanovanjsko pozidavo raznolike tipologije (SSo):

SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije

Druga merila in pogoji:

– Pri načrtovanju v okviru OPPN na teh območjih se smiselno upoštevajo PIP za SSs in/ali SSv in/ali SSn. Določitev, katere od teh treh PNR se uveljavi v konkretni EUP in kakšno naj bo površinsko razmerje znotraj EUP med njimi, je predpisana s posebnimi PIP za posamezno EUP.

– Če to razmerje v EUP ni določeno, je treba vsako od predpisanih PNR načrtovati v deležu najmanj 20 % celotne EUP.

(3) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs):

SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava
1 Tipologija zazidave: eno- ali dvostanovanjska prostostoječa hiša, dvojček
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,50	FI: do 0,75
3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin ter varstvu otrok. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 80 m²), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; – dejavnosti so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno. V stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) pod pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2, izjema je dvojček, ki je lahko tudi kvadraten. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L in T oblike); ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet ter etažnost objektov do K+P+1+M. Na nagnjenem terenu je dopustna etažnost do K+P+M. Dopustna je višja etažnost, če je večja višina že značilna za EUP; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Streha: – dopustne so dvokapne in enokapne strehe. Ravne strehe in štirikapnice so dopustne, če so značilne v EUP ali če so skladne z določili 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°, naklon streh na objektih sodobne tipologije in na pomožnih objektih je lahko nižji; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov ter drugih dozidav; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko do tri frčade. Fasade: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. – Dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami. – Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna niso dopustna.
9 Druga merila in pogoji: oblikovanje pomožnih objektov se prilagodi oblikovanju osnovnih objektov in določilom členov 68 do 72, ki določajo pogoje za pomožne objekte.

(4) Podrobnejši PIP za urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo (SSn):

SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava
1 Tipologija zazidave: hiše v nizu, vrstne hiše
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,50	FI: do 1,00
3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 30 m²bruto), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; – urbanistična in okoljska utemeljitev v projektni dokumentaciji za vse dejavnosti razen bivanja; – dejavnosti so dopustne v pritličju objektov, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotnem objektu, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center in podobno.
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v nizih in vrstah. Drugi pogoji: – dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu prostoru, v primeru končnega objekta v nizu in ob upoštevanju dopustne izrabe ter splošnih pogojev glede odmikov; – dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so dopustne, če se skladnost ulične fasade niza s tem ne poslabša in če se ne presega obstoječe gradbene linije; – nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu, vrsti; – zagotovi se skladna prenova niza, vrste oziroma medsebojna usklajenost posamičnih prenov v nizu. Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris glede na določila o dopustnih dozidavah za SSn; – višinski gabarit: dopustna je etažnost do K+P+1+M. Na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet, na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana. Dopustna je višja etažnost, če je večja višina že značilna za območje oziroma EUP. – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Strehe: – dopustne so dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe. Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°; naklon streh na objektih sodobne tipologije in pomožnih objektih je lahko nižji; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov, nadstreškov; – dopustni so strešna okna, enokapne frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha ob pogoju, da osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu in da so vse frčade v nizu poenoteno oblikovane. Kritina celotnega niza je enotna. Fasade: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni. – Dopustna je uporaba tudi sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.

(5) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo (SSv):

SSv – urbana večstanovanjska pozidava
1 Tipologija zazidave: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok, bloki, bloki v nizih, karejih ipd.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,50 FI: do 2,00	FI je lahko večji v primeru večjega števila podzemnih etaž, če ni drugih omejitev in če je v posebnih PIP za EUP določena višja etažnost
3 Dopustne dejavnosti: Površine so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih socialnih skupin. Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti, razen vzdrževanja in popravila motornih vozil, gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 100 m² bruto), ki ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo dodatna parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v kletnih etažah; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve; – dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center ipd.
4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila blok in blok. Dopustno je združevanje blokov v nize, kareje; – višinski gabarit: do 3K+P+5 ali 3K+P+4+M. Višji gabariti so dopustni v EUP, kjer je to posebej določeno ali če je večja višina že značilna za EUP. – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali večkapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.
Streha: – dopustne so eno-, dvo- in večkapne strehe ter ravne strehe. Naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 30° do 40°; naklon streh nad sodobno oblikovanimi objekti in naklon enokapnih streh ter streh nad pomožnimi objekti naj bo nižji; dopustno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd. – dopustni so strešna okna, strešne terase ipd. Dopustne so enokapne frčade, vse frčade v nizu so poenoteno oblikovane. – kritina nad osnovno streho celotne stavbe oziroma niza stavb je enotna, kritina frčad, teras ipd. pa je lahko drugačna, vendar usklajena z osnovno kritino objekta oziroma niza. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in oblikovno poenoteni po celi fasadi oziroma nizu; – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (oblikovanje in materiali).
7 Druga merila in pogoji: – Pri izvedbi rednih in investicijskih vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe se vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo objekta. – Dopustna je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu, kot en objekt. Konstrukcija je lahka, streha ravna ali enokapna.

(6) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SKs):

SKs – površine podeželskega naselja
1 Tipologija zazidave: Eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijski objekti: hlevi, kašče, skednji, kozolci, zidanice ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru podeželskega naselja in objekti, namenjeni dopolnilni dejavnosti na kmetiji, vključno z zidanicami pod pogoji za Az.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,50 FI: do 0,80	Dopustna so odstopanja (FZ do 0,60) na območju kmetij, kjer je strnjena gradnja tradicionalna.
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene bivanju in kmetijam. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oziroma na podeželju, manjša obrt oziroma proizvodnja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina, ter storitvene dejavnosti, skladiščenje glede na dopustne dejavnosti poslovne dejavnosti in druge dejavnosti. Površina prostorov za dejavnost do 120 m² uporabnih površin (za primarno kmetijsko dejavnost, dejavnost predelave kmetijskih pridelkov in za dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta površina lahko večja), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli: Lokacija in gabariti: – lokacija: vzporedno ali pravokotno na gradbeno linijo. Če ta ni določena v kartografskem delu, se povzame iz stanja na terenu. Glavna fasada se postavi ob javni prostor naselja; – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2; dopustno je odstopanje, če gre za rekonstrukcijo obstoječih objektov v povezavi s 125. členom. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris. Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; višina dodanega dela ne sme presegati slemena osnovnega objekta; stolpiči, zaobljeni ali večkotni izzidki niso dopustni; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do K+P+1+M. Na nagnjenem terenu je dopustna etažnost do K+P+M; – kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Streha: – dopustne so simetrične dvokapne strehe, smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta. Štirikapne strehe so dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično znižanje stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost; – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči; – kritina ne sme biti trajno bleščeča, niti trapezna ali valovita pločevina; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti. Dopustni so je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom; detajli na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni.
b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli: Lokacija in gabariti: – lokacija: na uravnanem terenu se postavljajo vzporedno ali pravokotno na stanovanjski oziroma osnovni objekt, na nagnjenih terenih pa v gruči, oziroma glede na značilno zasnovo naselja, pri čemer so možna odstopanja v primeru, da je zaradi nagiba terena ali lege GJI to nemogoče; – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 12 m širine) razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (prizidek, nadstrešnica, pergola) vzporedno z osnovnim objektom ali prečno nanj. Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: do K+P+1; – izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljeni in kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. Streha: – dopustne so eno- in dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij, v primeru prizidkov ali če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti. V teh primerih je dopustna tudi ravna streha oziroma kombinacija z ravno streho za prizidke oziroma funkcionalne enote stavb; – dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi gospodarskimi objekti. Zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi.
7. Druga merila in pogoji: – horizontalni in vertikalni gabariti objektov morajo biti prilagojeni funkciji objekta in optimalni izrabi prostora v povezavi s prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnih gabaritov objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja. – položaj pomožnih objektov pri gospodarskih stavbah: nadstreški se postavijo ob objektu na način, da optično znižajo previsoke stavbe in se izvedejo z ravno streho. Višina objektov je nižja od kapa. Lope se lahko postavijo na vizualno neizpostavljeni čelni strani z ravno ali enokapno streho, pri čemer je vrh slemena nižji od kapne lege osnovnega objekta.

(7) Podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk):

SKk – površine kmetij
1 Tipologija zazidave: Eno- ali dvostanovanjska prostostoječa stavba v okviru osamele kmetije, kmetijske stavbe: hlevi, kašče, skednji, kozolci in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji, vključno z zidanicami pod pogoji za Az.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,60	FI: do 1,0
3 Dopustne dejavnosti: površine so namenjene območju kmetij in bivanju. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, turizem na kmetiji oziroma na podeželju, manjša obrt oziroma proizvodnja kot dopolnilna dejavnost na kmetiji, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina, skladiščenje glede na dopustne dejavnosti ter storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge dejavnosti – površina prostorov za dejavnost do 120 m² uporabnih površin (za primarno kmetijsko dejavnost, dejavnost predelave kmetijskih pridelkov in za turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti lahko površine zavzemajo do ¾ bruto površin stavbe), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stavbe – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev; – neposredna navezanost na prometno infrastrukturo; – brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.
4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris; – višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do K+P+1+M. Na nagnjenem terenu je dopustna etažnost do K+P+M. – kolenčni zid objekta s simetrično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Streha: – dopustne so simetrične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, če so značilne v EUP, če je smiselno optično znižanje stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost; – naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. Izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne tudi enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom; – dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni oziroma prevladujoči; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike.
Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti; dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami; – fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom; detajli na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni. b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli: Gabariti: – tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 14 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (prizidek, nadstrešnica, pergola) vzporedno z osnovnim objektom ali prečno nanj. Ti volumni ne smejo presegati tretjine volumna osnovnega objekta; – višinski gabarit: do K+P+1; – izjemoma se dopustijo gospodarski objekti (hlev, senik ipd.) večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če je to nujno iz funkcionalnih razlogov, zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena in kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z vegetacijo. Pri teh objektih so dopustni manjši nakloni streh, če se s tem zagotovi večja prostorska skladnost. Streha: – dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom od 35° do 45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij v primeru prizidkov ali če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti v okviru kmetije. Dopustna je tudi kombinacija z ravno streho za dozidave oziroma funkcionalne enote stavb, na pomožnih objektih pa tudi ravna streha; – dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi gospodarskimi objekti; – zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi.
7 Druga merila in pogoji: – Če je območje z oznako SKk v PIP za EUP določeno za preselitev kmetije iz naselja, mora gradbeno dovoljenje za gradnjo kmetije za namen njene preselitve obravnavati objekte celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske stavbe. Uporabno dovoljenje za objekte na novi kmetiji se lahko izda šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja za rušitev ali za spremembo namembnosti objektov obstoječe kmetije za nekmetijski namen, dopusten s tem odlokom. – Izjemoma so dopustni objekti večjih tlorisnih in višinskih gabaritov, če je to nujno zaradi funkcioniranja kmetije, tehnoloških zahtev (npr. silosi, objekti za spravilo mehanizacije ali drugi objekti), kadar objekt ni vidno izpostavljen v značilnih vedutah na naselje ali pogledih v naselju in se ne povečajo vplivi na bivalno okolje ali jih je mogoče omiliti (predvsem sodobne tehnologije reje, pa tudi omilitve z vegetacijo, ograjami ipd.). Pri teh objektih so dopustni manjši nakloni streh, če se s tem zagotovi večja prostorska skladnost. Vse to se dokaže v okviru priprave DGD. – Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacij. – Na robovih gradbene parcele se zasadi avtohtono drevje in sadno drevje na visokih podlagah.«

82. člen

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti)

(1) Območja centralnih dejavnosti – C, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.

(2) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti – jedro naselij (CU):

CU – osrednja območja centralnih dejavnosti – jedra naselij
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ in Fi: obstoječe, dovoljeno je zmanjšanje ali povečanje v skladu z drugimi določili tega odloka
3 Dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter podobne dejavnosti. Prevladujejo centralne dejavnosti, dopustno je bivanje. Če je v stavbi poslovna in stanovanjska raba, se nova stanovanja umeščajo v isto ali višjo etažo kot poslovna dejavnost.
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, stanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti
5 Dopustne gradnje: skladno z 62. členom (splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) tega odloka. Dopustne so tudi odstranitve objektov ali delov objektov, če se s tem ne poruši stavbni red, če je odstranitev potrebna zaradi gradnje GJI oziroma urejanja javnih površin ali če je predvidena nadomestna gradnja oziroma gradnja novega objekta na mestu odstranjenega objekta.
6 Merila in pogoji za oblikovanje: upoštevajo se določila 63. člena (lega objektov) in 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar pa je treba zagotavljati skladno podobo strukture jedra, s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti pa se je na robnih predelih prilagoditi pogojem, ki veljajo za stična območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja z drobno strukturo; – pri umeščanju stavb v prostor se upoštevajo gradbene linije ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb; – pri določanju višine slemen novih in prenovljenih stavb se upošteva silhueta naselja, tako da novi objekti ne izstopajo iz celotne podobe jedra; ob javnih površinah pa se upošteva tudi linija napuščev.
Streha – dopustne so dvokapne, enokapne in ravne ter večkapne strehe; dopustno je kombiniranje dvokapnih ter enokapnih streh z ravnimi strehami, – pri določanju naklona strehe in kritine (material, barva) ter smeri slemena se upoštevajo obstoječi kakovostni objekti na območju EUP oziroma v bližini; – zagotavlja se skladna podoba streh, na robnih predelih pa se prilagoditi pogojem, ki veljajo za stična območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov javnega značaja sta dopustna drugačna naklon strehe in kritina, – dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade in drugi elementi, če se zagotovi skladna podoba streh. Fasade Nove fasade se oblikujejo tako, da se upoštevajo fasadna členitev, razmestitev in velikost odprtin ter barve in materiali, ki so skladni z okolico (predvsem kamen, ometi, les), pri obdelavi fasad historičnih objektov pa se uporabljajo predvsem izvorni materiali. Ohranjajo se obstoječi dekorativni elementi, če pa teh ni, se fasada oblikuje v sodobnem duhu in v skladu z objekti znotraj EUP oziroma v bližini. Fasade historičnih objektov se prenovijo v skladu s smernicami službe za varstvo kulturne dediščine.
7 Druga merila in pogoji: – dopustna je namestitev urbane opreme, ki se oblikuje ob upoštevanju urbanistično arhitektonskih in krajinskih značilnosti; zabojniki za odpadke se postavljajo na za to označena in urejena mesta; – reklamni izveski in nadstreški morajo biti oblikovani skladno s stavbo, na katero so nameščeni; – plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta namen urejenih mestih; – zagotovijo se parkovne in druge odprte površine, ki dopolnjujejo funkcionalnost in ambientalne značilnosti območja; – dopustna je gradnja bencinskih servisov če to ni v neskladju z drugimi določili tega odloka.

(3) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD):

CD – območja centralnih dejavnosti
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,60	FI: do 2,00
3 Dopustne dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, manjša obrt, skladiščenje, dejavnosti javne uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti. Prevladujejo centralne dejavnosti, dopustno je bivanje.
4 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe, v katerih so dopustni stanovanjski deli, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob javnem mestnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki. Streha: – dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih gabaritov; – dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih streh z ravnimi strehami. Dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd. – strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. Fasade: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); – v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora biti mestotvorno oblikovana.
7 Druga merila in pogoji: – zagotovi se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja CD; – dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z gorivom, če to ni v neskladju z drugimi PIP tega odloka.

(4) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi):

CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,80	FI: do 2,00
3 Dopustne dejavnosti: izobraževanje, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, poleg tega pa tudi spremljajoče dejavnosti, kot so trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, dejavnosti za potrebe osnovne dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstvo in socialno varstvo. Bencinski servis ni dopusten.
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih objektov. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so prostorske dominante. Streha: – dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih gabaritov; – dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter enokapnih streh z ravnimi strehami; – dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd. – strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. Fasade: – oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju; – v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); – v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora biti mestotvorno oblikovana.
7 Druga merila in pogoji: – zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, urejene za javno rabo, ki zavzemajo najmanj 20 % površine PNR; – območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno kot posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije; – za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je obvezna pridobitev strokovne rešitve skladno s predpisi o javnih natečajih oziroma pridobitev variantnih rešitev.

(5) Podrobnejši PIP za območja kulturnih dejavnosti (CDk):

1CDk – območja kulturnih dejavnosti
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,80	FI: do 2,00
3 Dopustne dejavnosti: kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter trgovina in storitvene dejavnosti za potrebe osnovnih kulturnih dejavnosti. Bencinski servis ni dopusten. Dopustno je bivanje v okviru obstoječih stanovanj.
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.
7 Druga merila in pogoji: zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj 20 % površine PNR.

(6) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami (CDv):

CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,80	FI: do 1,50
3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti verskih organizacij ter spremljajoče gostinske dejavnosti in izobraževanje.
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
6 Merila in pogoji za oblikovanje: – upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, – ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve. Lokacija in gabariti: gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. To ne velja za cerkve, ki se gradijo kot prostorski poudarki. Streha in fasade: uredijo se skladno s tipologijo objekta in ob upoštevanju pogojev varstva kulturne dediščine.
7 Druga merila in pogoji: območja se oblikujejo prepoznavno kot posebni poudarki v prostoru in točke identifikacije.

(7) Podrobnejši PIP za območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjše obrti (CDo):

CDo – območja trgovskih, oskrbnih, poslovno-storitvenih, gostinskih dejavnosti in manjša obrt
1 Območje namenske rabe: kot pri CD
2 Območje podrobnejše namenske rabe: CDo – trgovske, oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt
3 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena
4 DIP na gradbeni parceli:	FZ: največ 0,80	FI: največ 2,0
5 Dovoljene dejavnosti: Trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, skladiščenje, manjša proizvodnja v okviru obrtnih dejavnosti ter druge dejavnosti in bivanje v okviru obstoječih stanovanj.
6 Dovoljeni objekti: kot pri CD
7 Dovoljene gradnje: kot pri CD
8 Merila in pogoji za oblikovanje: na območju naselij, ki se urejajo na podlagi urbanističnega načrta veljajo merila in pogoji za oblikovanje kot pri CD, na območju preostalih naselij pa je obvezna uskladitev gabaritov z objekti na stičnih območjih.
9 Druga merila in pogoji: kot pri CDi, velja pa še: dovoljena je postavitev baznih postaj mobilne telefonije.

83. člen

100. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti)

(1) Območja proizvodnih dejavnosti – I, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.

(2) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG):

IG – gospodarske cone
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,70	FI: do 1,50
3 Dopustne dejavnosti: predelovalne dejavnosti, promet in skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki. Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti.
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še: Lokacija in gabariti: – poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob javnem prostoru; – tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani, vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih oziroma prevladujočih obstoječih stavb na območju. Nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani prostorski poudarki. Streha: – strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so objekti, v katerih so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti gospodarske družbe in objekti s posebnimi tehnološkimi zahtevami; – za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne strehe naklona do 20° ali ločne strehe. Fasade: – zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni; – fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni ambienti.
7 Druga merila in pogoji: – zagotovijo se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 10 % območja; – spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov; – omrežje javnih komunikacij (cest s pločniki, kolesarskimi stezami, lahko z drevoredi) naj bo enostavno, opremljeno z javnimi odprtimi prostori in dobro označeno; – parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene obstoječemu reliefu in omrežju cest; – dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z gorivom za dopustne dejavnosti; – na območjih, na katerih zaradi zatečenega stanja npr. strnjena tipologija gradnje oziroma pozidanosti parcele ni mogoče izpolniti pogoja glede dopustnega Fz, so dopustna odstopanja, če je samo na ta način mogoče zagotoviti funkcionalnost in izpolnjevanje bistvenih zahtev.

84. člen

101. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za območja posebnih dejavnosti)

(1) Posebna območja – B, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, športni centri in podobno.

(2) Podrobnejši PIP za površine za turizem – območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori (BT):

BT – površine za turizem
1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena, prilagodi se oblikovnim značilnostim objektov na območju, v katerega se umešča.
2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli:	FZ: do 0,50	FI: do 1,50
3 Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem ter spremljajoče dejavnosti, kot npr. trgovina in storitvene dejavnosti, kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti in podobno ter bivanje, če gre za potrebe lastnikov ali upravljavcev dopustnih dejavnosti oziroma objektov ter vinski turizem in kmečki turizem..
4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.
5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.
6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena tega odloka, poleg tega pa še: Gabariti: – gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja; – pri gabaritih posameznih dislociranih objektov (lovski, gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za območje SKs; – objekti, namenjeni turizmu, se lahko združujejo v večje ali manjše turistične komplekse z jasno strukturo in razmerji med večjimi osrednjimi stavbami (hotel, upravni objekt ipd.) ter manjšimi enotami (bungalovi, apartmaji ipd.); – tudi objekti v vaškem prostoru so lahko sodobno arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in prepoznaven poudarek v prostoru. Streha: – dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti v širšem prostoru. Dopustijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; – za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe ter dvokapne in enokapne strehe nizkega naklona; – dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe, v primeru tradicionalno oblikovanih objektov se locirajo nad vhod v objekt. Fasade: – horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu; – pri oblikovanju posameznih dislociranih objektov (lovski, gozdarski, planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven večjih turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za območje SKs.
7 Druga merila in pogoji: zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene površine, ki zavzemajo najmanj 20 % območja BT.

85. člen

102. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za zelene površine)

(1) Območja zelenih površin – Z, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.

(2) Podrobnejši PIP za površine za rekreacijo in šport (ZS):

ZS – površine za rekreacijo in šport

2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: FZ gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in športne površine, je do 0,20.

3 Dopustne dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti.

4 Dopustni objekti:

– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem, vključno z nadstreški za balinišča, shrambami za športne rekvizite, klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in sanitarijami;

– pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka;

– zabaviščni parki, čolnarna, dostopi do vode;

– začasni objekti, kot so paviljoni, stojnice;

– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;

– če služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije in športa, so dopustne tudi gostilne, točilnice, manjše okrepčevalnice in podobno, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na območju, površina prostorov za dejavnost je do 60 m²;

– nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti.

Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.

5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti večja zemeljska dela, trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti.

Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi trim steze, sprehajalne peš poti, konjeniške poti, kolesarske poti, učne poti. Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov ni dopustna razen na obstoječih objektih pod pogojem, da niso vizualno izpostavljene.

7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri ohranjajo neutrjene, raščene površine ter obstoječa drevesna in grmovna vegetacija. Zagotavlja se zasaditev drevnine, tako da se oblikujejo zaključeni ambienti in zagotavlja funkcionalnost celotnega območja. Ob javnih objektih in na vstopih na posamezna območja se z ureditvami odprtih površine oblikujejo prepoznavne strukture.

(3) Podrobnejši PIP za površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi (ZSk):

ZSk – površine za oddih, rekreacijo in šport ob vodi

1 Namenska raba: Površine za rekreacijo in šport, namenjene preživljanju prostega časa na prostem v obvodnem prostoru vodotokov, predvsem kopanju v naravi in dostopom do vode.

2 Dopustni objekti: privezi za čolne, dostopi do vode, klopi ter objekti in naprave za opazovanje narave. Dopustni so pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka. Dopustna je gradnja objektov in naprav za potrebe GJI in gradnja drugih gradbeno-inženirskih objektov. Na poplavnih območjih gradnja objektov ni dopustna. Izjema so začasni objekti, kot so pomoli, klopi in označbe, če se za njih pridobi vodno in naravovarstveno soglasje. Na priobalnih zemljiščih so dopustni objekti v skladu z vodnim soglasjem.

3 Dopustne gradnje in druga dela: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del

4 Drugi pogoji:

Spremembe reliefa, ki bi zmanjševale retenzijsko sposobnost vodotoka, niso dopustne v 5 m pasu ob vodotokih 2. reda ter 15 m pasu ob Krki na območjih naselij ter v 40 m pasu ob Krki zunaj območij naselij. Parkirišča se na teh območjih ne urejajo. Zaradi izjemnih naravovarstvenih vrednosti obvodnega prostora je treba vse posege uskladiti s pristojno službo za varstvo narave in upravljanje z vodami.

(4) Podrobnejši PIP za parke (ZP) kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa:

ZP – parki

3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne, razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti).

4 Dopustni objekti:

– pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka;

– parki, paviljoni, stojnice;

– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave;

– če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa, so dopustni tudi gostilne, točilnice in sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na območju, s tem da je površina prostorov za dejavnost do 40 m²;

– dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov.

5 Dopustne gradnje in druga dela: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah.

(5) Podrobnejši PIP za površine za druge urejene zelene površine (ZD), ki vključujejo zelene pasove z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi in zelene bariere):

ZD – druge urejene zelene površine

3 Dopustne dejavnosti: urejanje in vzdrževanje zelenih površin.

4 Dopustni objekti: pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka, poleg tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za opazovanje narave ter gradnja gradbeno inženirskih objektov.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

7 Druga merila in pogoji: ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.

(6) Podrobnejši PIP za površine za zelene obvodne površine (ZDo):

ZDo – zelene obvodne površine

3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in preživljanju prostega časa ter dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, urejanje in vzdrževanje zelenih površin.

4 Dopustni objekti:

– pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka;

– namestitev klopi, ureditev počivališč;

– objekti za vodne športe, kopališča, ureditve dostopov do vode, pomolov in privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih;

– objekti grajenega javnega dobra po predpisih o vodah;

– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;

– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;

– vodna zajetja, ureditve manjših zajemališč požarne vode in manjših zajetij za ureditev ribnikov, postavitve naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti ter objektov za opazovanje narave;

– dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:

– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in obstoječih ekoloških razmer prisotnih rastlinskih in živalskih vrst oziroma kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;

– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov in obvodnega prostora; vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag.

Spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti, niso dopustne.

7 Druga merila in pogoji:

– prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja;

– utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov, niso dopustni;

– pri urejanju priobalnega zemljišča se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranja obstoječa vegetacija. Zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali;

– zagotavlja se redno vzdrževanje obrežij vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti;

– ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.

(7) Podrobnejši PIP za površine za pokopališča (ZK):

ZK – pokopališča

3 Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti.

4 Dopustni objekti: pokopališča, spremljajoče stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in spremljajoči servisni objekti. Dopustni so pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka, poleg tega pa še namestitev klopi, ureditev počivališč, stojnice. Če služijo potrebam pokopališča, so dopustni tudi manjše trgovske stavbe (kot sestavni del dejavnosti na območju), stavbe za druge storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo obiskovalcem in zaposlenim na območju, tako da je površina prostorov za posamezno dejavnost do 60 m^2. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:

Lokacija in gabariti:

– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska območja;

– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva umestitev ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so prostorske dominante.

Streha:

– dopustne so enokapne in ravne strehe. Dvokapne in večkapne strehe so dopustne na stavbah manjših tlorisnih in višinskih gabaritov;

– dopustno je kombiniranje eno-, dvo- in večkapnih streh z ravnimi strehami.

Fasade:

– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju;

– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad (enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.);

– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na stanovanjska območja.

86. člen

103. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za površine GJI)

(1) Podrobnejši PIP za površine za površine cest, železnic in drugih prometnih površin (PC, PŽ, PO)

PC – površine cest

PŽ – površine železnic

PO – druge prometne površine

3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Na avtobusnih in železniških postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti, trgovina in gostinstvo.

4 Dopustni objekti: stavbe za promet, bencinski servisi, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje: Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:

– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja;

– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.

7 Druga merila in pogoji:

Na območju PC je dopustna rekonstrukcija obstoječih objektov in postavitev pomožnih objektov ob pridobitvi soglasja upravljavca ceste.

(2) Podrobnejši PIP za površine letališča (PL)

PL – letališča

3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega zračni promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Na letališču so dopustne spremljajoče dejavnosti storitev in gostinstva.

4 Dopustni objekti: stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje:

Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:

– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja letališča;

– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav na letališču.

7 Druga merila in pogoji: Dopustne so tudi začasne ureditve za večje prireditve na prostem vključno z občasnim parkiranjem in šotorjenjem.

(3) Podrobnejši PIP za površine za območja energetske infrastrukture (E)

E – območja energetske infrastrukture

1 Tipologija ureditev: ni enotno opredeljena.

2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti: /

3 Dopustne dejavnosti: oskrba z električno energijo, plinom in toploto.

4 Dopustni objekti:

– elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, cevovodi in ostali gradbeno inženirski objekti ter nestanovanjske stavbe

– ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni preglednicah v prilogi tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje:

Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 65. člena tega odloka (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov), poleg tega pa še:

– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja;

– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.

(4) Podrobnejši PIP za površine za območja okoljske infrastrukture (O)

O – območja okoljske infrastrukture

3 Dopustne dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja.

4 Dopustni objekti: cevovodi, komunikacijski vodi, elektroenergetski vodi, objekti ravnanja z odpadki, ostali gradbeno inženirski objekti, nestanovanjske stavbe ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje:

Pri oblikovanju objektov in površin se upoštevajo določila 65. člena tega odloka (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov), poleg tega pa še:

– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega območja;

– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.

87. člen

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za razpršeno poselitev)

(1) Podrobnejši PIP za območja razpršene poselitve v vinogradniških območjih (Av):

Av – površine razpršene poselitve v vinogradniških območjih

1 Tipologija zazidave: prostostoječa stavba ali stavbe v nizu, če je to tradicionalni oziroma značilni vzorec postavitve objektov, osamele kmetije, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci, zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti), drugi objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji.

3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina, storitvene dejavnosti in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 120 m² – omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji za dejavnost predelave kmetijskih pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev);

– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;

– ne povzročajo bistveno povečanih negativnih vplivov okolje.

4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se tudi določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka. Stavbe se morajo po oblikovanju, stavbarskih elementih, legi in uporabi materialov prilagoditi avtohtonim vzorcem značilne vinogradniške poselitve.

a) Stanovanjske stavbe:

Gabariti:

– tlorisni gabariti: ohranjajo se obstoječi tlorisni gabariti stavb izpred uveljavitve SD OPN 2, ob prenovah, rekonstrukcijah in dozidavah pa je dopustno povečanje gabaritov do 15 % tlorisne površine, pri čemer pa ni dopustno podaljševanje ožje stranice objekta, če je ta daljša od 9 m;

– višinski gabarit: ohranjajo se obstoječi višinski gabariti stavb izpred uveljavitve SD OPN 2, ob prenovah, rekonstrukcijah in dozidavah pa je dopustno povišanje do 15 %, če je to potrebno zaradi zagotovitve arhitekturne skladnosti objekta;

– kolenčni zid je vključno s kapno lego pri največjih gabaritih visok največ 0,80 m, pri manjših višinskih gabaritih (K+ M ali K + 1) pa največ 1,40 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.

Streha:

– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne izjemoma, če so v prostoru značilne ali kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe;

– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°;

– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade s streho minimalnega naklona, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade trapezne oblike niso dopustne. Frčade na eni strehi naj imajo enako obliko;

– dopustne so klasične kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temno sivi barvi.

Fasade:

Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno, razen na območjih varovanja kulturne dediščine, kjer se upošteva predpise za varstvo kulturne dediščine. Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih materialov s sodobnimi.

b) Nestanovanjske stavbe:

Gabariti:

ohranjajo se obstoječi gabariti stavb izpred uveljavitve SD OPN 2, ob prenovah, rekonstrukcijah in dozidavah pa je dopustno povečanje tlorisnih gabaritov do 15 % tlorisne površine, Lokacija:

– stavbe na gradbeni parceli se lahko sestavljajo v niz in/ali gručo glede na historično ali obstoječe stanje;

Streha:

– dopustne so klasične dvokapne strehe (naklon od 35° do 45°). Za objekte, širše od 10 m, so dopustne tudi dvokapne strehe nižjega naklona, enokapne in ravne strehe, če je to usklajeno s stanovanjskimi in drugimi objekti v okviru kmetije.

– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustne so klasične kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temno sivi barvi. Za dosuševanje sena je dopustna prosojna kritina.

Fasade:

7 Druga merila in pogoji:

Za gradnje zidanic, vinotočev, hramov in vinskih kleti na površinah Av se smiselno uporabljajo merila in pogoji za oblikovanje, določeni v PIP za površine Az v vinogradniških območjih.

(2) Podrobnejši PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az):

Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih

1 Tipologija zazidave: tradicionalna ali sodobna oblika zidanice, hrama, vinotoča in vinske kleti (prostostoječa stavba, stavba v nizu je dopustna, če je to tradicionalni oziroma značilni vzorec postavitve objektov).

3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo ter sadjarstvo, občasno bivanje, gostinsko-turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina, sobodajalstvo), kulturne in javne dejavnosti (organiziranje prireditev).

4 Dopustni objekti: zidanice, hrami in vinotoči kot posebna oblika zidanice, vinske kleti in nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka; dopustna je postavitev senčnice in nadstreška v skupni površini največ 20 m².

5 Dopustne gradnje skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ob upoštevanju naslednjih pogojev:

– novogradnje zidanic, vinskih kleti in ureditev vinotočev na zemljiščih, ki izpolnjujejo pogoje glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč, določene v točki 7 te preglednice (Druga merila in pogoji);

– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, vendar samo do največjega dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita glede na velikost vinograda;

– rekonstrukcije zidanic in vinskih kleti tudi na zemljiščih, ki ne izpolnjujejo pogojev glede najmanjših zasajenih površin z vinsko trto in/ali sadnim drevjem, ob upoštevanju pogojev in meril za oblikovanje, ki veljajo za novogradnjo;

– odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se rekultivira in ureja kot integralni del vinograda, sadovnjaka oziroma dvorišča ali prometne površine;

– sprememba namembnosti stavb, če so izpolnjeni pogoji glede dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti ter zaradi katerih se ne spremeni velikost in zunanji videz objekta ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno z dopustnimi dejavnostmi (turistično-gostinske, kulturne). Spremembe namembnosti stavb v stanovanjsko rabo niso dopustne.

6 Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji: Upoštevajo se določila 65. člena tega odloka (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov), poleg tega pa še:

a) Zidanica: zidanica je stavba, katere arhitekturna zasnova se podreja vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna.

Lokacija in gabariti:

– tlorisni gabariti: osnovni volumen stavbe nad zemeljsko površino naj ima pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,4 do 1:2 z dopustnimi prizidki in nadstreški k osnovnemu volumnu stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni;

– zazidana površina zidanice, skupaj s površino prizidka ali prizidkov, lahko znaša največ 50 m²;

– zazidano površino je v kletnem delu, ki je pretežno vkopan, dopustno povečati za 1 m² za vsakih 0,5 ara dodatnega vinograda ali sadovnjaka, ki pripada funkcionalni zemljiški posesti, s tem da skupna zazidana površina zidanice v kletnem delu, ki je pretežno vkopan, ne sme preseči 100 m² v primeru kleti, namenjeni lastni pridelavi vina oziroma sadja, za gospodarsko pridelavo pa 200 m². Kadar je klet v celoti vkopana, dopustna zazidana površina zidanice v kletnem delu ni omejena;

– dopustna je gradnja prizidkov, če je streha dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi podrejeni. Sleme prizidkov mora biti vsaj 1 m nižje od slemena osnovne stavbe. Dopustna je tudi gradnja kletnih prizidkov, če so le-ti v celoti ali pretežno vkopani v zemljo tako, da je vidna le čelna stran kleti;

– višinski gabarit: K + M. Klet je obvezna. V primerih, kadar je višinska razlika naklona raščenega terena, kjer stoji objekt, po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne etaže, je namesto mansarde nad kletjo dopustna gradnja pritličja, nad katerim se izvede streha v obliki simetrične dvokapnice;

– odmiki: treba je zagotoviti najmanj razmik dvakratne širine zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so odmiki lahko tudi manjši glede na najmanjše požarnovarstvene odmike, če to pogojujeta oblika tradicionalne parcelne strukture ali relief, kar mora biti v projektni dokumentaciji posebej utemeljeno. Zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je vsaj 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele;

– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je odmik vsaj 1 m ter je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste;

– ob zidanici mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto, ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske površine. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop;

– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od 1,5 m, razen v primerih, skladno s tretjim odstavkom 67. členom tega odloka. Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom. Parkirna mesta ob zidanicah so lahko z največ treh strani obzidana z opornimi zidovi, morebitna nadkritja se izvedejo le z ozelenjeno ravno streho ali pergolo, katere najvišji del ne sme segati več kot 2.5 m nad tlemi parkirnega mesta.

Streha:

– dopustne so simetrične dvokapne strehe z naklonom od 35 do 45°;

– na strehi zidanice se lahko izvede svetlobne in prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po ena na vsaki strešini. Tlorisna površina frčad je do 20 % tlorisne projekcije strehe;

– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temno sivi barvi;

– orientacija slemena se prilagaja vzorcu postavitve zidanic na območju.

Fasade: Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih materialov s sodobnimi.

b) Vinska klet: vinska klet je objekt z visoko tehnološko opremo, katerega arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji kletarjenja in transporta ter osnovnim volumnom stavbe nad zemeljsko površino, ki naj ima pravokoten tloris z dopustnim prizidkom ali prizidki k osnovnemu volumnu stavbe, ki so osnovnemu volumnu stavbe podrejeni. Tlorisne zasnove prizidkov in oblike streh prizidkov so lahko sodobne, vendar ne neznačilne. Dopustna je popolnoma ali delna vkopana klet, lahko z ozelenjeno streho.

Lokacija in gabariti:

– arhitekturna zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna;

– objekti na stavbnem zemljišču se lahko sestavljajo v niz ali gručo glede na historično ali obstoječe stanje, z neposrednim dostopom do javne ceste in tako, da je zagotovljeno parkiranje.

– tlorisni gabariti: pravokoten tloris s stranicami v razmerju od 1:1,4 do 1:3, z največjo širino krajše stranice etaž nad kletjo 9 m ter z dopustnim večjim tlorisnim gabaritom kleti oziroma s prizidki v kletni etaži. Dopusten je sestavljen tloris za namen prilagoditve večjega tehnološkega objekta volumnom v širšem vinogradniškem območju. Dopustna je gradnja kletnih prizidkov, če so v celoti ali pretežno vkopani v zemljo, tako da je vidna le čelna stran kleti;

– dopustna je gradnja prizidkov, če je streha dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi podrejeni;

– višinski gabarit: do K+P+M.

– Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka;

– odmiki: zahtevan odmik kapi glavnega objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je vsaj 2 m in je lahko manjši ob soglasju lastnika druge zemljiške parcele;

– ob vinski kleti morajo biti zagotovljena vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske površine. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča peš dostop;

– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski material. Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom, opeko in lesom.

Streha:

– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do 45°;

– na strehi stavbe se lahko izvede svetlobne in prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po največ ena na vsaki strešini. Tlorisna površina frčad je do 20 % tlorisne projekcije strehe;

– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v sivi in temno sivi barvi.

Fasade: Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in avtohtonih materialov s sodobnimi.

7 Druga merila in pogoji:

7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč:

a) Zidanice

– gradnja nove zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če je zemljišče v sklopu funkcionalnega zemljiškega posestva s površino vsaj 30 arov vinograda ali/in sadovnjaka, ki je v lasti in obdelavi lastnika; površina vinograda in sadovnjaka v okviru funkcionalnega zemljišča se upošteva tudi v primeru, če to sega izven vinogradniškega območja;

– pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna površina funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša od 6 arov vinograda ali/in sadovnjaka;

– pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj minimalne površine funkcionalnega zemljiškega posestva ne uporablja.

b) Vinske kleti

Gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu funkcionalnega zemljiškega posestva, katerega površina je vsaj 50 arov vinograda ali/in sadovnjaka ali več;

– da skupna površina funkcionalnega zemljiškega posestva in površina ostalih, lahko dislociranih zemljiških parcel, na katerih je vinograd ali sadovnjak, doseže najmanj 200 arov vinograda ali/in sadovnjaka;

– da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina.

c) Hrami in vinotoči

Za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo določila tega odloka, ki veljajo za zidanice.

7.2. Pogoji za ureditev in sanacijo nedovoljenih gradenj:

– Za stavbe, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka brez gradbenega dovoljenja ali so bile zgrajene oziroma se uporabljajo v nasprotju s pogoji, določenimi z izdanim gradbenim dovoljenjem, je dopustna ureditev in sanacija skladno z določbami tega odloka.

– Pri legalizacijah zidanic, zgrajenih najmanj do tretje gradbene faze pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna površina funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša od 8 arov.

– Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno odstopanje od podrobnejših PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih, so dopustne tolerance do 20 % glede pogojev o razmerju stranic objekta, naklonu strehe, maksimalni tlorisni površini frčad, višini kolenčnega zidu, razliki med slemenom osnovne stavbe in slemeni prizidkov in nadstreškov, odmikih in tlorisnem gabaritu.

Projektna dokumentacija mora vključevati posebna merila sanacije in integracije stavbe v okolje, vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami – tako po merilih prostorskega konteksta kot tudi avtohtonega stavbarstva zidanic v danem vinogradniškem območju. Posebna merila sanacije in integracije stavbe v okolje naj obsegajo vsaj eventualne prilagoditve volumnov in odstranitev v krajini izstopajočih posebnih stavbarskih elementov ter ukrepe sanacije obstoječega stanja v skladu z določbami PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az), kot jih določa ta odlok.

7.3 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih:

V vinogradniških območjih je večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, dopustno deliti na manjše parcele le ob zadostni sklenjeni površini trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka, ki mora imeti minimalno površino 30 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru.

7.4 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja:

Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja površina FZP, zasajena z vinogradom ali/in sadovnjakom ne sme biti manjša od 30 a, oziroma ne sme biti manjša od površine, na katero je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo tega odloka.

(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve (As):

As – površine razpršene poselitve

1 Tipologija zazidave: eno- in dvostanovanjske prostostoječe stavbe, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci ipd.), tudi spremljajoči objekti in objekti, namenjeni dopolnilnim dejavnostim na kmetiji.

3 Dopustne dejavnosti: poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, kultura, trgovina ter storitvene in poslovne dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 120 m² – omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti na kmetiji za dejavnost predelave kmetijskih pridelkov in primarno kmetijsko dejavnost), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev);

– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;

– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na okolje.

4 Dopustni objekti: stanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, poleg tega pa še:

a) Stanovanjske stavbe:

Gabariti:

– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 9,5 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris;

– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost objektov do K+P+1+M. Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost je do K+P+M;

– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno streho je visok do 0,8 m oziroma do največ 1,2 m, vendar je v tem primeru fasada poudarjeno horizontalno členjena. Odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka.

Streha:

– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so dopustne, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost v objektu;

– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°;

– izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselja so dopustne tudi enokapne in ravne strehe z naklonom do 20°;

– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov, zimskih vrtov in drugih dozidav;

– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko do tri frčade;

– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temno sivi barvi.

Fasade:

– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta;

– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo načeloma pokončne oblike;

– dopustna je postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov, pa tudi uvajanje sodobnejših materialov in oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami;

– fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom, detajli na objektih naj bodo na območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.

b) Nestanovanjske stavbe:

Lokacija in gabariti:

– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize, če je taka postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma vrstni tip organizacije dvorišča;

– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do 12 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:3;

– višinski gabarit: do K+P+1; odstopanja so dopustna v skladu s četrtim odstavkom 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka;

– izjemoma se dopustijo odstopanja od v tem členu določenih tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena in če objekt ni vidno izpostavljen oziroma je zakrit z vegetacijo.

Streha:

– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35 do 45°. Odstopanja se dopustijo za objekte velikih dimenzij, če je to usklajeno s stanovanjskim in drugimi objekti v okviru kmetije. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha;

– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;

– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temno sivi barvi.

Fasade:

– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi gospodarskimi objekti;

– dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja in materialov;

– zatrepi naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi;

– pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.

7 Druga merila in pogoji:

Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacij.

(4) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za osamele kmetije (Ak):

Ak – površine razpršene poselitve za osamele kmetije

Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot so s tem odlokom določeni za površine SKk, razen dopustne izrabe parcele, ki pri Ak ni omejena.

(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske objekte (Ag):

Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske objekte

1 Tipologija zazidave: kmetijski objekti (kozolci, seniki, čebelnjaki ipd.)

3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo – spravilo orodja, kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo.

4 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije (kolnice, lope in podobno), pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del.

6 Merila in pogoji za oblikovanje: Upoštevajo se določila 65. člena (splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) tega odloka, smiselno se upoštevajo podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk) za nestanovanjske stavbe. Oblikovanje novih objektov mora biti usklajeno s kakovostnimi oziroma avtohtonimi obstoječimi objekti (kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter uporabi materialov.

7 Druga merila in pogoji:

niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za avtohtone obstoječe objekte.

88. člen

105. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča)

(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1):

K1 – najboljša kmetijska zemljišča

3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.

4 Dopustni objekti: dopustni so objekti, navedeni v 92. členu (splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) tega odloka ter pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka, skladno z določili tega odloka.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:

– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih zemljiščih;

– gradnja in rekonstrukcija omrežij gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo, elektroenergetski vodi, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi, vse s pripadajočimi objekti in priključki nanje;

– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda;

– sanacije površinskih kopov;

– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja, ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti območja;

– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira ter postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela za legalno zgrajene objekte;

– manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira ter postavitve naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

– rekonstrukcije in investicijska vzdrževalna dela na cestah;

– namakalni sistemi in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– ograje in opore za trajne nasade ter opore za mreže proti toči ter druga pomožna kmetijsko-gozdarska oprema,

– ograjevanje kmetijskih zemljišč je dopustno le za potrebe kmetijske dejavnosti (npr. obore, ograje za pašo živine, ograje za zaščito pridelka pred divjadjo ipd.), in sicer na način, da ograja ni trajno povezana s tlemi, dopustne so tudi ograje za potrebe varovanja ali zaščite ob vodnih virih;

– lovske preže in opazovalnice za ptice ter ograje za zaščito kmetijskih zemljišč pred divjadjo;

– odlaganje zemljine, če gre za izboljšanje kmetijskih zemljišč (npr. zasutje depresij) ter če se zagotovita tudi ustrezna sanacija in rekultivacija;

– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve,

– omilitveni in izravnalni ukrepi po predpisih s področja ohranjanje narave.

7 Drugi merila in pogoji

– posegi ne smejo bistveno prizadeti obdelovanja kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča rekultivirati;

– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob njih;

– na kmetijskih zemljiščih se omogoči raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo;

– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;

– agrarne operacije se izvajajo ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev;

– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene;

– gradnja škarp in opornih ter podpornih zidov le na delu kmetijskega zemljišča, ki meji na stavbno zemljišče, pod pogojem, da je tak objekt potreben za ohranitev stabilnosti zemljišča;

– na zemljiščih, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijske površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih objektov na mestu starih, ki nimajo dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dovoljena.

(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2):

K2 – druga kmetijska zemljišča

1 Dopustne dejavnosti: kot pri K1

2 Dopustni objekti: kot pri K1

3 Dopustne gradnje: kot pri K1

4 Drugi merila in pogoji: kot pri K1

89. člen

106. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za gozdna zemljišča)

(1) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (Gg):

Gg – gozd gospodarskega pomena

4 Dopustni objekti: dopustni so pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del, hkrati pa še:

– gozdarske prostorskoureditvene operacije, skladno s predpisi o gozdovih;

– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov;

– vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih;

– dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega stanja na površini in v podtalju ter da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje;

– dopustna je postavitev lovskih prež in opazovalnic za ptice;

– urejanje začasnih tabornih prostorov na gozdnih jasah ali robovih gozdov z dovoljeno postavitvijo premičnih objektov samo za čas taborjenja, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave;

– ograjevanje gozdnih zemljišč ni dopustno, razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov.

Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja ali novogradnja na mestu odstranjenega objekta, ki nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna.

7 Druga merila in pogoji:

– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč;

– za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe;

– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe;

– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za brezžični prenos signalov je dopustna le ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene.

(2) Podrobnejši PIP za varovalne gozdove (Gv):

Gv – varovalni gozd

3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi gozdnogospodarskih načrtov.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter:

– izvajanje raziskav;

– v omejenem obsegu so dopustne oblike rekreacije, ki ne zahtevajo posebnih ureditev (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti z uporabo obstoječih poti).

7 Druga merila in pogoji:

– varovalni gozd ima poudarjeno ekološko in varovalno funkcijo zlasti na strmih legah, zato je raba omejena;

– v varovalnem gozdu so dopustni samo posegi, namenjeni izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem javne gozdarske službe. Niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela in posek drevja;

– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozda;

– za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe;

– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od pristojne javne gozdarske službe.

(3) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom – rezervate (Gpr):

Gpr – gozd s posebnim namenom – rezervat

3 Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na podlagi gozdnogospodarskih načrtov.

4 Dopustni objekti: objekti niso dopustni.

5 Dopustne gradnje: gradnje niso dopustne.

7 Druga merila in pogoji: upošteva se varstveni režim, določen s predpisom o razglasitvi.

90. člen

107. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(podrobnejši PIP za vodna zemljišča)

(1) Podrobnejši PIP za celinske vode (VC):

VC – celinske vode

3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki so v skladu z veljavnimi predpisi s področja voda.

4 Dopustni objekti:

– pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka,

– objekti javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalni priključki na javno infrastrukturo,

– objekti grajenega javnega dobra skladno s predpisi o varstvu voda in drugimi predpisi,

– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno pozidanih območij dopustna gradnja objektov, funkcionalno vezanih na vodotok na podlagi predhodne hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. Gradnja ribogojnic in zajem vode za namakanje kmetijskih zemljišč sta dopustna pod pogojem, da predhodno pridobi vodno soglasje in se zagotovi ekološko sprejemljivi pretok.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter:

– dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave ter ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov;

– za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na kakovost vode in vodni režim;

– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov, ki s tem členom niso določeni kot dopustni, gradnja novih objektov ni dopustna;

– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok;

– pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka. Če je to treba zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe;

– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje MHe so dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in obstoječih ekoloških razmer prisotnih rastlinskih in živalskih vrst oziroma kvalifikacijskih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;

– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete vodotokov ter obvodnega prostora; pri poseganju na območje celinskih voda je prepovedano povzročanje ovir za pretok visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja;

– dopustna so tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih jezov, mlinov in žag.

7 Druga merila in pogoji:

– pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov, niso dopustni;

– pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe vegetacije;

– zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali;

– zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda prek vodotoka ali ko gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh);

– gradnja mostov in cest na območju vodotokov mora biti taka, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z minimalno varnostno višino;

– zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven gnezdilne sezone ptic,

– oblikovanje dostopov do vode in pomolov na Krki mora biti medsebojno poenoteno oziroma usklajeno.

(2) Podrobnejši PIP za vodno infrastrukturo (VI):

VI – vodna infrastruktura

3 Dopustne dejavnosti: veslanje in podobni vodni športi

4 Dopustni objekti:

– pomožni in začasni objekti, ki so navedeni v preglednicah v prilogi tega odloka;

– gradbeno inženirski objekti;

– pregrade in jezovi, plovne poti;

– objekti, potrebni za rabo voda, objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode;

– objekti za vodne športe na prostem, ureditve dostopov do vode, privezov;

– objekti za zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;

– ureditve manjših zajemališč požarne vode.

5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del ter:

7 Druga merila in pogoji:

– zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi materiali;

– zagotavlja se redno vzdrževanje brežin, vključno s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven gnezdilne sezone ptic.

91. člen

109. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(posebni PIP za EUP na območju, ki se ureja na podlagi urbanističnega načrta Straža)

ŠIFRA EUP	IME EUP	POSEBNI PIP
	Straža
STR-1	jedro Straže – jug	Ob prenovah objektov se ob regionalni cesti oblikuje poteza gabaritno in oblikovno usklajenih objektov. Pri prenovah stanovanjskih blokov na zahodnem delu enote se upošteva obstoječ vertikalni gabarit K+P+1+M ali K+P+2. Novogradnje in ureditve z gradbenimi posegi na površinah ob Krki niso dovoljene. Skrajni južni del območja se nahaja na poplavnem območju, tu je dopustna postavitev visokovodnega zidu ali nasipa za zavarovanje obstoječih stanovanjskih hiš pred poplavami. Sicer pa so na poplavnem območju dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Območja varstva narave se v čim večji meri ohranjajo nepozidana. Na območju centralnih dejavnosti ob vstopu v Stražo se omeji nočno osvetljevanje objektov. Za osvetljevanje se uporabljajo svetilke, ki ne privabljajo žuželk (ne svetijo v modrem in belem spektru, npr. visokotlačne natrijeve svetilke) ter so nameščene tako, da ne sevajo nad vodoravnico.
STR-2	jedro Straže – vzhod vstopno območje	Na površinah za centralne dejavnosti se zgradi večnamenski objekt oziroma objekti, namenjen turističnim in športno-rekreacijskim dejavnostim v okviru predvidene kajakaške proge. Z zasnovo objekta oziroma objektov in zunanjih ureditev se oblikuje kakovosten in prepoznaven vstopni prostor v naselje (glavna fasada objekta vzporedna s cesto) z objektom oziroma objekti višine do K+P+1+M. Dopustna je postavitev pritličnega paviljonskega objekta. Na zunanjih površinah za centralne dejavnosti se uredijo parkirišča in manipulacijske površine. Območja varstva narave se v čim večji meri ohranjajo nepozidana. Na območju centralnih dejavnosti ob vstopu v Stražo se omeji nočno osvetljevanje objektov. Za osvetljevanje se uporabljajo svetilke, ki ne privabljajo žuželk (ne svetijo v modrem in belem spektru, npr. visokotlačne natrijeve svetilke) ter so nameščene tako, da ne sevajo nad vodoravnico.
STR-3	Pod vinogradi – prostostoječe hiše	Posamezna drevesa in drevesne linije se v čim večji meri ohranjajo. Pozidava je možna na mestih in na način, da ne zastira in ne moti pogledov na cerkev sv. Tomaža z dostopne ceste, kar velja tudi za ureditve ob hišah. K posegom je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
STR-4	Pod vinogradi – vrstne hiše in bloki	Ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove obstoječih objektov se o tem obvesti pristojno službo za varstvo narave. Če je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih so netopirji, se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Zaščitna sredstva za les ne smejo vsebovati snovi, ki škodujejo sesalcem.
STR-5, STR-7, STR-9, STR-24	domačije pod Straško goro	Ohranja se gozdni rob v enotah, kjer je prisoten.
STR-10	cerkev sv. Tomaža z okolico	Pri prenovah in dozidavah, rekonstrukcijah in novogradnjah na mestu obstoječih objektov se višine objektov prilagajajo bližini cerkve in ne smejo presegati obstoječih višin. Za vse posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Na pokopališču je vojno grobišče, kjer je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
STR-11	območje silosa	Posebni PIP za območje z namensko rabo CD in ZD. Ohranja se obstoječa raba, prenove so dovoljene v sedanjih gabaritih in za obstoječi namen. Zelene površine se urejajo kot funkcionalne odprte površine v sklopu območja silosa, novogradnje razen pomožnih objektov, povezanih z osnovno dejavnostjo na tem območju, niso dovoljene. Fasade objektov silosa morajo biti v temnejših zemeljskih oziroma sivozelenih barvnih odtenkih, tako da se zagotovi čim manjša vidnost. Za obstoječe stanovanjsko območje SSs v tej enoti ni posebnih PIP.
STR-12	zaselek pri silosu	Območja varstva narave naj v čim večji meri ostanejo nepozidana. V čim večji možni meri se ohranjajo obstoječe drevesne, grmovne in travniške površine.
STR-13	Straža – sever	Pri zapolnitvi območja stavbnih zemljišč z novogradnjami se novi stanovanjski objekti postavijo vzdolžno ob lokalne ceste in poti z ustreznim odmikom od vozišča glede na obstoječo gradbeno linijo in profil, ki je predviden za to cesto. Oblikovanje in dimenzije parcel ter morfologija gradenj morajo smiselno povzeti značilnosti obstoječe suburbane gradnje na tem območju. Zaradi lege na arheološkem območju Dolenja Straža (EŠD 22750) je obvezna pridobitev mnenja službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine. Dostopi do objektov se lahko načrtujejo z interne ceste, dopustni so tudi dostopi na lokalno cesto, ob pogoju, da se s posameznim priključkom na lokalno cesto uredi dostop do vsaj dveh stanovanjskih hiš. Ohranja se gozdni rob na jugozahodnem delu enote.
STR-14	zaselek Resa	V čim večji možni meri se ohranja visokodebelni sadovnjak.
STR-15	GC Novoles vzhod	Območje se ureja ob upoštevanju Strokovnih podlag za ureditev vzhodnega dela gospodarske cone Straža (Acer Novo mesto d.o.o., december 2018) nameni izgradnji objektov in ureditev za potrebe proizvodnih in povezanih centralnih, predvsem storitvenih dejavnosti, predvsem takih, ki so povezane s predelavo lesa. Na severnem in vzhodnem območju se umeščajo proizvodne in storitvene, v notranjosti območja pa predvsem proizvodne dejavnosti. Območje je razdeljeno na dve enoti, ki ju deli interna pot; ta se od vstopa v območje nadaljuje v smeri proti vzhodu. Na severnem delu območja med interno potjo in železniško progo se obstoječa pozidava prenovi ali odstrani in nadomesti, tako da se oblikuje poteza medsebojno skladnih, sodobno oblikovanih objektov, ki skupaj z ozelenitvami in drugimi ureditvami odprtega prostora oblikujejo urejeno fasado gospodarske cone na vstopu v Stražo. Celotno območje urejanja se v odvisnosti od potreb posameznih uporabnikov lahko deli na več gradbenih parcel. Vrste načrtovanih dejavnosti: Na obravnavanem območju so na površinah z namensko rabo IG proizvodne dejavnosti in povezane centralne dejavnosti. Skladno s klasifikacijo iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08; v nadaljevanju Uredba) so dovoljene naslednje dejavnosti: C. Predelovalne dejavnosti (razen 15.110 Strojenje in dodelava usnja in krzna, 19. proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20 proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov ter 24. Proizvodnja kovin D. Oskrba z električno energijo, plinom in paro, od tega samo: 35.119 Druga proizvodnja električne energije, 35.120 Prenos električne energije, 35.130 Distribucija električne energije in 35.140 Trgovanje z električno energijo E. Zbiranje in odvoz odpadkov ter ravnanje z njimi; pridobivanje sekundarnih surovin, od tega samo 38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, 38.21 Ravnanje z nenevarnimi odpadki in 38.32 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov, vse v povezavi s predelavo lesa. F. Gradbeništvo G. Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil H. Promet in skladiščenje (razen 50. vodni promet in 51. zračni promet) I. Gostinstvo J. Informacijske in komunikacijske dejavnosti K. Finančne in zavarovalniške dejavnosti L. Poslovanje z nepremičninami
		M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti S. Druge dejavnosti Ne glede na pogoje glede dopustnih dejavnosti in dopustnih gradenj, v GC Novoles ni dopustno umeščati t. i. Seveso objektov oziroma objektov in dejavnosti, ki bi po Uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 22/16) predstavljali večje tveganje za okolje. Vrste načrtovanih objektov in površin:Na obravnavanem območju se skladno s predpisi o graditvi objektov na celotnem območju urejanja dopustijo vrste gradenj in objektov, kot so: gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitve objektov, spremembe namembnosti objektov skladno z ostalimi določili tega odloka in ureditev odprtih zunanjih površin. Na območju podrobnejše namenske rabe IG (gospodarske cone) je dopustna gradnja objektov: – stavbe: nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to 12 Nestanovanjske stavbe, in sicer: 121 Gostinske stavbe, 122 Poslovne in upravne stavbe, 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 125 Industrijske stavbe in skladišča in 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo druge stavbe, ki niso uvrščene drugje) in – gradbeno-inženirski objekti (to so 21 Objekti prometne infrastrukture (od teh samo 211 Ceste, 212 Železniške proge in 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi), 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, 23 Industrijski gradbeni kompleksi in 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (razen marin s pripadajočimi pristaniškimi napravami, obrambnih objektov in pokopališč). Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Stavbe se umeščajo na gradbene parcele, to je na zemljišču, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji tega odloka. Na območju so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s temodlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela. Dopustna je največ 70 % pozidanost posamezne gradbene parcele (FZ = 0,70). Kote pritličij objektov so vezane na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI. Dopustna so odstopanja ±0,5 m. Postavitev stavb upošteva območje za razvoj stavb vzdolž severnega roba območja in smeri obstoječe ortogonalne sheme objektov in internih poti na območju. Vertikalni gabariti stavb: Na celotnem območju urejanja sta predpisani enotna maksimalna in minimalna višina stavb, pri čemer se višine merijo od kote pritličja do vrha atike ali slemena. Stavbe ne smejo biti nižje od 7 m in ne smejo presegati 12 m, z izjemo obstoječega objekta na vzhodnem delu območja, ki se lahko ohrani v obstoječem gabaritu. Dopustna so odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, antene, strelovodi, dvigala) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. Najvišja dopustna višina takih objektov oziroma naprav je do 20 m. Dopustna je ureditev kletnih etaž; višina in število podzemnih etaž objektov, ki so v celoti vkopane, ni omejena, vendar mora biti geomehansko preverjena. Dopustni so različni vertikalni gabariti stavb na posameznih gradbenih parcelah. Če je objekt funkcionalno in strukturno zasnovan iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela ali iz različnih poslovno-proizvodnih delov, je lahko višinski gabarit objekta razgiban.
		Pogoji glede oblikovanja stavb: Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Vzdolž severnega roba območja se zagotovita enotna višina in oblikovanje streh objektov ter čim bolj poenotena barvna shema fasad. Stavbe se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega objekta. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Stavbe se znotraj posamezne gradbene parcele poenotijo po materialih in barvah. Fasade stavb vzdolž železniške proge na zahodni in severni strani se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno, tako da soustvarjajo usklajen fasadni niz. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi. Strehe so praviloma ravne. Dopustne so tudi ločne ter enokapne ali dvokapne strehe z naklonom do 12°, ki so pri stavbah, katerih sleme je nižje od 8 m, obvezno zakrite z atiko. Barve streh so v sivih tonih. Pri stavbah višine 8 m ali manj je obvezna izvedba atike. Pri višjih stavbah atika ni obvezna, če je višina fasadnega venca na višini 7 m.
		Nezahtevni in enostavni objekti: Dopustna je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. Enostavni in nezahtevni objekti, ki so stavbe ali nadstrešnice, se postavijo na območju za razvoj stavb. Med območjem za razvoj stavb in ograjo okoli gospodarske cone se lahko izvajajo utrjene dovozne poti, utrjeno dvorišče, ograje, podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti. Orientacija teh objektov je praviloma vzporedna ali pravokotna orientaciji osnovnih objektov. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov in ograjah niso dovoljeni, dovoljena je postavitev logotipov na fasadah in strehah objektov. Urejanje odprtih površin: – Zagotovijo se funkcionalne navezave območja na zahodni del GC Novoles. – V gospodarski coni se lahko postavijo medsosedske ograje. – Vse ureditve in raba odprtih površin se izvajajo ob upoštevanju omejitev zaradi železniške proge. – Oporni in podporni zidovi morajo biti oblikovno usklajeni z arhitekturo objektov in zunanjimi ureditvami (ozelenitev zidov, finalna obdelava zidov). – Parkirne površine se za potrebe posameznih dejavnosti uredijo na območjih gradbenih parcel. – Na vsaki gradbeni parceli se zagotovi najmanj 10 % delež zelenih površin (zelenice na parkiriščih, robna območja). – Odprte in manipulativne površine se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne dejavnosti. Zagotovi se dobra organizacija in urejenost prostora zunaj objektov. Interne oziroma gospodarske dejavnosti (skladišča, manipulativne površine ipd.) se uredijo v notranjosti gradbenih parcel in ne ob osrednjih cestah. – Zagotovi se postavitev oblikovno – barvno in po višini – usklajenih transparentnih ograj okoli območja gospodarske cone. – Ob severnem robu območja gospodarske cone se vzdolž ograje posadi drevored visokoraslih listavcev, pri čemer se zagotovi ustrezen odmik od železniške proge. – Ob južnem robu območja gospodarske cone se vzdolž ograje posadijo lokalno značilne vrste visokoraslih listavcev in grmovnic. – Južni del območja se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Rušitve in odstranitve: Pred izvedbo načrtovanih ureditev cest in drugih novogradenj so dopustne tudi rušitve oziroma odstranitve drugih objektov. Parcelacija: Ureditveno območje obsega območje gradbenih parcel grajenega javnega dobra (dostopna cesta) in območja gradbenih parcel za gradnjo objektov. Določijo se gradbene parcele različnih dimenzij, ki se oblikujejo kot površine za gradnjo objektov. Dopustno je delno ali v celoti združevati in razdruževati oziroma deliti gradbene parcele oziroma jih deliti na manjše parcele. Pri delitvi gradbenih parcel na manjše gradbene parcele je obvezno za vsako novo parcelo zagotoviti nemoten dostop do javnih cest in druge javne infrastrukture. Območja gradbenih parcel grajenega javnega dobra, na katerih se uredijo ceste in druga gospodarska javna infrastruktura, obsegajo površine javnih cest. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: – Prometno omrežje:glavnidostop do gospodarske cone se še naprej ohranja po javni poti, ki se navezuje na lokalno cesto in se z nivojskim prehodom prečka železniško progo 80-d. m. Metlika–Ljubljana, priključna proga Novo mesto-Straža. Obstoječi priključek se rekonstruira v naslednjem profilu: vozni pas (2 x 3,25 m = 6,50 m), pločnik (2 x 1,50 m = 3,00 m) in bankina / berma 2 x 0,50 m = 1,00 m). Dostopi do gospodarske cone se uredijo tudi z obstoječe makadamske poti na vzhodnem robu območja.
		Vse zbirne ceste znotraj območja urejanja se dimenzionirajo za potrebe tovornega prometa. Na cestah se uredi več priključkov, prek katerih bo mogoč dostop do posameznih objektov, uredijo se tudi obračališča. Parkirne površine za zaposlene in za obiskovalce se uredijo na vstopu v območje ter znotraj kompleksa ob posameznih objektih. Manipulacijske in prometne površine znotraj cone se uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge (54,5 m levo in desno od osi skrajnega tira izven naselja) se v skladu z veljavno zakonodajo pridobijo projektni pogoji in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. – Odvajanje padavinske odpadne vode:odvodnjavanje padavinskih voda s streh objektov, manipulacijskih površin in vozišč se zagotovi z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni, vtoki v vtočne jaške, kanalizacijske cevi in v kolikor so obstoječe cevi v dobrem stanju in konfiguracija terena omogoča, prednostno uporabiti obstoječi iztok v reko Krko. Padavinske vode s strešnih površin se lahko tudi zadržijo in uporabijo za sanitarne potrebe ali požarno vodo. V skladu s predpisi se padavinska odpadna vodo, ki odteka z funkcionalnih prometnih površin v velikosti več od 1 ha, namenjenih prometu motornih
		vozil z maso, enako ali manjšo od 7,5 t, predhodno zajame in mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode. Če se ugotovi, da je obstoječa kanalizacija mešanega sistema v dobrem stanju, se lahko po izgradnji komunalne kanalizacije uporabi za padavinsko kanalizacijo, v nasprotnem primeru se izvede nov kanal tudi za padavinske vode, ki poteka znotraj območja urejanja in se naveže na obstoječe izpuste v reko Krko. – Odvajanje komunalne odpadne vode: za potrebe odvodnje komunalnih voda iz objektov je treba dograditi komunalno kanalizacijo. Kanalizacijsko omrežje se predvidi kot gravitacijsko, s priključitvijo na obstoječo interno komunalno kanalizacijo, priključeno na S kanal, ki poteka vse do ČN Straža. Odpadne vode iz tehnološkega procesa se lahko odvajajo na čistilno napravo po predhodnem čiščenju do stopnje primernosti za obremenitve na čistilno napravo. – Vodovod in hidrantno omrežje: za oskrbo cone s pitno vodo se uporabi obstoječi vodovodni priključek PVC 140 in obstoječe interno vodovodno omrežje, katero se v primeru dotrajanosti in neustreznih kapacitet po potrebi obnovi do posameznih objektov. Priključitve posameznih objektov, ki so v različni lasti, se izvedejo preko kontrolnih vodomernih jaškov. Požarna voda se zagotovi preko obstoječega črpališča. Potreben je pregled in po potrebi obnova obstoječega hidrantnega omrežja in črpališča. – Ogrevanje: za ogrevanje objektov se na celotnem območju lahko uporablja obstoječa skupna kotlovnica na lesno biomaso, pri čemer se preveri možnost soproizvodnje toplote in električne energije. Distribucija toplote se zagotovi z obstoječim toplovodom v kineti do posameznih objektov. Dopustna je tudi izvedba individualnega ogrevanja posameznih objektov. – Elektroenergetsko omrežje: oskrba vhodnega dela območja GC je zagotovljena z več enot transformatorskih postaj 20/0.4 kV. Do posameznih enot mora biti omogočen dostop s tovornim vozilom ter večstranski dostop. Za odjemalce električne energije, ki želijo imeti lastno transformatorsko postajo, je postavitev dopustna v sklopu objekta, s tem, da se omogoči dostop s tovornim vozilom. – Telekomunikacijsko omrežje: za oskrbo objektov z novimi telekomunikacijskimi priključki se predvidi dograditev interne TK kabelske kanalizacije in notranjih TK instalacij. – Odpadki: način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v Občini Straža. Na območju cone niso dovoljene dejavnosti zbiranja in obdelave odpadkov, za katere sta potrebni vpis v evidenci zbiralcev in obdelovalcev odpadkov ali okoljevarstveno dovoljenje. V primeru, da pri izvajanju dejavnosti pri izvirnih povzročiteljih nastajajo nevarni odpadki, jih je dovoljeno začasno skladiščiti v namensko urejenih prostorih in certificiranih zabojnikih na gradbeni parceli, kjer ti odpadki nastajajo in sicer samo do predaje pooblaščenim prevzemnikom teh odpadkov. Količina začasno skladiščenih odpadkov pri izvirnem povzročitelju ne sme presegati količine, povzročene v obdobju treh mesecev. Izvirni povzročitelji morajo nevarne odpadke hraniti v zaprtih prostorih, ki so urejeni skladno z zahtevami. Ravnanje s posebnimi odpadki je lahko poverjeno le za to pooblaščeni organizaciji. – V osrednjem delu območja GC se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otok se locira tako, da je zagotovljen neposreden dostop komunalnega vozila. Odpadke, ki so namenjeni za predelavo je potrebno zbirati in skladiščiti ločeno od drugih odpadkov. Odvoz in odlaganje odpadkov je predvideno na Center za ravnanje z odpadki (CeROD) v Leskovcu. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: Varstvo kulturne dediščine in narave: Obravnavane ureditve ne posegajo na območja varstva kulturne dediščine. Na južnem robu je opredeljeno območje naravne vrednote – reka Krka (128), ki pa sega na površine obstoječega stavbnega zemljišča (IG). Varstvo tal in voda: Posegi na okoliška kmetijska zemljišča niso dovoljeni oziroma se lahko izvedejo samo v primeru, če ni drugih tehničnih možnosti. V takem primeru je treba morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč takoj po končani gradnji sanirati oziroma rekultivirati.
		Med urejanjem območja je treba zagotoviti neoviran dostop do sosednjih zemljišč. Pri izvajanju zemeljskih del je treba izvesti ukrepe za preprečevanje mešanja mrtvice in živice, slednja ne sme biti odložena v kupih, višjih od 1,50 m. Rodovitna tla se prednostno uporabijo za urejanje okolice ali pa v sodelovanju s strokovno službo za druge kmetijske namene na ustrezni lokaciji. V zemeljske nasipe in tampone se ne vgrajujejo materiali, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili tla. Čiščenje in pranje delovnih strojev se sme izvajati samo na za to predvidenih in opremljenih površinah (za ta namen pripravljenih delovnih platojih). Odvajanje padavinskih voda z ureditvenega območja se predvidi tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih oziroma utrjenih površin. Padavinska odpadna vodo z javnih cest in funkcionalnih prometnih površin ob objektih se zajame in obdela v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Padavinske vode z manipulativnih površin, kjer se izvaja manipulacija z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi, s katerimi se lahko obremenijo padavinske vode, se pred izpustom očistijo na lovilcu olj ali drugi tovrstni napravi.
		Varstvo zraka:Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki z ukrepi zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča niso presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo izvajajo naslednji ukrepi: – preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu, – preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi, tako da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine, – upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev. Objekti se načrtujejo kot energetsko učinkoviti, v največji meri se za ogrevanje in elektriko uporabijo obnovljivi viri energije. Med obratovanjem se zagotovita učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije. Pri načrtovanju in obratovanju naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izvajati ukrepe za zmanjševanje emisij: – tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na izvoru, zapiranje krožnih tokov, reciklaža snovi in rekuperacija toplote, recirkulacija odpadnega zraka in drugi ukrepi za zmanjšanje količine odpadnih plinov, – popolnejša izraba surovin in energije ter drugi ukrepi za optimiziranje proizvodnih procesov, – optimiziranje obratovalnih stanj zagona, spremembe zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj, preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za nevarne anorganske prašnate snovi ali rakotvorne snovi, ki vsebujejo svinec. – Izpusti iz kurilnih naprav za ogrevanje morajo biti skladni z zahtevami predpisov in standardov. Varstvo pred hrupom: Območje vzhodnega dela GC Novoles se opredeli kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom. Vsi viri hrupa morajo biti ustrezno zvočno izolirani v skladu z zahtevami predpisov. Na zračnih odprtinah za morebitne enote za zračno hlajenje agregatov posameznih objektov se predvidijo zvočna izolacija in žaluzije. Ravnanje z odpadki: Ob pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se določijo količine morebitnih viškov zemeljskih izkopov in opredeli način ravnanja z zemeljskim izkopov, ki bo usklajen s predpisi o odpadkih, o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in s predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor. V skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih med izvajanjem ureditev, je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij, preostale odpadke predati pooblaščenim organizacijam. Prepovedano je med seboj mešati različne skupine ali splošne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. Začasno ali predhodno skladiščenje odpadkov je dovoljeno največ za dvanajst mesecev. Količina začasno ali predhodno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja ali zbiralca odpadkov nastanejo v dvanajstih mesecih. Nevarni odpadki morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije (razen odpadkov, za katere poseben predpis določa, da jih povzročitelji prepuščajo zbiralcem odpadkov). Tekočih odpadkov ni dovoljeno izlivati v odtoke in v kanalizacijski sistem. Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem: Vsa zunanja razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti, ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas. Obratovalni čas razsvetljave mora biti odvisen od dnevne svetlobe in uravnavan s senzorji, za dodaten prihranek energije se za nekatera zunanja območja določijo časovni okvirji obratovanja razsvetljave.
		Ni dopustna uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. Poprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovnih stavb, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom: Na območju, ki je po podatkih iz državnih podatkovnih baz opredeljeno kot poplavno, so že zgrajeni objekti in izvedene ureditve, med njimi tudi del
		obstoječega objekta s pripadajočo zunanjo ureditvijo (sušilnica lesa, pridobljeno uporabno dovoljenje z dne 25. 3. 2004). Upoštevajo se splošni prostorski izvedbeni pogoji za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom, ki so opredeljeni v tem odloku. Pri gradnji objektov se upoštevajo potrebni odmiki od meja parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve. Če so odmiki manjši, se zagotovijo drugi protipožarni ukrepi (npr. protipožarno zasnovane vmesne fasade). Med gradnjo in uporabo objektov se zagotovijo nemoteni dostopi za interventna vozila in za varen umik ljudi in premoženja. Preskrba s požarno vodo ne sme biti okrnjena, hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode. Na območju se zagotavlja stalen in učinkovit nadzor nad delovanjem in upravljanjem ter skladiščenjem materialov, surovin in odpadkov, ki bi lahko vsebovali nevarne snovi in tudi nenevarnih odpadkov. Za preprečitev nesreče morata biti vzpostavljena sistem spremljanja stanja in 24-urna prisotnost varnostnika oziroma pooblaščene osebe. Etapnost, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev: Načrtovane ureditve se izvajajo v fazah oziroma etapah, ki bodo zagotavljale prostorsko in funkcionalno smiselno zaključene celote, vključno s predvidenimi zelenimi in drugimi odprtimi površinami ter gospodarsko javno infrastrukturo. Posamezne faze/etape lahko vključujejo bodisi posamične objekte in ureditve ali njihove dele bodisi skupine objektov in ureditev. Pri realizaciji so poleg zgoraj navedenih dopustnih odstopanj dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s temi PIP, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja. Poleg zgoraj navedenih so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še: – pred začetkom posegov v prostor se pravočasno pridobijo podatki o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvesti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del; – pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov se izpolnjujejo zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov; – objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca; – v primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja; – zagotovijo se vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče se organizira tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja; – investitor si mora za odkop zemljišča in zemeljska dela pridobiti poseben projekt s predvideno tehnologijo, ki mora poleg zaščite javnega komunalnega in cestnega omrežja predvideti tudi zaščito bližnjih objektov. Med izvajanjem del mora biti zagotovljena kontrola nad izvajanjem zaščite po projektnih rešitvah.
STR-16	GC Novoles zahod	Območje se ureja ob upoštevanju Strokovnih podlag za ureditev zahodnega dela gospodarske cone Straža (Acer Novo mesto d.o.o., december 2018) in se nameni izgradnji objektov in ureditev za potrebe proizvodnih in povezanih centralnih, predvsem storitvenih dejavnosti. Na območje se umeščajo proizvodne, trgovske in druge storitvene dejavnosti, predvsem take, ki so povezane s predelavo lesa. Na severnem območju se prednostno umeščajo storitvene, v notranjosti območja pa proizvodne dejavnosti. Vrste načrtovanih dejavnosti in vrste načrtovanih objektov in površin: dopustni so dejavnosti in objekti, ki so navedeni tudi v posebnih PIP za enoto STR-15 (GC Novoles vzhod).
		Merila in pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Stavbe se umeščajo na gradbene parcele, to je na zemljišču, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji tega odloka. Na območju so dopustne novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi s tem odlokom, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela. Dopustna je največ 70 % pozidanost posamezne gradbene parcele (FZ = 0,70). Kote pritličij objektov so vezane na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI. Dopustna so odstopanja ±0,5 m. Postavitev stavb upošteva obstoječo shemo postavitve objektov in internih poti na območju. Vertikalni gabariti stavb: Na celotnem območju urejanja sta predpisani enotna maksimalna in minimalna višina stavb, pri čemer se višine merijo od kote pritličja do vrha atike ali slemena. Stavbe ne smejo biti nižje od 6 m in ne smejo presegati 10 m, z izjemo obstoječega objekta na vzhodnem delu območja, ki se lahko ohrani v obstoječem gabaritu.
		Dopustna so odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, antene, strelovodi, dvigala) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. Najvišja dopustna višina takih objektov oziroma naprav je do 20 m. Dopustna je ureditev kletnih etaž; višina in število podzemnih etaž objektov, ki so v celoti vkopane, ni omejena, vendar mora biti geomehansko preverjena. Dopustni so različni vertikalni gabariti stavb na posameznih gradbenih parcelah. Če je objekt funkcionalno in strukturno zasnovan iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela ali iz različnih poslovno-proizvodnih delov, je lahko višinski gabarit objekta razgiban. Pogoji glede oblikovanja stavb: Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Vzdolž zahodnega roba območja se zagotovita enotna višina in oblikovanje streh objektov ter čim bolj poenotena barvna shema fasad. Zahodne fasade naj bodo vertikalno členjene z okenskimi ali slepimi odprtinam; oblikujejo se poenoteno oziroma medsebojno usklajeno, tako da soustvarjajo usklajen fasadni niz. Stavbe se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega objekta. Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Stavbe se znotraj posamezne gradbene parcele poenotijo po materialih in barvah. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi. Strehe so praviloma ravne. Dopustne so tudi ločne ter enokapne ali dvokapne strehe z naklonom do 12°, ki so pri stavbah, katerih sleme je nižje od 8 m, obvezno zakrite z atiko. Barve streh so v sivih tonih. Pri stavbah višine 8 m ali manj je obvezna izvedba atike. Pri višjih stavbah atika ni obvezna, če je višina fasadnega venca na višini 7 m. Nezahtevni in enostavni objekti: veljajo enaki pogoji kot za enoto STR-15 (GC Novoles vzhod). Urejanje odprtih površin: veljajo enaki pogoji kot za enoto STR-15 (GC Novoles vzhod), le da ni potrebna zasaditev dreves vzdolž ograje ob severnem robu območja. Rušitve in odstranitve: Odstrani se del proizvodnega objekta na zahodnem delu zemljišča s parc. št. 912/3, k. o. Gorenja Straža, da se omogoči ureditev notranje komunikacijo na tem delu cone. Pred izvedbo načrtovanih ureditev cest in drugih gradenj so dopustne tudi rušitve oziroma odstranitve drugih objektov. Parcelacija: veljajo enaki pogoji kot za enoto STR-15 (GC Novoles vzhod). Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro – Prometno omrežje: dostop do območja se uredi z javne ceste, ki se uredi na severnem robu območja, na stiku z vzhodnim delom GC Novoles. Ceste in manipulativne površine znotraj območja urejanja se dimenzionirajo za potrebe tovornega prometa. Parkirne površine za zaposlene in za obiskovalce se uredijo na vstopu v zahodni del GC Novoles. Manipulacijske in prometne površine znotraj cone se uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge se v skladu z veljavno zakonodajo pridobijo projektni pogoji in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
		– Odvajanje padavinske odpadne vode: odvodnjavanje padavinskih voda s streh objektov, manipulacijskih površin in vozišč se zagotovi z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni, vtoki v vtočne jaške, kanalizacijske cevi in v kolikor so obstoječe cevi v dobrem stanju in konfiguracija terena omogoča, prednostno uporabiti obstoječi iztok v reko Krko. Padavinske vode s strešnih površin se lahko tudi zadržijo in uporabijo za sanitarne potrebe ali požarno vodo. V skladu s predpisi se padavinska odpadna vodo, ki odteka z funkcionalnih prometnih površin v velikosti več od 1 ha, namenjenih prometu motornih vozil z maso, enako ali manjšo od 7,5 t, predhodno zajame in mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode. Če se ugotovi, da je obstoječa kanalizacija mešanega sistema v dobrem stanju, se lahko po izgradnji komunalne kanalizacije uporabi za padavinsko kanalizacijo, v nasprotnem primeru se izvede nov kanal tudi za padavinske vode, ki poteka znotraj območja urejanja in se naveže na obstoječe izpuste v reko Krko. – Odvajanje komunalne odpadne vode: za potrebe odvodnje komunalnih voda iz objektov je treba zgraditi komunalno kanalizacijo. Kanalizacijsko omrežje se predvidi kot gravitacijsko, s priključitvijo na obstoječi S kanal ob reki Krki, ki poteka vse do ČN Straža. Odpadne vode iz tehnološkega procesa se lahko odvajajo na čistilno napravo po predhodnem čiščenju do stopnje primernosti za obremenitve na čistilno napravo. – Vodovod in hidrantno omrežje: za oskrbo cone s pitno vodo se uporabi obstoječi vodovodni priključek PE 90 in obstoječe interno vodovodno omrežje, ki se v primeru dotrajanosti in neustreznih kapacitet po potrebi obnovi do posameznih objektov. Požarna voda se zagotovi preko obstoječega črpališča. Potreben je pregled in po potrebi obnova obstoječega hidrantnega omrežja in črpališča. Priključitve posameznih objektov, ki so v različnem lastništvu, se izvedejo preko kontrolnih vodomernih jaškov.
		– Ogrevanje: za ogrevanje objektov se na celotnem območju lahko uporablja obstoječa skupna kotlovnica na lesno biomaso – sekance, pri čemer se preveri možnost soproizvodnje toplote in električne energije. Distribucija toplote se zagotovi z obstoječim toplovodom v kineti do posameznih objektov do zahodnega dela cone. Dopustna je tudi izvedba individualnega ogrevanja posameznih objektov. – Elektroenergetsko omrežje: elektroenergetska oskrba območja se loči od vzhodnega dela cone in sicer iz RP Straža z novo elektro kabelsko kanalizacijo, ki se predvidi po trasi, ki poteka po južnem obrobju GC Novoles med reko Krko in ograje vzhodnega in zahodnega dela GC Novoles. Do posameznih TP morata biti omogočena dostop s tovornim vozilom ter večstranski dostop. Za odjemalce električne energije, ki želijo imeti lastno transformatorsko postajo, je postavitev dopustna v sklopu objekta, s tem da se omogoči dostop s tovornim vozilom. – Telekomunikacijsko omrežje: za oskrbo objektov z novimi telekomunikacijskimi priključki se dogradijo interna TK kabelska kanalizacija in notranje TK instalacije. – Odpadki: način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v občini Straža. Na območju cone niso dovoljene dejavnosti zbiranja in obdelave odpadkov, za katere sta potrebni vpis v evidenci zbiralcev in obdelovalcev odpadkov ali okoljevarstveno dovoljenje. V primeru, da pri izvajanju dejavnosti pri izvirnih povzročiteljih nastajajo nevarni odpadki, jih je dovoljeno začasno skladiščiti v namensko urejenih prostorih in certificiranih zabojnikih na gradbeni parceli, kjer ti odpadki nastajajo in sicer samo do predaje pooblaščenim prevzemnikom teh odpadkov. Količina začasno skladiščenih odpadkov pri izvirnem povzročitelju ne sme presegati količine, povzročene v obdobju treh mesecev. Izvirni povzročitelji morajo nevarne odpadke hraniti v zaprtih prostorih, ki so urejeni skladno z zahtevami. Ravnanje s posebnimi odpadki je lahko poverjeno le za to pooblaščeni organizaciji. – V osrednjem delu območja se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otok se locira tako, da je zagotovljen neposreden dostop komunalnega vozila. Odpadke, ki so namenjeni za predelavo je potrebno zbirati in skladiščiti ločeno od drugih odpadkov. Odvoz in odlaganje odpadkov je predvideno na Center za ravnanje z odpadki (CeROD) v Leskovcu. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami: veljajo enaki pogoji kot za enoto STR-15 (GC Novoles vzhod). Etapnost, dopustna odstopanja ter obveznosti investitorjev in izvajalcev: veljajo enaki pogoji kot za enoto STR-15 (GC Novoles vzhod).
STR-17	kajakaška steza in večnamenski objekt	Območje se ureja kot rekreacijska površina z ureditvami za vodne športe. Načrtovana je ureditev približno 220 m dolge kajakaške steze z betonskim dnom in širino korita največ 6–10 m, ki se uredi na ravnici na levem bregu Krke z začetkom v bližini oziroma na območju obstoječega cestnega mostu prek Krke. Na vtoku se namesti zapornica za uravnavanje količine vode na poligonu. Del prelivnega dela pragu – jezu ob levi brežini Krke se v dolžini 5 premakne za cca 10 m dolvodno, da se omogočita izvedba korita in namestitev zapornice. Preureditev tega dela jezu se izvede tako, da bo poseg v strugo Krke čim manjši in da bo kajakaška steza služila tudi kot ribja steza in kot koridor/prehod za druge vodne živali in živali vezane na vodno okolje (vidra, bober in močvirska sklednica, raki, nevretenčarji idr.). Prehod za ribe mora biti izveden v sodelovanju s strokovnjakom za ribe oziroma institucijo s področja sladkovodnega ribištva. Pred posegom se izvedejo dodatne inventarizacije obravnavanega odseka (predvsem rib in drstišč), na podlagi katerih se določi čas izvajanja del in rekreativnih aktivnosti (kajakštvo, rafting) glede na prisotnost oziroma reproduktivna obdobja prisotnih ogroženih vrst. Obstoječa brežina Krke z obvodno drevnino se ohrani v širini 6 m; v okviru te brežine je dopustna samo ureditev poti in dostopov do rečne vode ter ureditev iztoka kajakaške steze v Krko. Na območju ureditve iztoka kajakaške steze v Krko je dopustna odstranitev obstoječega objekta. Vzdolž kajakaške steze se po potrebi namesti obojestranska varovalna ograja. Dopustna je ureditev premostitev kajakaške steze. Na levi brežini kajakaške steze se uredijo površine ter ureditve in urbana oprema za gledalce in udeležence športnih prireditev. Na zahodnem robu območja se na stiku s stanovanjskim območjem zasadi drevje kot zelena bariera. Vzdolž leve brežine kajakaške steze se uredi pešpot, ki se naveže na pot vzdolž leve brežine Krke. Pri izgradnji kajakaške steze se betoniranje ne sme izvajati v strugi reke Krke. Ob urejanju celotnega območja je obvezna uskladitev s službama, pristojnima za upravljanje z vodami in za ohranjanje narave. Pred začetkom aktivnosti za pridobitev dovoljenja za gradnjo obvezna uskladitev z lastniki vseh zemljišč oziroma pridobitev njihovih soglasij.
STR-18	Zaselek nasproti GC Novoles	Ni posebnih PIP.
STR-19	Krka z obvodnim prostorom na območju Straže	Prepovedana je gradnja novih stavb na bregovih Krke. Obvezni sta ureditev in vzdrževanje obstoječih in predvidenih pešpoti ob Krki. Dovoljena je ureditev novih dostopov do vode.. Pri vzdrževanju mostov prek Krke se zagotavljajo rešitve in ukrepi, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje naravnih kakovosti Krke v največji možni meri. Obvezno je ohranjanje in vzdrževanje obstoječe obrežne vegetacije; v primerih dovoljenih novih posegov in ob vzdrževanju se odstranjena vegetacija nadomesti z novo, z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst. V celotni enoti je dopustna splošna raba vode (čolnarjenje, kopanje, plavanje ipd.), organizirana raba (kajkaštvo, rafting ipd.) pa je dovoljena le na odseku med jezom v Rumanji vasi in mostom pri osnovni šoli. V obvodnem prostoru niso dovoljena nadvišanja terena in gradnje ter posegi, ki bi zmanjševali odtočne razmere. Za utrjevanje brežin se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. Pri izvedbi utrjevanja morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v neporavnani obliki. Morebitne uporabljene skale ob vznožju brežin naj bodo različnih velikosti, da se poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe. Urejanje obvodnega prostora Krke se izvaja na podlagi strokovno utemeljenih in medsebojno usklajenih rešitev. Brežine reke se ob zemeljskih delih ne razstreljujejo. Posegi v vodotok in obvodni prostor se ne izvajajo v času drsti in gnezdenja ptic. Za vse posege v vodni in obvodni prostor Krke je treba pridobiti soglasje pristojnih služb za varstvo narave in upravljanje voda. Posege v Krko in njen obvodni prostor je treba podrediti zahtevam za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Pogoji za posamezne ureditve v tej enoti: – Na levem bregu Krke tik nad mostom v Straži je dopustna postavitev oziroma vzdrževanje visokovodnega zidu ali nasipa za zavarovanje obstoječih stanovanjskih hiš pred poplavami ter kopališča in pomola s privezi za čolne. – Tik pod mostom je dopustna ureditev plaže na jezu. – V bližini novega mostu v Vavti vasi je na desnem bregu, na območju z namensko rabo ZDo, dopustna izvedba manjše ureditve kot dostopa do vode ali kaskadnih stopnic za kopanje in posedanje v obsegu, potrebnem za rabo v izobraževalne namene (npr. učilnica na prostem, šola v naravi ipd.). – Obstoječe ureditve kopališča in hišica tik nad Jurko vasjo se odstranijo, območje se sanira, vzpostavi se travnata brežina.
STR-20	jedro Straže	Načrtovana je prenove oziroma preureditev jedra Straže, kamor se umeščajo predvsem storitvene, družbene in poslovne dejavnosti. Dopustno je bivanje. Vzdolž osrednje ulice se preuredita obcestna pozidava in obcestni prostor z drevoredom, trgi in drugimi javnimi odprtimi površinami ter tržnico. Zelene in druge odprte javne površine se urejajo kot linearna poteza skozi celotno jedro naselja in kot povezovalni element med različnimi javnimi programi (družbene dejavnosti, stanovanja, gospodarske dejavnosti, kajakaška steza idr.). Osrednja ulica se preoblikuje v urejen urbani prostor z medsebojno usklajeno oblikovanimi objekti, nanizanimi ob enotni gradbeni liniji, ki bodo oblikovali usklajene fasadne nize. To velja predvsem za osrednjo prometnico lokalno cesto Straža–Prečna. Večji zidani objekti so lahko višine do K+P+2, paviljonski objekti pa so pritlični. Ob južnem robu lokalne ceste se uredi drevored. Prostor osrednje ulice se mestoma razširi na javne prostore (trge, parke, zelenice), in sicer na območjih avtobusne postaje, ki se preuredi, in nekdanjega vrtca (umestitev objekta v javne namene in parkovna ureditev okolice objekta ter otroško igrišče). Upoštevajo se omejitve zaradi bližine železniškega tira. Ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove obstoječih objektov se o tem obvesti pristojno službo za varstvo narave. Če je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih so netopirji, se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Zaščitna sredstva za les ne smejo vsebovati snovi, ki škodujejo sesalcem.
STR-22	Kopališče in šotorišče Kregarjev travnik	Uredi se rekreacijska površina za naravno kopališče in druge obvodne dejavnosti. V okviru naravnega kopališča se uredijo: šotorišče zunaj območja, ki je pod vplivov visokih voda – na severnem delu enote (v pasu do 1/3 površine območja vzdolž severnega roba tega območja), dostop do vode in pomoli. Pomoli se uredijo kot pontonski ali grajeni leseni (enojni, dvojni), tlorisnih dimenzij širine do 4 m, ki lahko segajo do 5 m v strugo Krke. Oblikovanje pomolov mora biti usklajeno z drugimi pomoli na Krki. Ob brežini se lahko postavi tudi večja nadkrita čolnarna, kot lesen nadkrit objekt, katerega oblikovanje mora biti usklajeno z okoliškimi ureditvami in urbano opremo. Sanitarije se lahko postavijo le izven poplavnega območja, na skrajnem severovzhodnem delu enote. Širše območje travnika se lahko nameni za kopalce, pa tudi za druge spremljajoče dejavnosti brez dodatnih ureditev (travno igrišče). Uredi se dostop z javne ceste, na območju kmetijskih zemljišč se ne ureja gospodarska javna infrastruktura.
		Na poplavnem območju in na arheološkem območju niso dopustne gradnje in nasipavanja – nadvišanja terena. Ohranja se naravna struktura dna struge in brežin Krke. Vse ureditve na brežini Krke se prilagodijo skromni obstoječi vegetaciji, ki naj se v čim večji meri ohranja. Brežine se utrdijo, le če je to potrebno, in to sonaravno. Pri tem se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. V čim večji meri se ohranja obstoječa obrežna zarast. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone in hidrofilne vrste drevnine. V strugo vodotoka se ne umeščajo ovire in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplivali na habitat vseh vrst, vezanih na vodno okolje. Ob dostopu na kopališče in pomolih se postavijo informativne table z opozorili o prepovedi povzročanja škode in uničevanja makrofitov, njihovih habitatov in s tem pomembnega habitatnega tipa ter njihove biotske funkcije in biodiverzitete. Informativne table se zasnujejo in postavijo v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave in strokovnjaki za makrofite. Vsi posegi in ureditve območju urejanja se uskladijo s službami, pristojnimi za ohranjanje narave in upravljanje voda ter s predpisi za varstvo kulturne dediščine. Območje se delno nahaja v poplavnem območju, v katerem se teren ne nasipava, novi objekti niso dopustni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju se pridobi vodno soglasje. Na območju, kjer je predvidena trasa ene od variant obvoznice Straže, do odločitve o končni trasi obvoznice ni dopustno postavljati stalnih objektov, dopustni pa so začasni objekti v skladu z drugimi pogoji tega odloka in te EUP. Zaradi lege na arheološkem območju Gorenja Straža (EŠD 9475) je pred morebitnimi posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
STR-23	hiša nad silosi	Ni posebnih PIP.
STR-25-OPPN	soseska Straža – zahod	Predviden OPPN za ureditev nove soseske z individualnimi hišami v nizih (vrstne hiše, atrijske hiše), višine do K+P+M. V jugovzhodnem kareju so dopustni tudi manjši večstanovanjski objekti (vila blok, blok), višine do K+P+2. Na tem območju se lahko načrtujejo oziroma omogočijo tudi varovana stanovanja in podobna raba. V pritličjih večstanovanjskih objektov so dopustne dejavnosti kot velja za območje z namensko rabo SSv. Zasnova nove soseske mora smiselno nadaljevati strukturo obstoječe soseske (predvsem glede zazidalnega vzorca, višin objektov, smeri slemen), od katere jo loči nova parkovna površina. Ta se mora funkcionalno navezovati tudi na obstoječo sosesko, hkrati pa zagotavljati cezuro v pozidavi in omogočati javni prehod na Straško goro. Pri zasnovi se upošteva nagnjen teren na severnem delu območja. Nova soseska se na obstoječo naveže z vsaj eno prometno povezavo. Glavni uvoz v sosesko se uredi z regionalne ceste prek industrijskega tira ali z javne poti ob njem. Uredijo se povezave za pešce in kolesarje, tudi prečne peš povezave v smeri sever – jug. Vzdolž železniške proge se oblikuje poenoteno oblikovanje fasadnega niza z ustreznim odmikom od proge. Vse parkirne površine za potrebe soseske se uredijo v tej enoti, po potrebi tudi v kleteh oziroma podzemnih garažah. Upoštevajo se omejitve zaradi bližine industrijskega železniškega tira.
STR-26-X	jedro Straže – ob progi	Območje se nameni javnim programom, predvsem trgovskim in drugim storitvenim dejavnostim. Objekti in ureditve se načrtujejo kot vstopna točka v Stražo. Dopustne so novogradnja, dozidava, nadzidava, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oziroma njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi, opredeljenimi z odlokom o OPN Straža, ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost in gradbeno inženirska dela. Dopustna je največ 60 % pozidanost posamezne gradbene parcele (FZ = 0,60). Kote pritličij objektov so vezane na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo; dopustna so odstopanja ±0,5 m. Nova pozidava se načrtuje tako, da se oblikujejo jasne gradbene linije in usklajen fasadni niz stavb. Smer postavitve objektov se smiselno uskladi s shemo pozidave na zahodnem delu GC Novoles in s smerjo železniške proge. Stavbe ne smejo biti nižje od 6 m in ne smejo presegati 10 m, dopustna je ureditev kletnih etaž. Zagotovita se enotna višina in oblikovanje streh objektov ter čim bolj poenotena barvna shema fasad. Stavbe se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so enostavnih pravokotnih oblik, medsebojno usklajeno v materialih in barvah. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega objekta. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi. Strehe so praviloma ravne. Dopustne so enokapne ali dvokapne strehe z nizkim naklonom, ki so obvezno zakrite z atiko. Barve streh so v sivih tonih. Dopustna je preureditev železniške potniške postaje, vključno s spremembo namembnosti, s katero bi dopolnjevali javne programe v jedru naselja. Dopustne ureditve, kot npr. izgradnja niza prodajnih paviljonov ali podobnih za javnih programov ter parkirišča, zelenic in utrjenih površin). Dopustna je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov; orientacija stavb in nadstrešnic je praviloma vzporedna ali pravokotna orientaciji osnovnih objektov. Plakatiranje in objekti ter naprave za oglaševanje na fasadah objektov in ograjah niso dopustni, dopustna je postavitev logotipov na fasadah in strehah objektov.
		Območje se prometno naveže na lokalno cesto. Uredijo se parkirne površine, ki bodo služile potrebam te enote in tudi kot javne parkirne površine na vstopu v naselje. Ureditve se smiselno navežejo na bližnjo zeleno javno odprto površino med cesto in vznožjem Straškega hriba, ki se ureja in oblikuje kot vstopna točka v občinsko središče in se nameni predvsem predstavitvam in promociji vinogradništva v občini ter preživljanju prostega časa in prireditvam na prostem. Pri vseh ureditvah se upoštevajo omejitve zaradi bližine železniške proge. Zagotovi se celostno urejanje območja, tako da se gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb izda na podlagi: – načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celotno enoto urejanja, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (0,60), – odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.
STR-27-X	Soseska Straža – sever	Predvideno celostno urejanje: Novi stanovanjski objekti se postavijo vzdolžno ob lokalno cesto, pri čemer se upoštevajo postavitev in smeri slemen obstoječih objektov južno in vzhodno od območja urejanja. Oblikovanje in dimenzije parcel ter morfologija gradnje morajo smiselno povzeti značilnosti obstoječe okoliške suburbane gradnje. Barva fasad: bela ali svetlo peščeni odtenki. Dostop na območje se lahko uredi z obstoječe javne poti in z lokalne ceste. Na severnem delu enote se ohrani gozdni rob.
STR-28-X	Soseska Nad Reso	Predvideno celostno urejanje: Oblikovanje in dimenzije parcel ter morfologija gradnje morajo smiselno povzeti značilnosti obstoječe okoliške suburbane gradnje in smiselno nadaljevati gradbeno linijo vzdolž lokalne ceste ter pri tem upoštevati načrtovani profil te ceste. Dostop na območje se uredi z obstoječe javne poti. Dopustni so sodobnejši pristopi k arhitekturnemu oblikovanju, vendar pa mora biti oblikovanje novih objektov in morebitnih prenov ali dozidav k obstoječim objektom usklajeno z gabariti, strehami (dvokapnice), smerjo slemen in oblikovanjem ter barvo fasad (bele ali svetlo peščeni odtenki) objektov v obstoječi soseski. V delu, ki posega na arheološko območje Dolenja Straža (EŠD 22750) je pred kakršnimikoli posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. V čim večji možni meri se ohranjajo visokodebelni sadovnjak, posamezna drevesa in skupine dreves.
	Dolnja Straža
DST-1	vas	Na pokopališču je vojno grobišče, kjer je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. Vzdolž severozahodnega roba pozidave se ohranja gozdni rob.
DST-2	vas – sever	Ni posebnih PIP.
DST-3	zaselek na Straški gori	Ni posebnih PIP.
DST-4	vas – osrednji del	Dopustna je zapolnitev obstoječe soseske s pozidavo neustrezno izrabljenih stavbnih zemljišč. Vsa nova pozidava se mora navezovati na obstoječe priključke na lokalno cesto Straža–Prečna; novi priključki niso dopustni. Zagotovi se ureditev osrednje ceste, na katero se navežejo vse novogradnje. Oblikovanje in dimenzije parcel ter morfologija gradnje morajo smiselno povzeti značilnosti obstoječe suburbane gradnje na tem območju in nadaljevati gradbeno linijo vzdolž lokalne ceste. Dopustni so sodobnejši pristopi k arhitekturnemu oblikovanju, vendar pa mora biti oblikovanje novih objektov in morebitnih prenov ali dozidav k obstoječim objektom usklajeno z gabariti, strehami (dvokapnice), smerjo slemen in oblikovanjem ter barvo fasad (bele ali svetlo peščeni odtenki) objektov v obstoječi soseski. V delu, ki posega na arheološko območje Dolenja Straža (EŠD 22750) je pred novimi posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
DST 5	zaselek pri letališki stezi	Ni posebnih PIP.
DST-6-OPPN	Stanovanjsko območje Dolnja Straža	Predviden OPPN za razširitev obstoječega naselja. Oblikovanje in dimenzije parcel ter morfologija gradnje morajo smiselno povzeti značilnosti obstoječe suburbane gradnje na tem območju in smiselno nadaljevati gradbeno linijo vzdolž lokalne ceste ter pri tem upoštevati načrtovani profil te ceste. Območje se naveže z enim priključkom na lokalno cesto na južnem robu območja, uredijo pa s še dodatni dostopi z javne poti. Dopustni so sodobnejši pristopi k arhitekturnemu oblikovanju, vendar pa mora biti oblikovanje novih objektov in morebitnih prenov ali dozidav k obstoječim objektom usklajeno z gabariti, strehami (dvokapnice), smerjo slemen in oblikovanjem ter barvo fasad (bele ali svetlo peščeni odtenki) objektov v obstoječi soseski. Zaradi lege na arheološkem območju Dolenja Straža (EŠD 22750) je v postopku priprave OPPN obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
	Vavta vas
VAV-1	Jedro – zahod	Jedro vasi se postopno prenovi, pri čemer se upošteva tradicionalna struktura objektov ter spodbuja notranji razvoj naselja. Faktorji FI in FZ, ki so določeni za posamezne podrobne namenske rabe, v tej enoti niso zavezujoči; pri posameznih gradnjah se faktorji FI in FZ prilagodijo morfološkim značilnostim obstoječe kakovostne strnjene pozidave. Dopustna je umestitev stanovanjskih, poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektov. Opuščeni objekti se preurejajo za potrebe centralnih dejavnosti, stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti. Ohranja se nizka struktura posamičnih objektov, med katerimi cerkev (sicer zunaj te enote) izstopa kot dominanta. Zagotovi se tudi ureditev odprtih javnih površin, lahko v obliki trga ali predprostorov objektov, ki niso samo stanovanjski. Objekti in ureditve v bližini mostu se podredijo potrebam preureditve križišča. Na območju Nature 2000 se posegi pod koto obstoječih kleti objektov ne izvajajo, na preostalih površinah pa se ne uporablja težka mehanizacija, tla se ne razstreljujejo in se ne izvajajo spremembe reliefa. Zaradi kraškega terena se v primeru vdora tal pri zemeljskih delih in odkritja jame ali brezna dela začasno ustavijo, o najdbi pa se obvesti pristojna institucija za ohranjanje narave.
VAV-2	vas	Zagotovi se postopna prenova starega dela vasi in posameznih objektov in ureditev. Prednost imajo novogradnje in prenove objektov za bivanje, kmetije se postopno umikajo iz stanovanjskega območja. Dopustna je umestitev stanovanjskih, poslovnih in poslovno-stanovanjskih objektov za storitvene dejavnosti, trgovine in podobno. Ob prenovah in novogradnjah na lokacijah obstoječih objektov se zagotovi usklajen fasadni niz ob osrednji cesti, ob kateri se uredijo pločniki in kolesarske steze ter obulični javni prostor v obliki manjših javnih ali poljavnih prostorov med cestnimi ureditvami in objekti.
VAV-3	jedro – osrednji del	Ohranjajo se oskrbne, storitvene dejavnosti ter bivanje. Območje se postopno prenovi, tako da se kmetije postopno umikajo in nadomestijo s stanovanjskimi ali poslovnimi in poslovno-stanovanjskimi objekti, pri čemer se tudi na območjih centralnih dejavnosti oziroma jedra naselja (CU) ohranja obstoječa tipologija gradnje, ki velja za SKs; preseganje višinskih gabaritov obstoječih stavb v tej enoti ni dopustno. Zagotovi se usklajen fasadni niz ob osrednji cesti, ob kateri se uredijo pločniki in kolesarske steze ter obulični javni prostor v obliki manjših javnih ali poljavnih prostorov med cestnimi ureditvami in objekti. Pri posameznih gradnjah se faktorji FI in FZ prilagodijo morfološkim značilnostim obstoječe kakovostne strnjene pozidave.
VAV-4	Vavta vas – vzhod	Območje se razdeli na šest gradbenih parcel približno enake velikosti. Severni in južni del sta razdeljena na tri gradbene parcele, na katere se postavijo novi stanovanjski objekti. Uredi se en dostop na območje urejanja z obstoječe regionalne ceste na severozahodnem delu pred novo predvidenim avtobusnim postajališčem v skladu s predpisi in z upoštevanjem elementov horizontalnega in vertikalnega poteka skupinskega priključka. Vzporedno z regionalno cesto se uredi interna cesta, ki se izvede v dolžini cca 120 m, v širini 6,0 m, kot območje umirjenega prometa in slepa ulica z obračališčem. S te ceste se dostopa na gradbene parcele na severnem in južnem delu. Stanovanjski objekti se postavijo ob upoštevanju gradbene linije, ki je vzporedna z interno cesto in je od roba cestišča oddaljena približno 5,0 m. Med gradbeno linijo in robom vozišča interne ceste se lahko izvajajo utrjene dovozne poti, utrjena dvorišča, ograje, pomožni infrastrukturni objekti. Lahko se uredijo tudi rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali kurilno olje in zbiralnik za kapnico, ki pa morajo biti vkopani. Oblikovanje in dimenzije parcel ter morfologija gradnje morajo smiselno povzeti značilnosti obstoječe okoliške gradnje. Dopustni so sodobnejši pristopi k arhitekturnemu oblikovanju stavb, vendar pa mora biti oblikovanje novih objektov smiselno usklajeno s tlorisnimi in višinskimi gabariti (največ K+P+M), strehami (osnovni objekt z dvokapnico naklona 30–40 stopinj, brez čopov), smerjo slemen osnovnih objektov (vzhod-zahod oziroma vzporedno z interno cesto) in oblikovanjem ter barvo fasad (bele ali svetli, peščeni odtenki). Kota pritličij stanovanjskih stavb se mora prilagajati koti interne ceste z dopustnim odstopanjem ±0,5 m. Morebitni višinski prehodi terena se rešujejo z brežinami.
VAV-5	pokopališče in cerkev	Območje se ureja kot osrednja javna odprta površina, z oblikovno poenotenimi prvinami urbane opreme, utrjenih in zelenih površin. Vsi posegi so podrejeni ohranjanju in prezentaciji spomeniških lastnosti območja – za vse posege je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. Na pokopališču je vojno grobišče, kjer je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
VAV-6	Dularjev mlin	Mlin s pripadajočimi površinami se nameni za izrabo vodne energije po določilih tega odloka in za bivanje ali za potrebe turistične dejavnosti, lahko kot gostinski objekt ali turistična informacijska točka.Dopustna je ureditev apartmajev v objektu ali umestitev gostinskega lokala, vse v okviru obstoječih gabaritov. Pretok na mlinščici se ne sme povečati. Zagotovljena mora biti prehodnost vodotoka za ribe. V sodelovanju s strokovnjakom za ribe oziroma institucijo s področja sladkovodnega ribištva mora biti vzpostavljena prehodnost za ribe preko jezu. Vse ureditve in morebitna odstopanja od obstoječih gabaritov se uskladijo s pristojnimi službami za ohranjanje narave, upravljanje voda in s predpisi za varstvo kulturne dediščine.
		Dopustna je obnova obstoječega opornega zidu. Obstoječe ureditve (lesena ploščad za kopalce) pri jezu se lahko ohranijo. Območje se nahaja na poplavnem območju, na katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Vsi posegi in ureditve območju urejanja se uskladijo tudi s službami, pristojnimi za ohranjanje narave in za varstvo kulturne dediščine.
VAV-7	območje šole	Objekt šole s pripadajočimi ureditvami se ureja kot funkcionalna in oblikovno usklajena celota, ki je namenjena šolskim in obšolskim ter s temi povezanim dejavnostim. Dopustne so novogradnje stavb in drugih ureditev, povezanih z osnovno dejavnostjo šole in vrtca. Morebitne dozidave ali nadzidave objekta šole v smeri proti regionalni cesti niso dopustne. Na zelenih površinah za šport in rekreacijo se vsi posegi na območju pojavljanja poplav niso dovoljena nadvišanja terena in gradnje ter posegi, ki bi zmanjševali odtočne razmere; vsi posegi se načrtujejo v skladu z zahtevami pristojne službe za upravljanje z vodami. Na vhodnem delu območja ni dovoljena postavitev novogradenj, dopustna pa je širitev parkirnih površin. Ureditve pred šolo se prilagodijo načrtovanemu profilu osrednje ceste, ob kateri se uredijo pločniki in kolesarske steze. Območje se naveže na pešpot in premostitev Krke. Na območju zelenih površin se uredijo športne in rekreacijske ureditve za potrebe šole. Na severnem delu enote se zasadi grmovna ali/in drevesna vegetacija, ki služi kot vizualna in protihrupna bariera med območjem šole in reko Krko, s čimer se vzdržuje in izboljšuje habitat želve sklednice. Skrajni severovzhodni del območja se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
VAV-8	bencinska črpalka	Dopustni so objekti in ureditve za dejavnosti, povezane z osnovno dejavnostjo bencinskega servisa. Za navezavo na regionalno cesto se uporabita obstoječa priključka, ki se po potrebi preuredita. Pri postavitvi stavb se upošteva gradbena meja, ki je od roba vozišča regionalne ceste oddaljena približno 7,0 m oziroma poravnana s skrajnim robom obstoječega nadstreška bencinske črpalke ob regionalni cesti. Ob zahodni meji območja se uredi zeleni pas širine najmanj 10,0 m, na katerem niso dopustni parkiranje osebnih in tovornih vozil oziroma gradnja stavb. Višina novogradenj, nadzidav, dozidav ali rekonstruiranih objektov ne sme presegati višine obstoječega nadstreška bencinske črpalke. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni ali naprave, kot so dimniki, izpuhi, antene, strelovodi ter logotipi in podobno. Kota pritličij stavb se mora prilagajati koti bencinskega servisa z dopustnim odstopanjem ±0,5 m. Morebitni višinski prehodi terena se rešujejo z brežinami.
VAV-9	stanovanjske hiše vzdolž Krke	Ob prenovah objektov se oblikuje poenoten obulični niz objektov z upoštevanjem gradbene linije in višin objektov ter oblikovanjem fasad. Novogradnje in ureditve z gradbenimi posegi na površinah ob Krki niso dovoljene. Objekti in ureditve v bližini mostu se podredijo potrebam preureditve križišča. Ob preureditvi križišča se zagotovi preureditev kakovostnega ambienta spomenika NOB na isti ali na novi lokaciji, vse ob upoštevanju predpisov za varstvo kulturne dediščine.
VAV-10	Gospodarska cona Gorjanci	Območje gospodarske cone se ureja kot funkcionalno in oblikovno zaključena celota z enim glavnim vhodom. Parkirišče ob osrednji (regionalni) cesti se ohranjajo kot javna parkirna površina, ohranja se tudi niz dreves (listavcev) ob njem. Višina objektov v coni ne sme presegati višine obstoječih objektov enoti. Fasade objektov na vzhodnem in zahodnem robu cone se predvidijo v svetlih zemeljskih, peščenih, srednje sivih ali sivozelenih barvah. Na zahodnem in vzhodnem robu cone se zasadi niz drevesne vegetacije.
VAV-11	zaselek pri GC Gorjanci	Za obstoječe objekte ni posebnih PIP. Dopustna je postavitev stanovanjskih oziroma poslovno stanovanjskih objektov ali ureditev parkirišč ob regionalni cesti, pri čemer mora biti dosežen zadosten odmik od ceste. Na območju Nature 2000 se posegi pod koto obstoječih kleti objektov ne izvajajo, na preostalih površinah pa se ne uporablja težka mehanizacija in se ne izvajajo spremembe reliefa.
VAV-12	osamela domačija na jugu	Ni posebnih PIP.
	Sela
SEL-1	vas	Južni del območja se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov; gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja; ne glede na to je na nepozidanih stavbnih zemljiščih dopustna postavitev nadstreška na žagi, drugi novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost, ohranjajo se obstoječe kote terena. Pri gradnji nad-
		streška na žagi se upoštevajo usmeritve iz Hidrološko-hidravlične analize reke Krke v območju žage v naselju Sela (oktober 2017), tako da se prepreči možnost odnašanja gradbenega materiala, les pa se skladišči min. 30 cm nad koto visoke vode in zunaj 15 m priobalnega pasu. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Upoštevajo se omejitve zaradi bližine železniškega tira. Nepozidane površine na območju varstva narave se v čim večji meri ohranjajo nepozidane.
SEL-2	Sela – kopališče	V navezavi na obstoječo javno pot, ki vodi do Krke, se uredi rekreacijska površina za naravno kopališče in druge obvodne dejavnosti. V okviru naravnega kopališča se uredijo: dostop do vode in manjši pomol kot pontonski ali grajeni leseni (enojni, dvojni), ki lahko sega do 3 m v strugo Krke in služi tudi kot privez za čolne. Pomol se izvede tako, da bodo potrebni čim manjši posegi v brežino in v dno struge. Dostopna pot se ohrani v obstoječi izvedbi. Po izvedbi novih ureditev se obstoječe provizorične ureditve odstranijo. Za utrjevanje brežin se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. Pri izvedbi utrjevanja morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v neporavnani obliki. Morebitne uporabljene skale ob vznožju brežin naj bodo različnih velikosti, da se poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe. Oblikovanje pomola mora biti poenoteno z oblikovanjem drugih pomolov na Krki. Na poplavnem območju niso dopustne gradnje in nasipavanja – nadvišanja terena. Ohranja se naravna struktura dna struge in brežin Krke. V čim večji meri se ohranja obstoječa obrežna zarast. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone in hidrofilne vrste drevnine. V strugo Krke se ne umeščajo ovire in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplivali na habitat vseh vrst, vezanih na vodno okolje. Vsi posegi in ureditve območju urejanja se uskladijo s službami, pristojnimi za ohranjanje narave in upravljanje voda ter s predpisi za varstvo kulturne dediščine.
	Zgornji Hruševec
ZHR-1	vas	Nova pozidava se načrtuje tako, da se oblikuje prepoznavna gradbena linija vzdolž lokalne ceste. Zagotovi se gradnja gabaritno in oblikovno medsebojno skladnih prostostoječih hiš, ki se priključijo na lokalno cesto.
ZHR-2	Jazbec	V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira. Na vzhodnem delu, ki posega na arheološko območje Zalog (EŠD 15642), je pred kakršnimikoli posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
ZHR-3	parkirišča pri GC Novoles	Uredijo se parkirišča, ki se namenijo dejavnostim v GC Novoles in v enoti SHR-3-X. Upoštevajo se omejitve zaradi bližine železniškega tira.
ZHR-4	centralne dejavnosti pri turističnem območju	Dopustna je umestitev poslovno-storitvenih in obrtnih dejavnosti, med njimi tudi takih, ki so povezane z letališko ali s turistično dejavnostjo. Višina objektov ne sme presegati P + 1; dopustne so ravne strehe, zagotovi se sodobno oblikovanje objektov; barva fasad: beli in svetlo peščeni in zemeljski toni. Ob parkiriščih in večjih objektih, kot so npr. skladišča in drugi objekti za dejavnosti, se zasadijo visokorasla drevesa. V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira. Pred izdajo gradbenega dovoljenja se območje strokovno pregleda zaradi možne prisotnosti kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov za Natura 2000 ter drugih naravovarstveno pomembnih vrst živali in rastlin, glede na podrobnejše načrte se določijo dodatni omilitveni ukrepi. Na delu, ki posega na arheološko območje Zalog (EŠD 15642) je pred kakršnimikoli posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
ZHR-5-X	Turistično-storitvena cona Hruševec (Breza)	Območje se uredi v smislu oblikovanja funkcionalno in oblikovno usklajene celote območja za turistično rekreativne dejavnosti in dejavnosti, kot so sejmi, razstave, parkiranje, prireditve na prostem, pikniki. Območje se naveže na obstoječo javno pot in prek nje na lokalno cesto. Načrtuje se oblikovno poenoteno urejanje območja. Pri višinskih gabaritih objektov na celotnem območju se upoštevajo omejitve zaradi bližine letališke steze. Ohranja se linijski koridor drevesne vegetacije na vzhodni strani enote, ki se navezuje na območja varstva narave (Natura 2000/EPO) ter čim več drugih gozdnih površin. V času priprave projektne dokumentacije se območje strokovno pregleda zaradi možne prisotnosti kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov za Natura 2000 ter drugih naravovarstveno pomembnih vrst živali in rastlin, glede na podrobnejše načrte se določijo dodatni omilitveni ukrepi. Na vzhodnem delu, ki posega na arheološko območje Zalog (EŠD 15642) je pred kakršnimikoli posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Zagotovi se celostno urejanje območja, tako da se gradbeno dovoljenje za gradnjo izda na podlagi: – načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celotno enoto urejanja, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (0,60), – odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in – prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.
		Pred začetkom izvajanja celostnega urejanja je dopustna izvedba začasnih in pomožnih objektov ter rekonstrukcij in izvedba nadstreškov nad obstoječimi športnimi objekti in površinami.
	Spodnji Hruševec
SHR-1	vas	Južni del območja se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Nepozidane površine na območju varstva narave se v čim večji meri ohranjajo nepozidane.
SHR-2	dostop s pomolom Hruševec	V navezavi na obstoječo javno pot, ki vodi do Krke, je dopustna ureditev dostopa do vode in privezov za čolne kot manjšega lesenega pomola, ki sega največ 3 m v Krko in se izvede tako, da bodo potrebni čim manjši posegi v brežino in v dno struge. Dostopna pot se ohrani v obstoječi izvedbi. Brežine se utrdijo, le če je to potrebno, in to sonaravno. Pri tem se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. Po izvedbi novih ureditev se obstoječe provizorične ureditve odstranijo. Oblikovanje pomola mora biti poenoteno z oblikovanjem drugih pomolov na Krki. Na poplavnem območju niso dopustne gradnje in nasipavanja – nadvišanja terena. Ohranja se naravna struktura dna struge in brežin Krke. V čim večji meri se ohranja obstoječa obrežna zarast. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone in hidrofilne vrste drevnine. V strugo Krke se ne umeščajo ovire in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplivali na habitat vseh vrst, vezanih na vodno okolje. Vsi posegi in ureditve območju urejanja se uskladijo s službami, pristojnimi za ohranjanje narave in upravljanje voda ter s predpisi za varstvo kulturne dediščine.
SHR-3-X	Hruševec – sever	Predvideno celostno urejanje za stanovanja. Dostop na območje se uredi z obstoječih javnih poti. Dopustni so sodobnejši pristopi k arhitekturnemu oblikovanju, vendar pa mora biti oblikovanje objektov usklajeno po gabaritih, strehah, smereh slemen, oblikovanju ter barvi fasad. Upoštevajo se omejitve zaradi bližine železniškega tira. Na zahodnem delu se uredi zelena bariera na stiku z obstoječo gospodarsko cono.

92. člen

110. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(posebni PIP za EUP na območju preostalih naselij)

ŠIFRA EUP	IME EUP	POSEBNI PIP
	Dolnje Mraševo
DOM-1	vas	Ohranjata se zeleni pas in visoka obrežna vegetacija ob Potoku. V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira.
DOM-2	zaselek južno od vasi	Ni posebnih PIP.
	Drganja sela
DRS-1	vas	Ohranjajo se pogledi na cerkev. Ob cerkvi in pri Mladinskem domu se vse ureditve načrtujejo tudi kot del javnega prostora oziroma jedra vasi. Visokodebelni sadovnjaki se ohranjajo v čim večji meri. Na pokopališču Drganja sela je vojno grobišče, kjer je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju z zakonom, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente ter izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
DRS-2	zaselek Reber	Ni posebnih PIP.
DRS-3	zaselek Stara Reber	Ohranja se obcestna struktura pozidave.
DRS-4	Domačija pri Stari Rebri	Ni posebnih PIP.
DRS-5	zaselek Sredine	Ohranja se obcestna struktura pozidave.
DRS-6	zaselek pod Ljubnom	Ohranja se obcestna struktura pozidave.
DRS-7	nad vinogradniškim območjem Stara Reber	Ni posebnih PIP.
DRS-8 in DRS-9	vzhodno od Stare Rebri	Območji se urejata kot območji tradicionalnih domačij, z značilnimi objekti po namembnosti in oblikovanju (dimenzije in proporci objektov ter elementi tradicionalne arhitekture).
DRS-10 in DRS-11	domačije pod Ljubnom	Ni posebnih PIP.
DRS-12	vas – zahod	Nova pozidava se naniza vzdolž dostopne poti, ki se naveže na obstoječo lokalno cesto in se uredi na stiku z obstoječo pozidavo, tako da napaja vse nove gradbene parcele. Tipologija stavb se uskladi s kakovostno tipologijo o pozidave v okolici.
DRS-13	Ob vinogradniškem območju Stara reber	Ni posebnih PIP.
	Dolnja Straža (izven UN)
DST-5	Zaselek pri letališki stezi	Ni posebnih PIP.
	Jurka vas
JUV-1	Jurka vas	Zagotovi se postopna prenova območja, s prenovami posameznih objektov in ureditev. Ob prenovah in novogradnjah se zagotovi usklajen fasadni niz ob osrednji cesti, kjer je treba gradbene linije objektov prilagoditi načrtovanemu profilu regionalne ceste, kar pa ni obvezno na območjih kmetij. Faktorji FI in FZ, ki so določeni za posamezne podrobne namenske rabe, v tej enoti niso zavezujoči; pri posameznih gradnjah ter ureditvah in sanacijah nedovoljenih gradenj se faktorji FI in FZ prilagodijo morfološkim značilnostim obstoječe kakovostne strnjene pozidave. Posegi na obvodni prostor Krke z novogradnjami in posegi v relief niso dovoljeni. Na zahodni strani enote so dopustne novogradnje ob smiselnem upoštevanju gradbene linije, dimenzij in oblikovanja obstoječih stanovanjskih objektov v neposredni bližini; barve fasad: bela, peščeni odtenki. Nepozidane površine na območju varstva narave (EPO) se v čim večji meri ohranjajo nepozidane.
JUV-2	Poslovno-stanovanjski objekt	Obstoječi objekt (nekdanja sušilnica oziroma silos za hmelj) se prenovi in preuredi za namen poslovne dejavnosti in bivanja. Nov oziroma preurejeni objekt ne sme presegati obstoječega gabarita; dopustna je ohranitev razmerij obstoječega objekta, lahko pa se razmerja spremenijo, ob pogoju, da se najmanj polovica objekta oziroma njegovega tlorisnega gabarita uredi v višini K+P+1 in v preostalem delu v višini K+P+2. Zagotovi se en uvoz na območje z regionalne ceste, ob objektu se uredi parkirišče. Upošteva se obstoječa gradbena linija objekta oziroma odmik od regionalne ceste. Oblikovanje novega objekta mora zagotavljati oblikovanje kakovostnega vstopa v naselje (barva fasade: bela, peščeni odtenki, svetli zemeljski toni). Nepozidane površine na območju varstva narave (EPO) se v čim večji meri ohranjajo nepozidane.
JUV-3	dostop s pomolom Jurka vas Govejek	V navezavi na obstoječo javno pot, ki vodi do Krke, je na obrežju Krke dopustna ureditev dostopa do vode in privezov za čolne kot manjšega lesenega pomola, ki sega največ 3 m v Krko in se izvede tako, da bodo potrebni čim manjši posegi v brežino in v dno struge. Dostopna pot se ohrani v peščeni izvedbi. Uredi se tudi zamočvirjeno območje ob obali, tako da se ne zasipava, da pa je obenem mogoče dostopanje do vode. Brežine se utrdijo, le če je to potrebno, in to sonaravno. Pri tem se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. Urejanje obvodnega prostora Krke se izvaja na podlagi strokovno utemeljenih in medsebojno usklajenih rešitev. Na poplavnem območju niso dopustne gradnje in nasipavanja – nadvišanja terena ter posegi, ki bi zmanjševali odtočne razmere. Ohranja se naravna struktura dna struge in brežin Krke. V čim večji meri se ohranja obstoječa obrežna zarast, zasadi se tudi nova drevnina. Pri novih zasaditvah se uporabljajo lokalno značilne vrste drevnine. V strugo Krke se ne umeščajo ovire in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplivali na habitat vseh vrst, vezanih na vodno okolje. Posegi v vodotok in obvodni prostor se ne izvajajo v času drsti in gnezdenja ptic. Vsi posegi in ureditve območju urejanja se uskladijo s službami, pristojnimi za ohranjanje narave in upravljanje voda ter s predpisi za varstvo kulturne dediščine.
JUV-4-X	Gospodarska cona Jurka vas	Predvideno celostno urejanje: Gospodarska cona se ureja kot funkcionalno in oblikovno zaključena celota objektov in odprtih površin. Na stiku z obstoječo poselitvijo se predvidijo odprte površine z drevesno vegetacijo. Postavitev in tipologija objektov se morata prilagoditi smeri in tipologiji obstoječih objektov, višina novogradenj pa ne sme presegati višine obstoječih objektov v coni. Fasade objektov na vzhodnem in zahodnem robu se predvidijo v svetlih zemeljskih, peščenih, srednje sivih ali toplozelenih ali sivozelenih barvah. Vzdolž teh fasad se zasadi visokoraslo drevje. Po izgradnji obvozne ceste na jugu se glavni dovoz v cono uredi s te ceste, s sedanje regionalne ceste se dopusti sekundarni dovoz za osebna vozila. Zaradi lege na arheološkem območju Pučne (EŠD 21413) je pred kakršnimikoli posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
	Loke
LOK-1	vas	Objekti ne smejo presegati višin obstoječih objektov v vasi. Na površinah z namensko rabo K2 je dopustna gradnja pomožnih kmetijskih objektov. Dopustne dimenzije kmetijskih objektov se tudi na površinah z namensko rabo SKk omejijo na dimenzije, ki veljajo za namensko rabo SKs. Postavitev novih stavb, njihove dimenzije in oblikovanje morajo soustvarjati skladno podobo vasi. Ohranjata se zeleni pas in visoka obrežna vegetacija ob Krki. Skrajni južni del območja se nahaja na poplavnem območju, na katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. Visokodebelni sadovnjaki se ohranjajo v čim večji meri.
LOK-2	Loke – kopališče in kamp	Uredita se kamp in rekreacijska površina za naravno kopališče ter druge obvodne dejavnosti. Na območju z namensko rabo BT se uredi kamp z recepcijo, gostinskim objektom, sanitarijami in pripadajočimi ureditvami; stavbe se umeščajo v čim večji oddaljenosti od Krke. Ograje se ne postavijo. Uredijo se dostopi do vode za kopalce in za čolne ter ureditve, ki služijo predvsem doživljanju narave. Zagotovi se sodobno oblikovanje arhitekturnih objektov in urbane opreme ter zunanjih ureditev, na podlagi strokovno utemeljenih in medsebojno usklajenih rešitev. Za oskrbo celotnega območja se zagotovi gospodarska javna infrastruktura z navezavami na obstoječa omrežja, objekte in naprave. V okviru naravnega kopališča se uredijo: dostop do vode in pomol kot pontonski ali grajeni leseni (enojni, dvojni), ki se prilagodi obstoječemu terenu, tako da bo potreben čim manjši poseg v brežino in dno struge in lahko sega do 3 m v strugo Krke. Oblikovanje pomola mora biti usklajeno z drugimi pomoli na Krki. Po izvedbi novih ureditev se obstoječe provizorične ureditve odstranijo. Ob dostopu na kopališče in pomolih se postavijo informativne table z opozorili o prepovedi povzročanja škode in uničevanja makrofitov, njihovih habitatov in s tem pomembnega habitatnega tipa ter njihove biotske funkcije in biodiverzitete. Informativne table se zasnujejo in postavijo v sodelovanju s pristojno službo za varstvo narave in strokovnjaki za makrofite. Na poplavnem območju niso dopustne gradnje in nasipavanja – nadvišanja terena ter posegi, ki bi zmanjševali odtočne razmere. Ohranjata se obstoječa morfologija terena ter naravna struktura dna struge in brežin Krke. Brežine se utrdijo, le če je to potrebno, in to sonaravno. Pri tem se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. V čim večji meri se ohranja obstoječa obrežna zarast. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone in hidrofilne vrste drevnine. V strugo vodotoka se ne umeščajo ovire in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplivali na habitat vseh vrst, vezanih na vodno okolje. Pri izvedbi utrjevanja morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v neporavnani obliki, morebitne uporabljene skale ob vznožju brežin pa morajo biti različnih velikosti, ker se tako poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe. Posegi v vodotok in obvodni prostor se ne izvajajo v času drsti in gnezdenja ptic. Vsi posegi in ureditve se uskladijo s službami, pristojnimi za ohranjanje narave in upravljanje voda ter s predpisi za varstvo kulturne dediščine. Pred izdelavo hidrološko-hidravlične študije, ki bo opredelila morebitne potrebne ukrepe, na območju z namensko rabo BT ni dopustna gradnja objektov in ureditev, ki bi lahko negativno vplivali na vodne razmere.
	Podgora
POD-1	Podgora – jug	Ohranja se obcestna struktura pozidave. V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira.
POD-2	Podgora – srednji del	Ohranja se obcestna struktura pozidave. V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira.
POD-3	Podgora – sever	Ohranja se obcestna struktura pozidave. Zagotovi se medsebojna uskladitev višinskih gabaritov ter oblikovanja streh in fasad novogradenj in prenovljenih objektov, tako da se vzpostavi oblikovno skladna pozidava vzdolž ceste. Za dostopanje na gradbene parcele novih stavb se zaradi zagotavljanja prometne varnosti v čim večji meri uporabijo obstoječi priključki oziroma se pozidava načrtuje tako, da je potrebna izvedba čim manjšega števila novih priključkov. V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira.
POD-4	Podgora – sever domačija	Ni posebnih PIP.
POD-5	kmetija Strašek	V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira.
POD-6 in POD-7	Zabukovica	Ni posebnih PIP.
POD-8	pri Dolenji Straži	Ni posebnih PIP.
POD-9	Luknja	Spodbuja se umestitev kulturnih in turističnih programov. Vsi posegi in ureditve se uskladijo s predpisi za varstvo kulturne dediščine.
POD-10 do POD-13	ob cesti na Novo goro	V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira.
POD-14 in POD-15	na Novi gori	Ni posebnih PIP.
	Potok
POT-1 in POT-2	Vas	Ohranjata naj se zeleni pas in obrežna vegetacija ob potoku. V koridorju predvidene obvoznice se ohranja nepozidan prostor, dovoljena ni nobena gradnja do sprejetja prostorskega načrta za obvoznico. Na parceli 1573 je treba posebno pozornost posvetiti oblikovanju objekta, ker gre za oblikovanje vstopa v naselje Potok.
		Skrajni severni del območja se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje. V primeru uničenja ali poškodb gozdnega roba se le-ta ponovno vzpostavi oziroma sanira. Nepozidane površine na območju varstva narave se v čim večji meri ohranjajo nepozidane.
POT-3	Volavče – zahod	Na površini z namensko rabo K2 ob robu stavbnih zemljišč je dopustna postavitev kmetijskega gospodarskega objekta. Nepozidane površine na območju varstva narave se v čim večji meri ohranjajo nepozidane.
POT-4	Volavče – vzhod in mlin Volavče	Nepozidane površine na območju varstva narave se v čim večji meri ohranjajo nepozidane. Spodbuja se revitalizacija in ustrezna izraba območja mlina na Krki za izrabo vodne energije po določilih tega odloka in za bivanje. Dopustne so rekonstrukcije obstoječih objektov. Novogradnje, ki bi zunaj stavbnega zemljišča mlina posegale na območje naravne vrednote, niso dovoljene. Brežine se utrdijo, le če je to potrebno, in to sonaravno. Pri tem se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. Dovoljene so le tiste ureditve, ki pomenijo vzpostavljanje prvotnega stanja (npr. rekonstrukcija in vzdrževanje mlinščic in zapornic), vse ob uskladitvi z zahtevami služb za ohranjanje narave, upravljanje voda ter s predpisi za varstvo kulturne dediščine. Pretok na mlinščici se ne sme povečati. Zagotovljena mora biti prehodnost vodotoka za ribe. V sodelovanju s strokovnjakom za ribe oziroma institucijo s področja sladkovodnega ribištva mora biti vzpostavljena prehodnost za ribe preko jezu. Območje se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
POT-5	rekreacijsko območje Volavče	Uredi se poligon za paintball ali podobne športe (v naravnem okolju), brez stalnih objektov. Parkirišče za potrebe tega območja se uredi v vasi ali ob lokalni cesti. Športne aktivnosti niso dopustne v času gnezdenja ptic.
POT-6-OPPN	Stanovanjski del Volavče	Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo. Tipologija gradnje mora zagotoviti oblikovanje skladne podobe celotnega naselja.
	Prapreče pri Straži
PRA-1	Vas	Ob Mladinskem domu se lahko uredi jedro vasi z javnimi programi in ureditvami. Preprečijo se novi posegi na območja varstva narave.
PRA-2	kmetija južno od vasi	Preprečijo se novi posegi na območja varstva narave.
	Rumanja vas
RUV-1	vas	Ob prenovah objektov se oblikuje poenoten obulični niz objektov z upoštevanjem gradbene linije in višin objektov ter oblikovanjem fasad. Novogradnje in ureditve z gradbenimi posegi na površinah ob Krki niso dopustne. Nepozidane površine na območju varstva narave (EPO) se v čim večji meri ohranjajo nepozidane. Vzdržuje se pešpot ob Krki. Na obrežju Krke se na mestu obstoječega opornega zidu, ki se smiselno uporabi, uredi dostop do vode kot pomol in privez za čolne, ki lahko sega do 3 m v strugo Krke. V bližini pomola se uredi prostor za piknike; namestijo se klopi, miza, kurišče. Vsi posegi, razen dostopa do vode, se izvajajo vsaj 5 m od vode. Dotrajani objekti oziroma ureditve se odstranijo, površine se sanirajo. Brežine se utrdijo, le če je to potrebno, in to sonaravno. Pri tem se v čim večji meri uporabijo naravni materiali. Pri vseh posegih se zagotavljajo rešitve in ukrepi, s katerimi bo zagotovljeno ohranjanje naravnih kakovosti Krke v največji možni meri.
RUV-2	mlin Rumanja vas	Spodbuja se revitalizacija in ustrezna izraba območja mlina na Krki za izrabo vodne energije po določilih tega odloka in za bivanje. Dopustne so rekonstrukcije obstoječih objektov in ureditev vse ob uskladitvi z zahtevami služb za ohranjanje narave, upravljanje voda in s predpisi za varstvo kulturne dediščine. Dopustna je izvedba plaže na jezu in podesta – priveza za čolne, ki se lahko uredi pod jezom ob gospodarskem objektu, kjer so že izvedene stopnice v vodo, tako da ne bo potrebno novo utrjevanje brežine in bodo brežine utrjene sonaravno, v čim večji meri se uporabijo naravni materiali. Druge novogradnje, ki bi zunaj stavbnega zemljišča mlina posegale na območje naravne vrednote, niso dovoljene. Pretok na mlinščici se ne sme povečati. Zagotovljena mora biti prehodnost vodotoka za ribe. V sodelovanju s strokovnjakom za ribe oziroma institucijo s področja sladkovodnega ribištva mora biti vzpostavljena prehodnost za ribe preko jezu.
		Enota se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
RUV-3	Rumanjške košenice – zahod	Ni posebnih PIP.
RUV-4	Rumanjške košenice – vzhod	Ni posebnih PIP.
	Straža (izven UN)
STR-6, STR-8	razpršene domačije pod Straško goro	Ni posebnih PIP.
STR-21	kmetijski objekt nad Hruševcem	Dopustna je postavitev pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.
	Vavta vas (izven UN)
VAV-13-X	rekreacijsko območje Vavta vas – jug	Predvideno celostno urejanje: Uredi se obsežna rekreacijska površina z igrišči, streliščem, potmi, počivališči, piknik prostori, večjimi utrjenimi in travnatimi površinami za igre in prireditve na prostem ter s parkirnimi površinami. Območje se komunalno opremi. Dopustna je postavitev nadstrešnic, ograj, tribun z lahko konstrukcijo in začasnih objektov za potrebe prireditev na prostem ter ureditev za šotorišča in kurišča na prostem. Vse ureditve na območju enote morajo biti funkcionalno povezane in medsebojno oblikovno usklajene. Na območju predlagane naravne vrednote nista dovoljeni uporaba težke mehanizacije in spreminjanje reliefa, ohranjajo se obstoječe hidrološke razmere ter drevje. Na območju, kjer je predvidena trasa ene od variant obvoznice Straže, do odločitve o končni trasi obvoznice ni dopustno postavljati stalnih objektov, dopustni pa so začasni objekti v skladu z namensko rabo ZS in začasni objekti kot rastlinjaki, geosonde ipd.
	Zalog
ZAL-1	vas	Ohranjajo se kvalitetni pogledi na cerkev, ob kateri se lahko uredi jedro vasi. Ohranjata se zelena pasova ob Krki in Temenici. Poleg bivanja je dopustna tudi dejavnost varstva otrok, zato so dopustni objekti in ureditve za specifične potrebe te dejavnosti, pri čemer se z arhitekturnim oblikovanjem in oblikovanjem odprtih površin zagotovi skladna podoba naselja. Del območja se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
ZAL-2	posamične kmetije na polju	Zaradi lege na arheološkem območju Zalog (EŠD 15642) je pred novimi posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine. Na območju z namensko rabo CD v tej EUP so dopustne tudi obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
ZAL-3	zaselek pri GC Zalog	Obstoječi stanovanjski objekti (bloki) se ohranjajo, lahko se prenavljajo v obstoječih gabaritih. Zaradi lege na arheološkem območju Zalog (EŠD 15642) je pred novimi posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
ZAL-4	zaselek ob železniškem tiru	Območje se nameni prostostoječim stanovanjskim objektom. Pri postavitvi objektov se upošteva gradbena linija, ki se prilagodi prvemu obstoječemu objektu vzhodno od območja predvidenih novih gradenj. Predvidijo se enaki gabariti vseh objektov, in sicer K+P+M, slemena vzporedna z lokalno cesto; bele oziroma svetlo peščene barve fasad. Kote pritličij objektov vzdolž regionalne ceste ne smejo presegati kote lokalne ceste za več kot 0,5 m. Upoštevajo se omejitve zaradi bližine železniške proge. Zaradi lege na arheološkem območju Zalog (EŠD 15642) je pred novimi posegi v tla obvezna izvedba predhodnih arheoloških raziskav, katerih obseg in metodo določi pristojna služba za varstvo kulturne dediščine.
ZAL-5	kopališče Zalog	V navezavi na obstoječo javno pot, ki vodi do Krke, se uredi površina za naravno kopališče in druge obvodne dejavnosti. Urejanje obvodnega prostora Krke se izvaja na podlagi strokovno utemeljenih in medsebojno usklajenih rešitev Uredita se dostop do vode in pomol kot pontonski ali grajeni leseni (enojni, dvojni), tlorisnih dimenzij širine do 4 m, ki lahko sega do 5 m v strugo Krke in služi tudi kot privez za čolne; oblikovanje pomola mora biti usklajeno z drugimi pomoli na Krki. Pomol se izvede tako, da bodo potrebni čim manjši posegi v brežino in v dno struge. Brežine se utrdijo sonaravno. Ob brežini se na območju pomola lahko postavi tudi nadstrešek za čolne, katerega oblikovanje mora biti usklajeno z okoliškimi ureditvami in urbano opremo.Po izvedbi novih ureditev se obstoječe provizorične ureditve odstranijo.
		Na poplavnem območju niso dopustne gradnje in nasipavanja – nadvišanja terena ter posegi, ki bi zmanjševali odtočne razmere. Ohranja se naravna struktura dna struge in brežin Krke. V čim večji meri se ohranja obstoječa obrežna zarast. Pri novih zasaditvah se uporabljajo avtohtone in hidrofilne vrste drevnine. V strugo vodotoka se ne umeščajo ovire in se ne posega na način, ki bi prekinil naravno dinamiko vodotoka in s tem negativno vplivali na habitat vseh vrst, vezanih na vodno okolje. Za morebitno utrjevanje brežin naj se v čim večji meri uporabi naravne materiale. Pri izvedbi utrjevanja morajo biti vzdolžna zavarovanja izvedena v neporavnani obliki, morebitne uporabljene skale ob vznožju brežin pa morajo biti različnih velikosti, ker se tako poveča razgibanost brežin in s tem število skrivališč za ribe. Posegi v vodotok in obvodni prostor se ne izvajajo v času drsti in gnezdenja ptic. Vsi posegi in ureditve se uskladijo s službami, pristojnimi za ohranjanje narave in upravljanje voda ter s predpisi za varstvo kulturne dediščine.
ZAL-6-OPPN	UN TRC Ostanek	Ureditveni načrtTuristično – rekreacijski center »Ostanek« v Zalogu (Uradni list RS, št. 68/01) ostane v veljavi do preklica.Nujna je sanacija objekta (prilagoditev vertikalnega gabarita) in zunanjih površin (odstranitev nasutega materiala na obrežju Temenice) ter nova ureditev v skladu z navodili pristojnih služb za varstvo narave, kulturne dediščine in upravljanje voda. Območje se nahaja v poplavnem območju, v katerem so dovoljeni le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov. Gradnja novih objektov je dovoljena le kot nadomestna gradnja, na nepozidanih stavbnih zemljiščih pa novi objekti niso dovoljeni. S kakršnimi koli posegi na poplavnem območju se ne smeta poslabšati odtočni režim in poplavna varnost. Za vsak poseg na poplavnem območju je treba predhodno pridobiti vodno soglasje.
ZAL-7-OPPN	Gospodarska cona Zalog	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Gospodarska cona Zalog (Uradni list RS, št. 18/12) ostane v veljavi do preklica.

93. člen

V 111. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(5) Izven stavbnih zemljiščv vinogradniških EUP so dopustni:

– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z določbami tega odloka,

– objekti, naprave in omrežja GJI, ki je potrebna za oskrbo objektov, ki se praviloma izvaja v zemeljskih izvedbah, z zračnimi vodniki pa le v primeru strmih leg, ko bi zemeljska izvedba povzročila erozijska jedra,

– oporni in podporni zidovi višine do 2,5 m ob pogoju, da se zagotovi njihova ozelenitev,

– ureditev enega parkirnega mesta na zidanico tik ob zidanici ali ob tik ob cesti oziroma poti, kadar tehnično ni mogoče zagotoviti parkirnega mesta pri zidanici in

– postavitev pergole ali nadstreška nad parkirnim mestom,

– parkirna mesta ob zidanicah oziroma ob dostopnih poteh so lahko z največ treh strani obzidana z opornimi zidovi, morebitna nadkritja se izvedejo le z ozelenjeno ravno streho ali pergolo, katere najvišji del ne sme segati več kot 2,5 m nad tlemi parkirnega mesta.«

V 111. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(7) Drugi pogoji:

– golosek vinograda ni dopusten, razen v času premene,

– dopustno je ohranjanje in ponovno uvajanje tradicionalnih sort grozdja, jabolk, sliv, češpelj idr., tudi z obnovo travniških sadovnjakov,

– ohranja se način obdelave z vrstami po padnicah, izjemoma je dopustno tudi urejanje obdelovalnih teras,

– dopustne so arondacije in komasacije, ob pogoju, da se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcelnih enot, ki ne smejo presegati 5000 m²,

– morebitna umestitev drugih dejavnosti in objektov, ki za vinogradniške EUP s tem odlokom niso dopustni, se lahko opredelijo samo na podlagi posebnega OPPN, v okviru katerega se zagotovijo ustrezne strokovne podlage in okoljska utemeljitev,

– namestitve kažipotov in panojev za informativne in promocijske vsebine so dopustni v skladu s celostno podobo vinogradniškega območja. Svetlobni panoji so dopustni samo na vinotočih v površini do 0,5 m² v višini do 3 m od kote terena ob vinotoču in vinski kleti v smeri javne poti,

– bazne postaje mobilne telefonije so dopustne izven območij stavbnih zemljišč in ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene,

– na območjih VIN-1 in VIN-2 se za osvetljevanje odprtih površin uporabljajo svetila s svetlobnim snopom, usmerjenim v tla in z avtomatskim izkopom po 22. uri. Pri posegih v bližini gozda na robu območja se ohranja gozdni rob.«

94. člen

V 112. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:

»– za umestitev vseh drugih objektov je obvezna strokovna podlaga, v kateri se utemelji in dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja krajinskih kakovosti območja;«

95. člen

113. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(posebni PIP za EUP na območju preostalega odprtega prostora)

ŠIFRA EUP	IME EUP
OPR-1 do OPR-4	Preostali del odprtega prostora
OPR-5-OPPN	Predviden OPPN za letališče Straža

(1) Preostali prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih predelov. Pri tem se smiselno upoštevajo smernice za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine. Treba je zagotavljati predvsem ohranjanje ekoloških procesov v kulturni krajini in na naravnih območjih ter krajinskih značilnosti:

– gozdnih območij,

– doline Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, jezovi, lehnjakovi pragovi) ter ožjih obvodnih prostorov Krke in Temenice ter njenih drugih pritokov z mlini in žagami,

– kraških območij (obdelovalne terase, drobna parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur),

– stičnih območij z med naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice, odprte površine naselja).

(2) Posebni PIP za OPR-1 in OPR-2 (odprti prostor – sever): Na območjih z namensko rabo ZS se dovoli ureditev pokritih kurišč (lesena nadstrešnica), postavitev klopi in miz, posod za odpadke za namen manjših piknik prostorov. Posek gozdne vegetacije na površini, večji od okoli 100 m², niso dovoljene, prav tako ne izravnave terena in druge spremembe reliefa. Pred načrtovanjem in gradnjo obvoznice Straže je treba ob morebitnem poseganju v Arheološko najdišče Gorenja Straža (EŠD 9475) izvesti predhodne arheološke raziskave. Za urejanje prostora v OPR-1 na območju reke Krke se uporabljajo splošna določila, ki so navedena za enoto urejanja prostora STR-19.

(3) Posebni PIP za OPR-3 in OPR-4 (odprti prostor – jug): Na območju med enotama VAV-1 in VAV-11 zaradi lege nad podzemno jamo (območje Natura 2000) nista dovoljeni uporaba težke mehanizacije in spreminjanje reliefa. Na območjih z namensko rabo ZS se dovoli ureditev pokritih kurišč (lesena nadstrešnica), postavitev klopi in miz, posod za odpadke v okviru manjših piknik prostorov. Poseki gozdne vegetacije na površini, večji od 100 m², niso dovoljeni, prav tako ne izravnave terena in druge spremembe reliefa. Pred načrtovanjem in gradnjo obvoznice Straže je treba ob morebitnem poseganju v arheološki najdišči Vavta vas – Arheološko najdišče Loke (EŠD 21420) in Rumanja vas – Arheološko območje Rumanja vas (EŠD 21412) izvesti predhodne arheološke raziskave. Za urejanje na območju reke Krke se uporabljajo splošna določila, ki so navedena za enoto urejanja prostora STR-19.

(4) Posebni PIP za OPR-5-OPPN (letališče Straža):Predviden OPPN skupnega pomena za celotno območje letališča, z možnostjo sodelovanja Mestne občine Novo mesto. Na območju PL je predviden nadaljnji razvoj javnega letališča/heliporta za mednarodni zračni promet nižje kategorije. Letališče se namenja vzletanju in pristajanju letal, organizaciji šole letenja, panoramskih letov, padalske šole in spremljajočim dejavnostim (storitve in dejavnosti, povezane z letališčem, npr. sestavljanje letal, gostinstvo, turizem, storitvene dejavnosti). Uredita se heliport in lokacija za sprejem mednarodne pomoči. Južno od steze se uredijo površine in objekti za letališke dejavnosti, ki se razvijajo tudi v povezavi z gospodarsko cono Zalog. Uredijo se površine za parkiranje letal, parkirne površine za avtomobile, razširitev, posodobitev in modernizacija letališke steze, umestijo se novi objekti za potrebe letališke in spremljajočih dejavnosti, površine za padalstvo in večje prireditve, kamp in športno rekreacijske naprave. Območji za turizem in za centralne dejavnosti se urejata (glede izbora dejavnosti, urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja) ob upoštevanju funkcionalnih povezav z letališkimi ureditvami in kakovosti okoliške kmetijske in obvodne krajine, zato se na robovih zagotovi ohranitev obstoječe gozdne vegetacije, znotraj območja pa se predvidi ureditev zelenih odprtih površin z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Površine za turizem in centralne dejavnosti se lahko urejajo z ločenim OPPN, ob pogoju, da se predhodno pripravi strokovna podlaga za območje letališča, v kateri se prikažejo funkcionalne povezave med območjem za turizem in centralne dejavnosti ter preostalimi ureditvami letališča in širšega prostora. Arhitekturne in krajinsko arhitekturne rešitve za objekte in zunanje ureditve po sprejetju OPPN se pridobijo vsaj z vabljenim natečajem. Na območju letališča se omogoči uporaba objektov in ureditev za potrebe obrambe v primeru izrednega ali vojnega stanja ter v miru za usposabljanje vojska z uskladitvijo aktivnosti z lastnikom oziroma upravljavcem letališča. Za zagotavljanje varstva okolja se upoštevajo ukrepi:

– rekreacijske površine (poti za pešce ali za kolesarjenje) se urejajo v makadamski izvedbi po že obstoječih kolovozih ali poteh in se usmerjajo izven 15 m širokega obvodnega prostora. Pomembne površine vrst in habitatnih tipov, ki bodo uničene zaradi letališča se v vsaj enaki površini nadomestijo z medsebojno sklenjeno povezanimi nadomestnimi habitati, vključno s koridorskimi povezavami med obstoječimi habitati znotraj SCI območja. Nadomestni habitati se vzpostavijo izven kmetijske namenske rabe. Nadomestni habitati se vzpostavijo še pred uničenjem obstoječih. Podrobno se umestitev in obseg nadomestnih habitatov predvidita v pripravi OPPN,

– na vplivnem območju se omeji nočna razsvetljava med gradnjo objektov kot tudi med njihovim obratovanjem,

– letalski promet naj se ureja tako, da zrakoplovi ne bodo presegali dopustnih ravni hrupa, kar se doseže zlasti z omejevanjem števila poletov v nočnem času; za območje OPPN je zaradi preprečevanja prekomerne obremenitve s hrupom treba v postopku OPPN izdelati karto hrupa in v primeru preseženih vrednosti hrupa zagotoviti ustrezno protihrupno zaščito oziroma omejitve letalskega prometa,

– v okviru postopka priprave OPPN na arheološkem območju se izvedejo predhodne arheološke raziskave (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled z vrtinami, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov), na podlagi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji. Vse ureditve se uskladijo s službami, pristojnimi za upravljanje voda, varstvo narave in kulturne dediščine.«

96. člen

114. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni pogoji za urejanje območij, za katere se pripravi OPPN)

Kompleksna gradnja in prenova se načrtujeta z OPPN:

Zap. št.	ime naselja	šifra enote	ime enote
1	Straža	STR 25-OPPN	Soseska Straža – zahod
2	Dolnja Straža	DST-6-OPPN	Stanovanjsko območje Dolnja Straža
3	Potok	POT-6-OPPN	Stanovanjski del Volavče
4	Odprti prostor	OPR-5-OPPN	Letališče Straža

97. člen

117. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(splošni pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično prikazani s tem odlokom)

(1) OPPN, ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega odloka.

(2) Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden:

– gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha,

– gradnja objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar je kapaciteta objekta več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj,

– igrišče za golf ne glede na velikost, kamp nad 1 ha,

– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev) in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov,

– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov ali novogradnje na mestu odstranjenih objektov in con in za sanacijo ali za spremembe tehnologije,

– gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI, ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem odlokom,

– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb,

– graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNR bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih dejavnosti in podobno bistveno odstopale od PIP, določenih s tem odlokom,

– urejanje širšega obvodnega prostora Krke in pritokov, ki poleg varovalnega pasu vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem za kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve),

– sanacija razpršene poselitve in razpršene gradnje na vinogradniških in drugih območjih ter sanacija drugih razvrednotenih območij,

– legalizacijo neskladnih in nelegalnih gradenj na stavbnih zemljiščih,

– izkoriščanje mineralnih surovin,

– prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih za prepoznavnost občine,

– prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje.

(3) Za OPPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, je treba izdelati strokovne podlage, v katerih se posegi utemeljijo tudi z vidika vplivov na krajino.«

98. člen

V 119. členu se številka 83 zamenja s številko 87.

99. člen

120. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(odstopanja od PIP)

(1) Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo ali se jim spreminja namembnost, če so kumulativno izpolnjeni vsi trije navedeni pogoji:

– so pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka,

– se uporabna površina ne povečuje za več kot 30 %,

– bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta.

(2) Dopustna so odstopanja od PIP za oblikovanje gradbenih parcel, zelenih površin, regulacijskih linij in preostalih PIP, določenih s tem odlokom, če so potrebna zaradi prilagajanja načrtovanim oziroma spremenjenim omrežjem in ureditvam prometnih površin in GJI, tako da se zagotovijo urbanistično (funkcionalno in ambientalno) skladne ureditve in se gradi kakovosten ulični oziroma javni prostor.«

100. člen

122. člen se spremeni tako, da se glasi:

»(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN)

V primeru neskladja med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN se za veljavne OPPN na delih, ki s tem odlokom niso razveljavljeni, uporabljajo določila OPPN.«

101. člen

123. člen se izbriše.

102. člen

V 125. členu se izbriše besedilo », Upravne enote Novo mesto in na ministrstvu, pristojnem za prostor«.

103. člen

(preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora – Priloga 1)

Priloga 1 (preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah PNR) se v celoti zamenja, tako da se po novem imenuje »Preglednica vrst pomožnih in začasnih objektov po posameznih podrobnejših namenskih rabah prostora«. Priložena je kot Priloga 1 tega odloka.

104. člen

(spremembe grafičnih prikazov OPN)

Grafični prikazi strateškega in izvedbenega dela se v celoti zamenjajo.

3 POSEBNI IN KONČNA DOLOČBA

3.1 Posebni določbi

105. člen

(hramba SD OPN 2)

(1) SD OPN 2 Občine Straža so izdelane v digitalni obliki in tiskane v štirih (4) izvodih v analogni obliki.

(2) SD OPN 2 Občine Straža v digitalni in v analogni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežu Občine Straža.

106. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem SD OPN 2 Občine Straža opravljajo pristojna ministrstva.

3.2 Končna določba

107. člen

(veljavnost SD OPN 2)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 351-3/2015

Straža, dne 21. januarja 2021

Župan

Občine Straža

Dušan Krštinc

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti