Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 15. redni seji dne 2. 2. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje starega mestnega jedra – KARE 5
1. člen
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje starega mestnega jedra – kare 5 (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po projektu št. 771/15, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja stavb na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del. Grafični del obsega:
1.0 | Izrez iz grafičnega dela zazidalnega načrta za staro mestno jedro | M 1:1000 |
2.0 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:1000 |
3.0 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem in prikazom odstranitve objektov | M 1:500 |
4.1 | Arhitektonska zazidalna situacija | M 1:500 |
4.2 | Arhitektonska zazidalna situacija – kletna etaža | M 1:500 |
5.0 | Geodetsko kotirana situacija z načrtom parcelacije | M 1:500 |
6.0 | Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M 1:500 |
(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo Izvleček iz strateške prostorskega akta občine, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev OPPN ter Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(1) Z OPPN se načrtuje prostorska ureditev za območje med Cankarjevo ulico na severu, Prešernovo ulico na jugu, Stanetovo ulico na zahodu ter Gubčevo ulico na vzhodu. Predmet izdelave OPPN je prenova notranjega dela kareja 5, z umestitvijo nove podzemne garažne hiše, prenovo in delno rušitvijo objektov Stanetova 4 in 6 ter ureditvijo notranjih dvorišč. Odstranijo se dotrajani in nefunkcionalni objekti znotraj kareja 5, del objektov se obnovi.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– podati pogoje za urbano prenovo območja in za to potrebne infrastrukture,
– podati pogoje za umestitev podzemne garažne hiše.
4. člen
(1) Območje OPPN obsega parcele št. 2244, 2243, 2240, 2241, 2242/2, 2245, 2248, 2246, 2247/1, 2247/3, 2247/2, 2249/1, 2249/4, 2250, 2251, 2252/1, 2252/3, 2253, 2252/2, 2254/2, 2254/1, 2254/3, 2261/2, 2258/5, 2262, 2263/1, 2263/2, 2258/6, 2261/1, 2258/2, 2258/3, 2258/5, 2258/4, 2264, 2259, 2257/1, 2257/2, 2255, 2256, 2239/1, 2239/2, 2220/1-del, 2552-del, 2554-del, 2260, 2258/1, 2242/1, vse k.o. 1077 Celje.
(2) V primeru odstopanja številk parcel navedenih v prejšnjem odstavku in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(3) Površina območja je ca 1,23 ha.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj starega mestnega jedra Celja med Cankarjevo ulico na severu, Prešernovo ulico na jugu, Stanetovo ulico na zahodu ter Gubčevo ulico na vzhodu.
(2) Območje je nastalo delno v obdobju do leta 1783, delno med leti 1783–1850, 1851–1914. Novejša je stavba na vogalu Lilekove ulice in Gubčeve ulice (parcela št. 2255 k.o. 1077 Celje), ki po svojem tlorisnem in višinskem gabaritu ni skladna z urbano morfologijo mesta. V notranjosti južnega dela kareja so posamezni sekundarni in funkcionalno neustrezni objekti.
(3) Območje OPPN se navezuje na javno prometno omrežje na zahodni strani preko Lilekove ulice in Gubčeve ulice na Cankarjevo ulico. Peš promet se navezuje na obstoječe omrežje pešpoti in peš cono. Vzpostavijo se nove peš povezave, prehodi iz notranjosti južnega kareja proti Stanetovi ulici in Gubčevi ulici.
(dopustne dejavnosti in objekti)
(1) V OPPN so dopustne stanovanjske, oskrbne, gostinske, storitvene, poslovne, upravne, trgovske, družbene in druge mestotvorne dejavnosti. V pritličju stanovanjskih stavb se umestijo poslovne dejavnosti (gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti ali stavbe splošnega družbenega pomena), ki bodo dopolnjevale mestni program.
(2) Znotraj območja OPPN so dopustni objekti v skladu s predpisi o razvrščanju objektov:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12420 Garažne stavbe (garažna stavba v kleti; v kleti so dopustne tudi shrambe, tehnični prostori in transformatorska postaja),
– 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (samo ambulante).
(3) Dopustni so gradbeno inženirski objekti in drugi gradbeni posegi skladno z določili tega odloka.
(4) Pri vseh spremembah namembnosti je treba upoštevati:
– struktura stanovanj (velikost) v posamezni stavbi naj se ne zmanjšuje na račun povečanja števila stanovanj,
– dejavnosti so lahko v nadstropju stanovanjske stavbe, kadar je že prisotna v stavbi in kadar gre za mestotvorne dejavnosti,
– v okviru prenove objektov je potrebno določiti ustrezno namembnost objektov,
– prenova objektov in odprtega prostora v območju, ki je v celoti kulturna dediščina, se mora izvajati na osnovi projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja,
– prenovo objekta in odprtega prostora, ki je del gradbene parcele, je potrebno obravnavati sočasno in vsebinsko povezano za ves objekt in celotno gradbeno parcelo, pri prenovi objektov je treba upoštevati analizo morfologije grajene strukture, ki se nanaša na gabarite grajene strukture, oblikovne vrednote in rabo materialov,
– dvorišča in vrtove je potrebno prenavljati vzporedno z objekti,
– ustrezno obnoviti ali delno ozeleniti notranja dvorišča.
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja novega objekta (novogradnja, dozidava, nadzidava),
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti skladno z določili tega odloka,
– vzdrževalna dela, so dopustna v skladu s pogoji tega odloka – od vzdrževalnih del ni dopustno nameščati nad vidne ulične strešine: klima naprave, bazne postaje, reflektorje, kolektorje ali podobne naprave za pridobivanje električne energije ali ogrevanje tople vode, nosilce vizualnih sporočil, satelitske krožnike in druge antene,
– ureditve za zaščito pred poplavami,
– urejanje zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (spominska obeležja, kip oziroma spomenik, skulpture ali druge prostorske inštalacije, vodni motivi, urbana oprema, oprema za kontrolo dostopa, javna kolesarnica, informacijske table),
– oglaševanje skladno z veljavnim Odlokom o oglaševanju na območju Mestne občine Celje.
(2) Za vse posege iz prvega odstavka tega člena je potrebno pridobiti mnenje pristojne občinske urbanistične službe in pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(1) Predvidi se odstranitev dotrajanih prizidkov, nadstreškov ter obstoječih trafo postaj v notranjosti južnega kareja. Predvidi se tudi delna odstranitev vzhodnega prizidka stavbe Stanetova 6 ter delna odstranitev vzhodnega trakta stavbe Stanetova 4.
(2) Predvidene so odstranitve stavb (vse parcele v k.o. 1077 Celje):
– stavba – trafo postaja 1 (etažnost P) – parc. št. 2252/3, 2254/3,
– stavba – trafo postaja 2 (etažnost P) – parc. št. 2258/3,
– stavba Stanetova 6* – sekundarni dvoriščni trakt na severu (etažnost P+1+M) – parc. št. 2254/1,
– stavba Stanetova 6* – sekundarni dvoriščni trakt na jugu (etažnost P+1+M) – parc. št. 2254/3,
– stavba Stanetova 4* – delna odstranitev vzhodnega trakta stavba – parc. št. 2262,
– nadstrešnica v notranjosti kareja (etažnost P) – parc. št. 2261/1,
– garaža v notranjosti kareja (etažnost P) – parc. št. 2258/4,
– stavba v notranjosti kareja (etažnost P+1+M) – parc. št. 2258/2,
– pomožna stavba, garaža ob gostinskem vrtu (etažnost P) – parc. št. 2257/2, 2257/1, 2258/3.
(objekti stavbne kulturne dediščine)
(1) Za stavbo, ki je varovana kot kulturni spomenik ali kot kulturna dediščina v skladu s predpisi o varovanju kulturne dediščine, mora pristojni organ za varstvo kulturne dediščine podati kulturno-varstvene pogoje, ki skladno z valorizacijo objekta, varstvenim režimom in varstvenim statusom, določajo možnosti za prenovo ali rekonstrukcijo takšne stavbe.
(2) Pri rekonstrukciji ali prenovi stavbe, ki je varovana kot kulturni spomenik ali kulturna dediščina, je treba v celoti ohraniti primarno maso in zunanjo arhitekturno podobo stavbe, kar pomeni tudi volumen in obliko strehe ter primarno vrsto kritine. Na takšni stavbi praviloma ni dovoljeno spremeniti izgleda strehe in izrabe podstrešja ter izvesti novih strešnih odprtin razen v primerih, ko je to skladno z določili tega odloka.
(3) Pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov stavb kulturne dediščine določajo:
– Ohranitev tlorisnih in višinskih gabaritov objektov, odstranijo se le prizidki in dozidave, ki niso skladni s prvotnim objektom, kjer je določeno, je treba upoštevati v grafičnem delu prikazane gradbene meje. Te dimenzije predstavljajo končne obdelane zunanje stene, ki jih napušči lahko presegajo.
– Ohranitev gabaritov in oblike strehe, ohranitev naklona strešin.
– Ohranitev oblikovane zunanje podobe (ohranitev členitve objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli).
– Dopustna je rekonstrukcija ali prenova obstoječih podstrešij za potrebe novih stanovanjskih površin pod pogoji:
a) Izjemoma je dovoljeno izrabiti podstrešje stavbe, ki je varovana kot kulturni spomenik, če že ima izvedene strešne odprtine kot sestavni del primarne arhitekture in je treba izrabo takšnega podstrešja podrediti obstoječim odprtinam, izvedba novih strešnih odprtin ni dovoljena.
b) Izjemoma je dovoljeno izrabiti del podstrešja z izvedbo novih strešnih odprtin na dvoriščih strešnih stavb, ki so varovane kot kulturni spomeniki ter s svojo dvoriščno fasado ne oblikujejo pomembnejšega zgodovinskega ambienta.
c) Izjemoma je dovoljeno izrabiti podstrešje stavbe, ki je varovana kot kulturna dediščina, če so nove strešne odprtine s svojo lokacijo, obliko in velikostjo usklajene z maso ter arhitekturnim značajem stavbe ter pod pogojem, da takšna stavba ni del stavbnega niza. V primeru, da je takšna stavba del prej omenjenega niza, je izvedba strešnih odprtin dovoljena le na dvoriščni strani stavbe.
– Pri objektih stavbne dediščine in drugih, ki še nimajo obnovljenih fasad, morajo biti le-te izvedene s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije; izključeni so vsi ukrepi, ki bi posamezni stavbi spremenili značaj in videz; pri energetski sanaciji se upoštevajo Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine z dne november 2016.
(zasnova, pogoji glede oblikovanja, lege in velikosti objektov)
(1) Urbanistično arhitektonska zasnova ohranja območje. Predvideni so posegi le v notranji strukturi južnega dela kareja. Notranje dvorišče južnega dela kareja se obnovi, delno ozeleni, v pretežnem delu se ukine parkiranje. Ohranja se le parkiranje v severnem delu ob uvozu iz Lilekove ulice. Predvidi se podzemna garažna hiša v kletni etaži. V pritličju stanovanjskih stavb se umestijo poslovne dejavnosti, ki bodo dopolnjevale mestni program. Vzpostavijo se nove peš povezave, prehodi iz notranjosti južnega kareja proti Stanetovi in Gubčevi ulici. Prometna in interventna povezava do notranjega dvorišča južnega dela kareja je iz Lilekove ulice.
(2) Umestitev in oblikovanje stavb mora slediti zasnovi mestnega jedra in vzpostavljeni oblikovni identiteti območja ter mora biti prilagojena okoliškim stavbam in ureditvam upoštevajoč določila tega odloka.
(3) Garažna hiša v kletni etaž(GH – oznaka v grafični prilogi):
– Predvidi se izgradnja podzemne garažne hiše na območju notranjih dvorišč Stanetove 4 in Stanetove 6 ter delno pod nepodkletenim delom stavbe Stanetova 4.
– Uvoz v garažo iz Lilekove ulice je po obstoječi uvozni rampi, ki se rekonstruira ter nadkrije. Klančina rampe se uredi z izmeničnim enosmernim prometom, ki se regulira s semaforjem in zapornicami oziroma kot dvosmerna rampa – predvidi se lahko razširitev. Predvidi se tudi povezava s kletno etažo stavbe na parceli št. 2255 k.o. 1077 Celje, kjer se predvidi možnost parkiranja v kletni etaži. Nova garaža se z enim komunikacijskim jedrom navezuje na stavbo Stanetova 4, drugo jedro je umeščeno na vzhodni strani dvorišča (stavba 3, oznaka v grafični prilogi). Gabarit komunikacijskega jedra naj bo minimaliziran, oblikovan naj bo nevtralno in podrejeno prostoru (sodobno z uporabo novih materialov).
– Izvoz in uvoz v kletno garažno hišo se vrši preko Lilekove ulice v navezavi na Gubčevo ulico ter preko obstoječega prometnega režima do Cankarjeve ulice. Zaradi učinkovitejše pretočnosti prometa se ukine parkiranje na Lilekovi in Gubčevi ulici. Lilekova in Gubčeva ulica ostajata v funkciji dovoza, dostave ter intervencije. Večje površine se namenijo kolesarjem in pešcem.
– Tovorna dostava za potrebe stavbe na parceli št. 2255, k.o. 1077 Celje se vrši tudi preko kletne etaže.
– Skladno s smernicami Zavoda za varstvo kulturne dediščine je za izvedbo kletne garaže možno vzhodni trakt zavarovanega stavbnega spomenika Hiša Stanetova 4 (po pridobljenem soglasju za raziskave in odstranitev kulturne dediščine, Ministrstva za kulturo), odstraniti pod naslednjimi pogoji:
a) če rušenje ne presega obsega vzhodnega trakta, torej se vezna trakta z vsemi nosilnimi stropi in ločnimi elementi v celoti ohranita in statično zavarujeta,
b) če pozidava novega trakta pomeni idealno rekonstrukcijo obstoječe stavbe, brez naknadnih predelav, to pomeni, da Zavod za varstvo kulturne dediščine predhodno dokumentira pozicijo in dimenzijo originalnih fasadnih odprtin, ki jih bo projektna dokumentacija za rekonstrukcijo vključevala, hkrati pa ne bo spremenila njihovih gabaritov; širine stavbe, višine in naklona strehe,
c) če se z rušenjem ne poškodujejo pomembnejši arhitekturni elementi (kamnite konzole), temveč se predhodno označijo; dokumentirajo, pazljivo demontirajo, restavrirajo in z rekonstrukcijo vgradijo na ista mesta,
d) če se notranje kupole odstranijo, se morebitna potrebna zasteklitev dvorišča predvidi na transparentnejši način, ki bo zagotovil kvalitetnejšo zaznavnost arkadiranega dvorišča tudi v višino, torej v navezavi z dvoriščnimi fasadami v celoti,
e) če se stavbi zagotovi prehodna funkcija, se bo iztekla preko ustrezno tlakovanega notranjega dvorišča na zeleno parkovno ureditev,
f) odstranitev vzhodnega trakta ne sme ogrožati stavbne in materialne substance glavnega uličnega in veznih traktov te stavbe; zagotoviti je potrebno ustrezno statično zavarovanje stavbnega spomenika in izvedbo predhodnih arheoloških raziskav – arheoloških izkopavanj.
(4) Notranje dvorišče Stanetova 4 in 6:
– ob vzhodni fasadi dvoriščnega trakta stavbe Stanetova 4 se rekonstruira nekdanja osno zasnovana vrtna ureditev, lahko tudi na sodoben način; na strehi garažne hiše se notranje dvorišče delno ozeleni in nameni pešcu, na vzhodni strani tega dvorišča se umesti komunikacijsko jedro (stavba 3, oznaka v grafični prilogi),
– na severnem delu notranjega dvorišča se umesti 6 parkirnih mest za osebna vozila ter dovoz za intervencijo,
– vzpostaviti je možno tudi nove peš povezave iz notranjosti kareja proti Stanetovi, Gubčevi in Prešernovi ulici,
– v gostilniškem vrtu, ki pripada zavarovanemu objektu kulturne dediščine Prešernova 2, se ohranjajo historična drevesa, na njegovem severnem robu pa vzpostavi peš povezava, odstranijo se neustrezni prizidki in umesti transparentna ograja obrasla s popenjavkami.
(5) Trafo postaja(TP – oznaka v grafični prilogi):
– umesti se nova pritlična trafo postaja v minimalnih dimenzijah (ca. 5,50 x 4,80 m) z ravno streho v vogal obstoječe ploščadi, ki bo dostopna z dvoriščne strani, etažnost: P,
– fasada trafo postaje in obodne stene nadzemnega dela kletne etaže morajo biti poenotene ter arhitekturno kvalitetno strukturirane.
(6) Stavba Stanetova 4:
– etažnost: K+P+1+IP,
– se prenovi, delno odstrani in rekonstruira,
– oblikovno in funkcionalno večkrat prezidani vzhodni trakt se delno poruši in gabaritno rekonstruira (rušitev in novogradnja v enakih gabaritih), ostrešje se rekonstruira v enakih gabaritih (stavba 2, oznaka v grafični prilogi),
– obstoječa streha severnega trakta se glede na nekdanje stanje rekonstruira v simetrično dvokapnico z nižjim slemenom,
– prenovi se celotna stavba za potrebe poslovnih prostorov v pritličju in kleti ter umesti stanovanja v nadstropju in podstrešju,
– streha:
a) streha ulične fasade Stanetove ulice ostaja nespremenjena, obstoječe strešne line se rekonstruirajo,
b) v atriju na strehi stavbe, ki ni vizualno izpostavljen, se izvedejo oblikovno usklajene linijske frčade in strešne lože, ki ne prekinjajo venca stavbe, za osvetlitev stanovanj na podstrešju,
c) na dvoriščni strani stavbe se umestijo pultaste frčade,
d) prvotna konstrukcija strehe v notranjosti stavbe Stanetova 4 se ohrani in rekonstruira v prvotni masi,
– v pritličju se predvidi odprt pol javni prehod, ki Stanetovo ulico poveže preko notranjega dvorišča z Gubčevo ulico.
(7) Stavba Stanetova 6:
– etažnost: K+P+1+IP obstoječa stavba,
– obulični trakt ob Stanetovi ulici je obnovljen v pritličju in nadstropju, v podstrešju se umestijo stanovanja. Streha ulične fasade Stanetove ulice ostaja nespremenjena, obstoječe strešne line se rekonstruirajo, na strehi notranjega dvorišča se predvidijo oblikovno usklajene linijske frčade in strešne lože, ki ne prekinjajo venca stavbe, za osvetlitev stanovanj na podstrešju. Stanovanja se preko hodnika povežejo s stavbo Stanetova 4.
– nov prizidek – trakt (stavba 1, oznaka v grafični prilogi):
a) Etažnost je K+P+1.
b) Predvidena je rušitev dveh dvoriščnih prizidkov s trafo postajo.
c) Prizidana, predelana sekundarna dvoriščna trakta zavarovane stavbe kulturne dediščine Stanetova 6 na parc. št. 2254/3 in delu parc. št. 2254/1 obe k.o. 1077 Celje se lahko (po pridobljenem soglasju za raziskavo in odstranitev kulturne dediščine Ministrstva za kulturo) nadzorovano odstranita. Z rekonstrukcijo strehe stavbe Stanetova 4 v prvotno stanje, se južni trakt stavbe Stanetova 6 lahko odstrani, severni pa nadomesti z novim (stavba 1, oznaka v grafični prilogi). Širina novega trakta naj sledi volumnu obstoječega (od kapi do sosednjega objekta). Naklon strehe naj se prilagodi in uskladi z nakloni sosednjih stavb.
d) Predvidi se ureditev stanovanj.
(8) Stavba Gubčeva ulica 1 (Tehnopark):
– betonska fasada se lahko preoblikuje v sodobno mestno arhitekturo, umesti se funkcionalni objekt vertikalne komunikacije s spremljajočimi ureditvami (dvigalo, stopnišče), točne dimenzije bodo opredeljene v projektni dokumentaciji,
– stavba se oblikovno in funkcionalno prenovi, umestijo se nove mestotvorne poslovne dejavnosti (hiša kreativcev, podjetniški inkubator in vse nestanovanjske dejavnosti iz 6. člena tega odloka),
– dopusti se rekonstrukcija, vzdrževanje in prizidava obstoječe stavbe, sprememba namembnosti ter umestitev vertikalne komunikacije s spremljajočimi ureditvami (dvigalo, stopnišče), točne dimenzije se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(tlorisni in višinski gabariti stavb)
(1) Velikost in umestitev predvidenih stavb je določena s tlorisnimi gabariti stavb. Podane so okvirne dimenzije, natančno se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(2) Etažnost stavb je določena s številom etaž nad terenom.
Oznaka stavbe v grafičnih prilogah | Stavba | Okvirne tlorisne dimenzije povzeto iz geodetske situacije (m) | Etažnost |
1 | stavba Stanetova 6 – vzhodni prizidek | 19,20 x 6,70 | K+P+1 |
2 | stavba Stanetova 4 – vzhodni trakt – rušitev in novogradnja v enakih gabaritih, dimenzije se prilagodijo glede na obstoječi objekt, dopustijo se odstopanja | 10,13 x 27,44 | K+P+1+IP |
3 | komunikacijsko jedro (stopnišče, dvigalo) | 3,00 x 5,00 | K+P |
n | nadstrešnica (nad uvozom) | 21,00 x 5,00 | P |
TP | trafo postaja | 5,50 x 4,80 | P (kota pritličja umeščena na ploščadi) |
GH | podzemna garažna hiša | 45,00 x 40,00 | K1 |
(3) Kota tal pritličja stavb se določi na podlagi projektne dokumentacije in je praviloma 20 cm nad koto terena in se uskladi s koto tal obstoječega objekta.
(ureditev zunanjih površin, urbana oprema)
(1) Izvoz in uvoz v kletno garažno hišo se vrši preko Lilekove ulice v navezavi na Gubčevo ulico ter preko obstoječega prometnega režima do Cankarjeve ulice.
(2) Zaradi učinkovitejše pretočnosti prometa se ukine parkiranje na Lilekovi in Gubčevi ulici.
(3) Lilekova in Gubčeva ulica ostajata v funkciji dovoza, dostave ter intervencije. Večje proste površine, prej namenjene parkiranju, se namenijo kolesarjem in pešcem.
(4) Deloma se omogoči parkiranje na zunanjih površinah v notranjem dvorišču južnega dela kareja, ki je dostopno preko obstoječe, rekonstruirane povezave z Lilekovo ulico.
(5) Predvidi se sistem potopnih, podzemnih zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov. Dopusti se tudi sistem zbirnih in odjemnih mest za odpadke (ob ali v objektu), skladno s predpisi o ravnanju s komunalni odpadki na območju Mestne občine Celje.
(6) Izbor dreves se uskladi z izborom dreves starega mestnega jedra, majhna drevesa s kroglasto krošnjo manjših dimenzij z nestriženimi krošnjami.
(7) Urbana oprema (tlaki, konfini, klopi, korita za cvetje) mora biti skladna z izbrano mestno opremo v mestnem jedru.
(8) Reklamni izveski morajo biti oblikovani skladno s stavbo, na kateri so izobešeni, in skladni z dejavnostjo oglaševanja. Za vsako namestitev reklamnega izveska se pridobi soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pristojne občinske urbanistične službe.
(9) Plakatiranje in postavljanje reklamnih panojev ni dovoljeno. Namestitev trajnih zložljivih senčnikov (tende, markize) ni dovoljena. Dovoljena je postavitev objektov in opreme skladno z občinskim predpisom, ki ureja javne površine.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA STAVB NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
13. člen
(splošni pogoji glede priključevanja na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov.
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, se nahajajo v varovalnem pasu:
– zbirne mestne ceste: ZM 038891 – Cankarjeva ulica,
– javne poti štev.: JP 538141 Gubčeva ulica, JP 538142 Lilekova ulica, JP 538141 – Stanetova ulica, JP 538121 Prešernova ulica.
(2) Območje OPPN se napaja preko obstoječih dovoznih cest, zbirne mestne ceste: ZM 038891 – Cankarjeva ulica in javnih poti JP 538141 Gubčeva ulica, JP 538142 Lilekova ulica.
(3) Zaradi učinkovitejše pretočnosti prometa se ukine parkiranje na Lilekovi in Gubčevi ulici. Lilekova in Gubčeva ulica ostajata v funkciji dovoza, dostave ter intervencije. Večje površine se namenijo kolesarjem in pešcem. Deloma se omogoči parkiranje na zunanjih površinah v notranjem dvorišču južnega dela kareja, ki je dostopno preko obstoječe, rekonstruirane povezave z Lilekovo ulico.
Parkiranje v območju bo urejeno delno v podzemni garažni hiši (ca. 42 parkirnih mest v etaži). Znotraj južnega dela kareja so predvidene interne manipulativne površine in 6 parkirišč za osebna vozila. Ostala parkirna mesta za zaposlene v poslovnih prostorih in stanovalce se zagotovi na javnih parkirnih mestih v neposredni okolici. Obiskovalci koristijo javna parkirna mesta.
(1) Gradnja na obravnavanem območju OPPN se nahaja v območju varovalnega pasu javnega vodovodnega sistema Celje.
(2) Za oskrbo garaže in predvidenih stavb z vodo se predvidi nov vodovod, ki bo navezan na javni vodovod LŽ-N DN/ID 80 mm.
(3) Tlačna črta v vodovodnem omrežju na obravnavanem območju je od 275 m do 290 m nadmorske višine.
(4) Predviden vodovod mora biti predan v last občine in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod - Kanalizacija, d.o.o., Celje.
(5) V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer, preko katerega se meri in obračunava poraba vode. Vodomeri morajo biti zgrajeni zunaj stanovanj na mestu dostopnem pooblaščenim osebam. Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest, tako da je zagotovljen dostop za vzdrževanje in demontažo vodovoda.
(6) V primeru, da je v objektih predvidena tudi skupna poraba vode, se lahko predvidi skupni vodomer.
(7) Pri stanovanjsko-poslovnih objektih morata imeti stanovanjski in poslovni objekt ločeno instalacijo in ločena vodomera, preko katerih se meri in obračuna poraba vode. Prostor, v katerem so vgrajeni vodomeri, mora imeti urejeno odvajanje odpadnih vod v primeru izlitja vode.
(8) V primeru vgradnje vodomerov zunaj objekta velja:
– Pri priključkih premera do 50,8 mm se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri priključkih 50,8 mm in več se vodomer vgradi v armirano betonski jašek v zunaj objekta. Dimenzije armiranobetonskega jaška morajo biti, h=min. 1,80 m, š=min 1,50 m in dolžina prilagojena vgradnji številu in velikosti fazonskih kosov. Jašek mora biti opremljen z vstopno lestvijo in pokrovom z zaklepom.
– Vodovodne priključke izvede upravljavec javnega vodovoda na stroške investitorja, ko bo predviden javni vodovod zgrajen in predan v upravljanje javnemu podjetju Vodovod - kanalizacija, d.o.o.
– Vodovodne cevi je potrebno projektirati na globini najmanj 1,2 m pod koto terena.
– Zaradi zagotavljanja kvalitete pitne vode na vodovodu ni dovoljeno projektirati slepih vodov.
(9) V vozliščih je potrebno predvideti sektorske ventile.
(10) Za gradnjo vodovoda premera DN 80 in več naj se uporabijo cevi iz duktilne litine z neizvlečljivim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varovalnim obročem.
(11) Za gradnjo vodovoda, manjšega premera od DN 80 naj se uporabijo polietilenske cevi. Za spajanje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk.
(12) Hidranti morajo imeti med hidrantnim ventilom in N-kosom vgrajen FF-kos dolžine min. 300 mm.
(13) Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene z označevalno tablico.
(14) Priključitev novozgrajenega vodovoda na obstoječ javni vodovod izvede upravljavec javnega vodovoda »Vodovod - kanalizacija d.o.o.« na stroške investitorja.
(15) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne z veljavnimi standardi in projektno dokumentacijo izvedenih del za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.
(1) Na območju OPPN je obvezen priklop stavb na javno kanalizacijo.
(2) V javno kanalizacijo se odvajajo tudi meteorne vode s streh in utrjenih površin. Komunalne odpadne vode se lahko skupaj z meteornimi vodami speljejo v javni kanal le preko enega od obstoječih revizijskih jaškov.
(3) Na območju OPPN je mešan sistem kanalizacije. Predvideni objekti imajo ločen sistem kanalizacije, ki se združi pred priključkom na javni kanal. Priključek na javni kanal za poslovno stanovanjski objekt z garažo se izvede na kanal št. 100006, na jašek št. 4. v Lilekovi ulici. Na isti kanal v Gubčevi ulici, pa se priključi obstoječa greznica trgovskega objekta Blagovnica T.
(4) Za zmanjšanje odtoka je na meteorni kanalizaciji pri poslovno stanovanjskem objektu z garažo, predviden zadrževalnik meteornih vod, za zadrževalnikom meteornih vod sta združeni fekalni in meteorni kanal. Za zadrževalnikom poteka en kanal v mešani rabi, ki se v Lilekovi ulici priključi na kanal št. 100006.
(5) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, se izvede brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročile povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena se spelje v javno kanalizacijo preko črpališča. Odpadne vode iz prostorov za pripravo hrane se spelje v javno kanalizacijo preko lovilca maščob.
(6) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(7) Potrebni so ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo oziroma v vodotoke (Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 54/14), Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 203/20 – ZIUPOPDVE), zato je potrebno za meteorne vode s streh in povoznih površin predvideti zadrževalni bazen. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje v javno kanalizacijo.
(8) Priključitev internih kanalskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede javno podjetje Vodovod - kanalizacija d.o.o. na stroške investitorjev, ko je javna kanalizacija zgrajena v skladu z obravnavanim OPPN predana v upravljanje javnemu podjetju Vodovod - kanalizacija d.o.o. Priključitve na javni kanal se izvedejo preko revizijskih jaškov s kronsko navrtavo ali z izgradnjo novega revizijskega jaška.
(9) Kanalizacijo je potrebno projektirati najmanj 3 m stran od objektov. Kanali so v javnih površinah (ulicah in parkirnih površinah), kjer je po izgradnji omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(10) Revizijski jaški morajo biti iz prefabriciranih AB cevi premera 1000 mm z nastavki z gumjastim tesnilom. Dimenzije 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1 m. Revizijski jaški morajo biti opremljeni s prezračevalnimi pokrovi.
(11) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke skladne z veljavnimi standardi in projektno dokumentacijo izvedenih del za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom – postopek L.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V območju OPPN se nahajata TP Prešernova in TP Tehnomerkator s priključnimi SN in NN elektroenergetskimi vodi.
(2) Zaradi izgradnje podzemne garažne hiše in gradnje stavbe 1 se predvidi novo nadomestno transformatorsko postajo s priključnimi SN in NN elektroenergetskimi vodi. V točki A je predvidena nova transformatorska postaja. Obstoječa transformatorska postaja TP Prešernova (točka B), se odstrani. Obstoječa transformatorska postaja TP Tehnomerkator (točka C) se odstrani in na njeni lokaciji se postavi elektro kabelski jašek EJ-2.
(3) Predvidi se:
– Od obstoječega elektro kabelskega jaška EJ-1, na parceli št. 2239/1 k.o. 1077 Celje (Gubčeva ulica), se do lokacije transformatorske postaje TP Tehnomerkator (točka C), preko jaškov EJ-2 in EJ-3, predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
– Od lokacije predvidne TP in novega elektro kabelskega jaška EJ-4, na parceli št. 2254/2 k.o. 1077 Celje (točka A), se do lokacije obstoječega elektro jaška EJ-11, na parceli št. 2242/2 k.o. 1077 Celje (Lilekova ulica).
– Od lokacije predvidne TP in novega elektro kabelskega jaška EJ-4, na parceli št. 2254/2 k.o. 1077 Celje (točka A), se do lokacije elektro jaška EJ-7, na parceli št. 2254/1 k.o. 1077 Celje (priklop PMO_027781), predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
– Od lokacije predvidne TP in novega elektro kabelskega jaška EJ-4, na parceli št. 2254/2 k.o. 1077 Celje (točka A), se do lokacije novega elektro jaška EJ-5, na parceli št. 2261/1 k.o. 1077 Celje, predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
– Od lokacije novega elektro jaška EJ-5, na parceli št. 2261/1 k.o. 1077 Celje in se do lokacije novega elektro jaška EJ-12, na parceli št. 2262 k.o. 1077 Celje (priklop PMO_027783), predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
– Od lokacije elektro jaška EJ-5, na parceli št. 2261/1 k.o. 1077 Celje, se do lokacije elektro jaška EJ-6, na parceli št. 2261/1 k.o. 1077 Celje (priklop PMO_027785, PMO_027874 in PMO_027876), predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
– Od lokacije predvidne TP in novega elektro kabelskega jaška EJ-4, na parceli št. 2254/2 k.o. 1077 Celje (točka A), se do lokacije elektro jaška EJ-3, na parceli št. 2258/1 k.o. 1077 Celje (priklop PMO_028499, PMO_027879 in PMO_027877), predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
– Od lokacije predvidene TP in novega elektro kabelskega jaška EJ-4, na parceli št. 2254/2 k.o. 1077 Celje (točka A), se do lokacije elektro jaška EJ-9, na parceli št. 2252/3 k.o. 1077 Celje (priklop PMO_027779 in PMO_027777), predvidi nova cevna kabelska kanalizacija.
(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene stavbe si mora investitor pridobiti od Elektra Celje d.d. projektne pogoje in soglasja k projektu. Pred priključitvijo stavb na distribucijsko omrežje pa si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.
(5) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije in komunikacijskega omrežja (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 109/2016, februar 2017), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
(1) Obstoječe svetilke javne razsvetljave se odstranijo. Predvidi se nova javna razsvetljava. Ob lokaciji predvidene TP se montira novo prižigališče javne razsvetljave.
(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke. Vse svetilke se izvede tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaženje okolja, skladno z določili uredbe, ki določa mejne vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na območju OPPN je obstoječe glavno medkrajevno bakreno in optično TK omrežje ter kabelska kanalizacija.
(2) Na območju predvidenih stavb, kjer se izvede TK priključek, se predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do stavbe. V primeru kovinske dovodne omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo stavbe. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, kjer je omogočen 24-urni dostop.
(3) Notranja telekomunikacijska inštalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Načrt notranje telekomunikacijske inštalacije se naj izdela v posebnem načrtu. Novo omrežje se projektira na način, da se novi kabli uvlečejo v cevi kabelske kanalizacije. Pri tem se na glavnih trasah kabelska kanalizacija izdela s tremi (3) PVC cevmi F110 mm in dvojčkom PE-HD 50 mm. Kabelska kanalizacija se načrtuje tako, da je možna kasnejša dodatna inštalacija kablov z optičnimi vodniki ali mikrocevk in mikrokablov z optičnimi vodniki.
(4) Priklop novih stavb na omrežje Telekom je možen ali v obstoječem Telekom jašku TK KJ-1 ali v TK KJ-7, ali v novem, kar se obdela v projektni dokumentaciji.
(5) Izdelana je strokovna podlaga – Idejna zasnova elektrifikacije in komunikacijskega omrežja (izdelal Remcola-Remchem, d.o.o., Žalec, št. 109/2016, februar 2017), ki je osnova za izdelavo projektne dokumentacije.
(1) Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina (SODO) v Mestni občini Celje ima na območju OPPN izgrajeno nizkotlačno plinsko omrežje in hišne priključne plinovode.
(2) Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celja je potrebno predvideti energetsko oskrbo stavb oziroma ogrevalnih površin z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina.
(3) Obstoječi objekt, ki se delno poruši in na novo izgradi kot stanovanjsko poslovni objekt z garažno hišo, že ima priključek plinovoda s strani Stanetove ulice. V primeru, da obstoječi priključek ne zadošča predvidenim kapacitetam, je možno izgraditi še en priključek iz Gubčeve ulice, zato se v OPPN predvidi nov dodaten priključek na obstoječi plinovod s priključkom na Gubčev ulici. V fazi izdelave projektne dokumentacije, naj se ugotovijo dejanske potrebe po kapacitetah plinskega priključka iz Stanetove ulice in v kolikor ta ne ustreza potrebam predvidenega objekta, naj se zgradi nov plinski priključek iz smeri Gubčeve ulice. Na ta način ni potrebno posegati v pred kratkim obnovljeno Stanetovo ulico.
(4) Investitor mora pred začetkom gradnje pisno naročiti strokovni nadzor med gradnjo s strani SODO.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
Predviden vir ogrevanja je plin. Ogrevanje na trda goriva ni dopustno. Možno je koriščenje alternativnih virov energije s soglasjem pristojnega Zavoda za kulturno dediščino. Umeščanje novih dodatnih elementov na strehe in fasade stavb ni dopustno.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
23. člen
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN se nahajajo registrirane enote kulturne dediščine:
EŠD | Ime | Režim | Podrežim |
55 | Celje – Staro mestno jedro | spomenik | |
56 | Celje – Arheološko najdišče Celje | spomenik | |
4275 | Celje – Hiša Cankarjeva 2 | spomenik | |
27321 | Celje – Hiša Cankarjeva 4 | dediščina | stavbna dediščina |
4284 | Celje – Hiša Lilekova 5 | spomenik | |
27448 | Celje – Hiša Lilekova 1 in 3 | dediščina | stavbna dediščina |
27438 | Celje – Hiša Lilekova 2 | dediščina | stavbna dediščina |
27354 | Celje – Hiša Stanetova 12 | dediščina | stavbna dediščina |
27352 | Celje – Hiša Stanetova 10 | dediščina | stavbna dediščina |
27350 | Celje – Hiša Stanetova 8 | dediščina | stavbna dediščina |
23712 | Celje – Hiša Stanetova 6 | dediščina | stavbna dediščina |
4295 | Celje – Hiša Stanetova 4 | dediščina | stavbna dediščina |
27348 | Celje – Hiša Stanetova 2 | dediščina | stavbna dediščina |
27630 | Celje – Hiša Prešernova 8 | dediščina | stavbna dediščina |
27330 | Celje – Hiša Prešernova 6 | dediščina | stavbna dediščina |
24022 | Celje – Hiša Prešernova 4 | dediščina | stavbna dediščina |
27223 | Celje – Hiša Prešernova 2 | dediščina | stavbna dediščina |
(2) Varstveni režimi:
– Naselbinski spomenik: varujejo se morfološka zasnova in parcelacija naselja, javni prostori in njihova oprema, ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, gabariti, meje in silhuete naselja.
– Varstveni režim za arheološko najdišče Celje zahteva pred vsemi posegi v zemeljske plasti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.
– Posamezni spomenik: za posamezne spomenike velja dodatni pravni režim varstva, ki predpisuje varovanje vseh zunanjih značilnosti, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njegovo vplivno območje.
– Stavbna dediščina: V območjih stavbne dediščine velja režim varstva, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin),
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(3) Za posege v enote dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za posege v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(4) Za obravnavano območje so izdelane predhodne arheološke raziskave. Izdelano je bilo:
– Poročilo o geofizikalni raziskavi za projekt Prenova in rekonstrukcija kulturnega spomenika Celje – hiša Stanetova 4 ter izgradnja podzemne garaže na območju dvorišča in pod nepodkletenim delom stavbe, izdelal Arheologija in geofizikalne meritve, Rok Plesničar s.p. z dne 18. 6. 2015,
– Poročilo o izvedbi arheološkega testnega izkopa na lokaciji Celje_Stanetova 4 (15-0017), izdelal Pokrajinski muzej Celje, junij 2015,
– Dodatek k poročilu o arheološkem testnem izkopu na lokaciji Celje – Stanetova 4 (15-0017), izdelal Pokrajinski muzej Celje, september 2016.
(5) Pri izvedbi vseh gradenj, posegih v zemeljske plasti, se vzporedno z gradbenimi deli izvajajo predhodne arheološke raziskave, katerih metodologija in obseg bo določen na osnovi projektne dokumentacije.
(6) Način varovanja izkopov v območju arheoloških izkopavanj mora biti prilagojen metodologiji arheoloških raziskav.
(7) Kadar gradbena dela posegajo v registrirano arheološko najdišče, krije stroške predhodne arheološke raziskave ob gradnji investitor gradnje. Predhodna arheološka raziskava obsega tudi poizkopovalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča.
(8) Za izvedbo arheološke raziskave je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za kulturno dediščino.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
24. člen
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpusta plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja plin,
– gradnja novih stavb se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Padavinske odpadne vode s strešin se odvajajo v javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se preprečiti tudi odtekanje vode.
(1) Območje OPPN je opredeljeno z III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(1) Zbiranje in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor, lahko tudi v objekt. Lokacija, kjer se odpadki zbirajo se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Predvidi se sistem potopnih, podzemnih zbiralnic za ločeno zbiranje odpadkov. Dopusti se tudi sistem zbirnih in odjemnih mest za odpadke (v ali ob objektu).
(3) Gradbene odpadke ki nastanejo pri gradnji, se odstrani izven območja OPPN skladno z veljavno zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z naravovarstvenim statusom.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
31. člen
(1) Območje OPPN leži v razredu preostale poplavne nevarnosti.
(2) Izdelana je hidrološko-hidravlična študija, izdelovalec Ekologika d.o.o., številka projekta PRO H 16023, oktober 2020, ki določa razrede poplavne nevarnosti ter omilitvene ukrepe za območje OPPN. Študija opredeli, da je vpliv predvidenih posegov minimalen, vsekakor pa ne bistven, zato so s strokovnega vidika predvideni posegi (umestitev podzemne garažne hiše) na območju OPPN sprejemljivi.
(3) Za preprečitev škodljivega vpliva poplavnih voda na stavbah samih in za zaščito ljudi, je potrebno izvesti omilitvene ukrepe:
– postavitev mobilne zaščite vstopov in uvozov v podzemne objekte (uvozna rampa v podzemno garažo, vstopno/izstopno dvigalo) do višine 0,60 metra nad koto obstoječega terena na koto vode pri Q500 z varnostno višino 0,2 m ter
– prepoved zadrževanja ljudi v podzemnih delih objektov v času nastopa visokih voda pri Q500.
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS. Pri načrtovanju stavb je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.150.
V predvidenih stavbah se izvede ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje stavb nanjo.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine in interne prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz obstoječega in načrtovanega vodovodnega ter hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti, se v projektni dokumentaciji izdela študija požarne varnosti.
(erozivna in plazovita ogroženost)
Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo. Pri načrtovanju stavb za izvedbo temeljenja objekta in zaščite gradbene jame se upošteva pogoje geološko geotehničnega poročila, ki ga je izdelal Geoekspert, podjetje za uporabno geotehniko, Igor Resanovič, s.p., številka projekta 169/16, december 2016.
(razlitje nevarnih snovi)
Na območju OPPN na povoznih površinah ni pričakovati razlitja olj.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
37. člen
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih stavbah. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev, pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in prestavitve. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjih ureditev.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
38. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških stavb, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje stavb prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo stavb preko obstoječih infrastrukturnih omrežij in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(merila in pogoji za parcelacijo)
Dovoljena je nova parcelacija pod pogojem, da ne onemogoča izvedbe tega OPPN, pod pogoji in s soglasjem pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine ter pristojne občinske urbanistične službe.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
40. člen
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov predvidene podzemne garaže, dopusti se izvedba dveh kletnih etaž skladno z izsledki geološkega mnenja in arheološkega poročila,
– dopusti se odstopanja pri umestitvi lokacije trafo postaje, nadstrešnice in vertikalne komunikacije ob objektu Gubčeva 1,
– dopusti se umeščanje polnilnih postaj za električna vozila,
– dopustno je povečanje tlorisnih gabaritov stavb, +10 % bruto tlorisne površine objekta, objekti so lahko tudi manjši,
– pri objektu št. 1 (Stanetova 6) so možna odstopanja v smislu zmanjšanja tlorisnega in višinskega gabarita,
– pri objektu št. 2 (Stanetova 4) ni dopustnih odstopanj v tlorisnih in višinskih gabaritih,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih, lastniških in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja; spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture,
– sprememba namembnosti objektov je dopustna v okviru opredeljenih dejavnosti iz 6. člena odloka, kot toleranca po tem odloku se smatra tudi začasen objekt, za potrebe osnovne preskrbe prebivalstva, za turistične-rekreacijske namene in informatiko ter objekt, ki je po tem odloku predviden za rušenje, ga pa za določen čas lahko investitor ohrani, obnovi oziroma rekonstruira, če za to pridobi pozitivno mnenje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika, s katerimi se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere oziroma spremeniti arhitekturna zasnova.
(4) V primeru izgradnje protipoplavnih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju Savinje pred začetkom ali dokončanjem gradnje objekta, izvedba omilitvenih ukrepov, navedenih v 31. členu tega odloka, na območju tega OPPN ni potrebna.
41. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati na območju tega OPPN določila Odloka o zazidalnem načrtu Starega mestnega jedra Celje (Uradni list SRS, št. 42/86 in Uradni list RS, št. 76/94, 46/96, 64/96, 96/99, 38/01, 43/01 – odl. US, 108/01, 30/04, 57/06, 100/06, 43/08, 31/10, 75/12 – OPPN kare 12, 15/16, 27/17 in 12/20).
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-7/2015
Celje, dne 2. februarja 2021
