Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 15. redni seji dne 2. 2. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dečkovo naselje – območje DN - 5 - 1
1. člen
V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Dečkovo naselje – območje DN - 5 - 1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po projektu številka 80/19, ki ga je izdelal AD Arhitekturno delo, Aleksandra Dobrotinšek Trateški s.p., Celje.
(1) Odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN:
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta,
– Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– Ureditvena situacija – tloris,
– Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo,
– Prikaz ureditev za varovanje okolja in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Predmet OPPN je gradnja večstanovanjskega objekta.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– umestitev večstanovanjskega objekta,
– prometna ureditev s parkirnimi površinami,
– gradnja nove oziroma rekonstrukcija obstoječe javne gospodarske infrastrukture,
– ureditev zunanjih površin.
(1) Območje predstavlja del nezazidanih stavbnih zemljišč.
(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1219/30, 1219/50-delno, 1219/62, 1219/204, 1219/205-delno, vse k.o. 1074 – Spodnja Hudinja. Območje meri 4.290,00 m2.
(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja ter nujne morebitne vodnogospodarske ureditve.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje se nahaja v soseski Dečkovo naselje, in sicer med obstoječo starejšo blokovno pozidavo, individualnimi hišami, trgovino in novimi bloki.
(2) Območje se prometno naveže na obstoječo cestno mrežo preko Drapšinove ulice, na katero se priključi z rekonstruiranim priključkom.
(1) Z OPPN je predvidena gradnja objekta stanovanjske namembnosti.
(2) Klasifikacija dejavnosti: 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe.
(3) V stanovanjski stavbi so dopustne intelektualne dejavnosti.
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja novih objektov,
– vzdrževanje objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– gradnja objektov in naprav gospodarske infrastrukture,
– prometna ureditev,
– urejanje zunanjih površin,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov.
Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi umestitev objektov, prometnih in zelenih površin. Urbanistična zasnova območja izhaja iz oblike parcele in obstoječe prometne ureditve ter zasnove širšega območja. Arhitekturna zasnova predstavlja sodoben način gradnje, ki sledi obstoječim gradbenim linijam v prostoru.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Večstanovanjski objekt:
– tlorisna velikost objekta: znotraj gradbene meje, katera je pogojena z minimalnim odmikom od parcelne meje; na severni strani 5.80 m, na južni strani 2.30 m, na zahodni strani na nivoju pritličja 4.00 m, na nivoju 1.–5. etaže 12.50 m ter na vzhodni strani 8.00 m,
– etažnost: P + 5; P – garaža, 1.–5. nadstropje – stanovanja,
– kota pritličja ±0,00 = 237.90 m.n.v.
– zmogljivost cca: 46 stanovanj, 56 PM v objektu.
(2) Pomožni objekt:
– tlorisna velikost se prilagodi funkciji objekta,
– etažnost: P,
– kota pritličja ±0,00 = 237.90 m.n.v.
(1) Zadnja 6. etaža se izvede v členjeni formi, ne monolitno. Z zamiki se formirajo terase, ki omogočajo dodatno osončenost zahodno in severno od predvidenega objekta. členjenost objekta se lahko definira z balkoni, ložami, nadstreški, terasami, ki so lahko nepravilnih linij.
(2) Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno.
(3) Barva fasad je usklajena z okoljem; na fasadah se dopusti uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in spektru različnih zemeljskih barv.
(4) Streha objekta je ravna ali enokapna. Streha garaže je terasa stanovanj.
(ureditev zunanjih in zelenih površin)
(1) Nova stanovanjska soseska se prometno navezuje na obstoječo Drapšinovo ulico, ta pa na obstoječe cestno omrežje mesta Celje. Predvidena je rekonstrukcija obstoječega priključka na vzhodni strani.
(2) Peš dostop in kolesarski promet se naveže na obstoječo ureditev območja.
(3) Predvidi se čim več travnatih površin z zazelenitvijo – grmovnice in drevesa. Zasadijo se avtohtoni visokorasli listavci, ki se natančneje opredelijo v projektu zunanje ureditve.
(4) V okviru predvidene pozidave in njegove zunanje ureditve je predvidena možnost ponovne ureditve igrišča na strehi zaklonišča (izven območja obravnave); za dostop se izvedejo stopnice v terenu ali samostojne stopnice.
(5) Zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko ločeno ali združeno, v obliki nadzemnega, podzemnega ali ograjenega mesta.
(6) Na zahodni strani območja je možna izgradnja parkirišč z obvezno zasaditvijo.
(7) V končni zunanji ureditvi se gradbena parcela ne ogradi.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih je možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) Dovoz do objekta z uvozom v garažo v pritličju objekta se izvede iz vzhoda z nekategorizirane dovozne ceste.
(2) Nova umestitev objekta ohrani obstoječ prometni režim na cestah soseske Dečkovo naselje.
(3) Spoštuje se varovalna pasova ceste; Drapšinova ulica 8.00 m, Šaranovičeva ulica 4.00 m.
(4) Dovoz interventnih in tovornih vozil zagotavlja 6.00 m širina nove dostopne ceste.
(1) Predvideno je cca 56 parkirnih mest v objektu in cca 16 zunanjih parkirnih mest, skupaj cca 72 parkirnih mest. Upoštevati je potrebno parkirna mesta za invalide. Možna so odstopanja od števila parkirnih mest skladno z veljavno zakonodajo, vendar ne manj kot 1.5 parkirnega mesta na stanovanje.
(2) Možna je ureditev parkirnih mest z obvezno zasaditvijo na zahodnem delu območja ob garažnem delu predvidenega objekta. Ta parkirna mesta se lahko namenijo lastnikom obstoječih objektov.
(1) Za oskrbo večstanovanjskega objekta se predvidi nova veja javnega vodovoda, ki se naveže na obstoječ javni vodovod LŽ DN/ID 100 mm.
(2) Za zagotavljanje požarne varnosti je število obstoječih hidrantov na območju zadostno.
(3) V primeru vgradnje dveh ali treh skupnih vodomerov (za vsak posamezen vhod) se le ti vgradijo v vodomernih nišah v pomožnih prostorih, na notranjem zidu ali v jaških oziroma v enem skupnem jašku zunaj objekta.
(4) V večstanovanjskem objektu mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer dimenzije DN20, kateri morajo biti vgrajeni zunaj stanovanj na mestu, dostopnem pooblaščenim osebam. Omogočeno mora biti nemoteno vzdrževanje in demontaža tega vodovoda. Prostor, kjer so vodomeri, mora imeti urejeno odvodnjavanje odpadnih vod.
(5) Vodovod poteka najmanj 3 m stran od objekta, poteka naj v javnih površinah, kjer je omogočen nemoten dostop in vzdrževanje. Teme cevi mora biti na globini najmanj 1.2 m pod koto terena. Najmanjši zunanji premer cevi sekundarnega vodovoda je DN/OD 63 mm. Za gradnjo vodovoda premera DN 80 mm in več se uporabijo cevi iz duktilne litine. Duktilne cevi so obvezne v urbanih okoljih in na območju prometnih površin. Za gradnjo vodovoda manjšega premera DN 80 mm se uporabijo polietilenske PE100 cevi. Cestne kape za podzemne zasune, ki se vgradijo v povozne in utrjene površine, morajo biti z napisom »vodovod« s pokrovom dimenzij 190 x 190 mm. Ventili, hidranti in ostale armature, ki so vgrajene podzemno, morajo biti na terenu označene.
(1) Komunalne odpadne vode iz objekta se speljejo v javno kanalizacijo preko obstoječega revizijskega jaška št. 8 v Šaranovičevi ulici, ki je del kanalizacijskega sistema ČN Celje 10194. Meteorne vode s streh in drugih utrjenih površin se spelje v ponikovalna polja. Ponikanje vod je dovoljeno ob mnenju pooblaščenega geologa. Izdelano je Geološko geotehnično poročilo, izdelal PNV inženiring, s.p., Zgornja Kungota, št. GG 19/4/292: materiali so primerni za ponikanje. Dno ponikovalnega elementa mora biti nad koto podtalnice, ki je na –0.80 m. Pri dimenzioniranju ponikovalnih polj naj se upošteva koeficient vodoprepustnosti 1.1 x 10-2 m/s. Ponika naj se posredno v peščeno prodnat sloj na globini večji od 2.5 m. Preliv meteornih vod se spelje v javno kanalizacijo z enim skupnim priključkom fekalnih in meteornih vod.
(2) V projektni dokumentaciji mora biti priloženo dimenzioniranje in detajli objektov za ponikanje.
(3) Kanalizacija poteka najmanj 3 m stran od objekta, poteka naj v javnih površinah, kjer je omogočen nemoten dostop in vzdrževanje. Cevi manjših premerov so iz debelostenskega enoslojnega PP minimalne togosti SN12 (ceste in utrjene površine) ali debelostenskega PVC minimalne togosti SN8 (travnate površine), cevi večjih premerov so iz debelostenskega enoslojnega PP minimalne togosti SN12 ali armirano-betonske cevi. Najmanjši premer kanala za odvod komunalnih odpadnih in padavinskih vod je DN/OD 250 mm. Najmanjša začetna globina kanalov za komunalno odpadno vodo je 1.4 m, meteornih kanalov 0.8 m. Revizijski jaški so iz prefabriciranih montažnih AB elementov premera 1000 mm, dimenzije 800 mm jaški globine manj kot 1.0 m. Opremljeni morajo biti s prezračevalnimi pokrovi. V povoznih površinah morajo biti jaški ustrezne nosilnosti in z vgrajenim protihrupnim vložkom in zaklepom ter locirani na sredini cestišča ali med kolesnicami. Pri vzporednem poteku infrastrukturnih vodov z javnim vodovodom in javno kanalizacijo mora biti odmik med zunanjimi stenami cevovodov tlorisno najmanj 1.0 m, pri križanju vodov mora biti vertikalni odmik najmanj 0.5 m. Zunanje stene jaškov morajo biti od zunanjih sten vodovoda in kanalizacije ter od zunanjih sten vodovodnih in kanalizacijskih jaškov oddaljene najmanj 0.5 m.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V območju predvidene izgradnje se nahaja transformatorska postaja TP Drapšinova, katero je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 2.0 m od skrajnega dela temeljev transformatorske postaje. Gradnja v varovalnem pasu TP ni dopustna. Varovalni pas obstoječega SN in NN podzemnega elektroenergetskega voda je 1 m.
(2) Navedena voda je potrebno od obstoječe TP Drapšinova do točke A izvesti v kabelski kanalizaciji, v kateri se predvidi rezervne cevi (2 x fi 160 mm in 2 x fi 110 mm). Na vzhodni strani obstoječi NN podzemni elektroenergetski vod je potrebno na območju predvidene uvozne ceste mehansko zaščititi in oceviti oziroma izvesti v kabelski kanalizaciji.
(3) Zasaditev zunanje ureditve (dreves, grmičevja ipd.) je možna v minimalni oddaljenosti debla od trase NN elektro kabla 2.5 m, s tem, da je elektro kable potrebno položiti v mapitel cev fi 160 mm v dolžini predvidne razrasti koreninskega sistema rastline.
(4) Energija za napajanje predvidenega objekta je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Drapšinova s tem, da je potrebno zamenjati obstoječi transformator 400 kVA s 630 kVA.
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Na širšem območju sta dva upravljalca elektronskih komunikacij; predvidena je priključitev na oba TK kabla.
(2) Telemach d.o.o. ima v upravljanju kabelsko komunikacijski sistem KKS na vzhodni in jugozahodni strani območja (ni na parceli predvidene gradnje). Za nov objekt je predvidena izvedba TK priključka na optiko iz ene od teh dveh točk obstoječega KKS omrežja. TK kabelska kanalizacija do objekta se izvede z zaščitnimi cevmi PEHD fi 2x50 in potrebnimi kabelskimi jaški (betonska cev fi 80 z LTŽ pokrovom ustrezne nosilnosti) do hišne TK omare v objektu. Med hišno TK omaro in stanovanji se predvidi izvedba optičnega kabla (optični kabel 2 vlakni) ter koaksialni in UTP razvod znotraj stanovanj. Izvedba cevne KK do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški.
(3) Telekom Slovenije, d.d. ima na območju obstoječe TK vode, katere se določi z zakoličbo, se jih ustrezno zaščiti, položi rezervne cevi ali prestavi pod nadzorom in navodilih predstavnika. Nov objekt se priključi na TK omrežje s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm ter jašek in stebriček na začetku gradbene cone za vgraditev prenosnega medija.
(4) Projekt priključitve omrežij telekomunikacij za oba upravljalca elektronskih komunikacij se izdela v fazi DGD dokumentacije.
(1) Obravnavano območje je opredeljeno kot območje za prioritetno energetsko oskrbo objektov z navezavo na obstoječi distribucijski sistem zemeljskega plina, oziroma izjemoma na sistem daljinskega ogrevanja.
(2) Predvidena je priključitev na distribucijski sistem zemeljskega plina. Lokacija priključitve je iz obstoječega plinovoda na vzhodni strani območja – plinski odcep PEHD, PE63, 100 mbar.
Opcija je daljinsko ogrevanje iz obstoječega vročevoda, ki poteka na vzhodni strani območja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju, ki je predmet načrtovanja, ni registriranih enot kulturne dediščine vpisanih v register nepremične kulturne dediščine ali razglašenih za kulturni spomenik.
(2) Ukrepi za varstvo arheoloških ostalin:
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS),
– pristojni osebi ZVKDS je omogočen dostop do zemljišč in strokovni nadzor med posegi,
– investitor mora 14 dni pred pričetkom del (gradbenih oziroma zemeljskih) pisno obvestiti ZVKDS, Območno enoto Celje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Pri gradnji je potrebno upoštevati predpis, ki določa ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev, ki nastajajo med gradnjo. Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi gradbenih del, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– na celotnem območju gradnje je treba zagotoviti obvezno izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisije prahu pri gradbenih delih;
– sipki gradbeni materiali in gradbeni odpadki, ki lahko povzročajo prašenje, se morajo dovažati na gradbišče ali odvažati z gradbišča v transportnih sredstvih, ki so pokrita ali zaprta;
– na gradbišču je treba zagotavljati redno vlaženje odkritih površin tal, kjer bi lahko prihajalo do emisije prašnih delcev;
– začasno skladiščeni gradbeni material in gradbene odpadke je treba zaradi zmanjšanja prašenja prekrivati, vlažiti ali zaslanjati pred vplivi vetra;
– posebno pozornost je treba nameniti izkopu in odvozu zemeljskega izkopa, pri katerem se morajo dosledno izvajati ukrepi preprečevanja emisije prašnih delcev v okolje;
– v sušnem in vetrovnem vremenu je natovarjanje zemeljskega izkopa prepovedano;
– na pretovornih mestih zemeljskega izkopa je treba zagotoviti škropljenje/megličenje z vodo;
– začasno skladiščen zemeljski izkop je treba vlažiti in prekrivati ali zaslanjati pred vplivi vetra;
– začasne lokacije za skladiščenje sipkega materiala in gradbenih odpadkov morajo biti locirane znotraj območja posega;
– prašne usedline na gradbišču je treba odstranjevati z vlažnim ali mokrim postopkom glede na stanje tehnike ali s sesalnim postopkom z uporabo primernega sesalnika za prah ali prašne usedline;
– prepovedano je odstranjevati prašno usedlino s pihanjem, prašne površine čistiti s stisnjenim zrakom ali čistiti na območju gradbišča s suhim pometanjem;
– prah je treba vezati na površinah materialov z vzdrževanjem vlažnosti materiala, na primer z avtomatsko vodenim ali ročnim vodnim škropljenjem;
– zmanjševati je treba količino skladiščenega gradbenega materiala in gradbenih odpadkov;
– na izvozih z gradbišča na javno cesto je treba zagotoviti pranje koles in podvozja vozil;
– redno je treba čistiti gradbiščno cesto z učinkovitimi pometalnimi stroji, ki ne povzročajo prašenja, ali z mokrim čiščenjem;
– pri premeščanju in pretovarjanju je treba gradbene odpadke odmetavati z višin, ki niso večje od višin posod ali zabojnikov, ki se uporabljajo za zbiranje in prevažanje gradbenih odpadkov;
– na gradbišču je treba omejiti hitrost vozil na največ 10 km/h.
(2) Investitor mora zagotoviti izdelavo elaborata preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišča s predpisano vsebino, ki ga je potrebno priložiti projektu za izvedbo.
(3) Pri gradnji je treba uporabljati prevozna sredstva in delovne naprave, ki so skladne z zakonom o pravilih cestnega prometa.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Območje se ne nahaja na območju vodovarstvenih pasov vodnih virov.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnji se uporabljajo takšni materiali, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(2) Ker je iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami razvidno, da so v tleh za določene težke kovine presežene opozorilne oziroma kritične imisijske vrednosti, je treba na celotnem območju OPPN za ureditev zunanjih zelenih površin vključno z otroškim igriščem zagotovi primerno neonesnaženo zemljino, v kateri niso presežene mejne imisijske vrednosti snovi v tleh, kot jih določa predpis o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh.
(3) Na obravnavanem območju niso predvidene površine za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi in živali.
(4) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnji se uporabljajo takšni materiali, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(1) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisanih mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za območje velja III. stopnja varstva pred hrupom v skladu s predpisom, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(3) Pri načrtovanju in izvedbi je treba upoštevati, da viri hrupa na tem območju ne smejo presegati mejnih vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom, v skladu s predpisom, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(4) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti,
– gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa,
– zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije).
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.
(2) Zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke je lahko ločeno ali združeno, v obliki nadzemnega, podzemnega ali ograjenega mesta.
(3) Za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci pri ravnanju z gradbenimi odpadki naslednje obveznosti:
– Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, naročilo pa mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del.
– Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo.
– Gradbeni odpadki se na gradbišču lahko začasno skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto.
– Pri ravnanju z zemeljskim izkopom je treba upoštevati določila predpisa, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki in predpisa, ki ureja obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
– V primeru začasnega skladiščenja viška zemeljskega izkopa je treba začasno skladišče urediti tako, da se ne pojavlja erozija, da ni oviran odtok zalednih voda in da z območja začasnega skladiščenja niso možne emisije prašnih delcev v zrak (začasno skladiščen zemeljski izkop je treba vlažiti in prekrivati ali zaslanjati pred vplivi vetra).
– Investitor mora v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. V načrtu mora predvideti količino zemeljskega izkopa, ki bo nastal med gradnjo, in v skladu z rezultati analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami določiti nadaljnje ravnanje z zemeljskim izkopom (npr. uporaba pri izvedbi tampona gradbeno-inženirskih objektov).
– Ker je iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami razvidno, da zemeljski izkop ne bo onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, so pa v tleh za določene težke kovine presežene opozorilne oziroma kritične imisijske vrednosti, se ga v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, lahko uporabi na gradbišču, kjer zemeljski izkop nastane ali drugem gradbišču, vendar ne za urejanje tal za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi in živali, ali urejanje tal, kjer se dogaja zadrževanje ali filtriranje vode. Zemeljski izkop tudi ni primeren za urejanje tal oziroma zunanjih površin, kjer se zadržujejo ljudje, igrajo otroci oziroma izvajajo druge dejavnosti, pri katerih bi lahko prišlo do vdihovanja ali zaužitja prašnih delcev tal.
– Po zaključenih gradbenih delih mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja ter jo pokazati pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva.
Ureditveno območje nima posebnega statusa na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN se nahaja v preostalem razredu poplavne nevarnosti. Visoke vode se bodo v pritličju prelivale na območju odprtih garažnih mest.
(2) V neposredni bližini ni vodotokov.
(3) Dejavnosti, ki bi bile v nasprotju s prilogo 2 Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) niso predvidene na obravnavanem območju.
(4) Kota terena in manipulacijskih površin ob objektu ne bo nadvišana nad koto okoliškega terena.
V okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se opredeli:
– območje predvidene gradnje leži na terenu, kjer je projektni pospešek tal 0.150 g, tip tal – C – globoki sedimenti gostega ali srednje gostega peska, proda ali toge gline globine nekaj deset do več sto metrov,
– v objektu je potrebna ojačitev prve plošče,
– možnost razlitja nevarnih snovi na območju ni predvidena.
(1) V okviru varstva pred požarom se opredeli:
– zagotovljen je ustrezen odmik od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– v okviru zagotovitve virov vode za gašenje je ugotovljeno, da število hidrantov v bližini zadostuje za predvideno gradnjo (dva nadzemna in en podzemni),
– za zagotovitev neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila se predvidene dovozne ceste izvedejo v širini 6.00 m.
(2) Skladno s predpisi se gradi na način in z materiali, ki zagotavljajo požarno varnost.
(3) Zagotovljen je varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine.
(erozivna in plazovita ogroženost)
Pri načrtovanju gradbenih konstrukcij objekta se upošteva pogoje geološkega poročila.
Na območju niso predvideni objekti za obrambo.
Predvidi se ojačitev prve plošče objekta.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Možna je fazna gradnja objekta, če le-ta predstavlja zaključeno celoto.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(merila in pogoji za parcelacijo)
Parcele na območju OPPN se lahko parcelirajo.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Dopustna so odstopanja:
– sprememba tlorisnega gabarita objekta znotraj gradbene meje,
– dovoljeno manjše ali večje število stanovanj v objektu,
– balkoni in lože ter nadstreški lahko v etažah segajo izven gabarita osnovnega objekta,
– dovoljeno je umeščanje funkcionalnih naprav in elementov opreme ter servisnih prostorov na parceli,
– odstopanje od zunanje in parkirne ureditve v primeru smiselnih in boljših rešitev,
– možna izvedba dodatnih zunanjih parkirnih mest,
– odstopanje od kote zunanje ureditve ob soglasju upravljalca,
– možna uporaba alternativnih, obnovljivih virov ogrevanja,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so ustreznejše s prometnega, tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša s strani investicije. Spremembe potrdijo upravljalci posamezne infrastrukture.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Dečkovo naselje (Uradni vestnik Celje, št. 33/64, 10/69 – UO-uskladitev, Uradni list SRS, št. 38/73, 14/86, Uradni list RS, št. 69/93 – Tolerance ZN, 70/94, 67/01, 25/13 – obv. razl. in 12/14) v obsegu območja tega OPPN.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-3/2018
Celje, dne 2. februarja 2021
