Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 27. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št.) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 23. seji dne 27. 1. 2021 sprejel

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja KR K 4/1, KR K 4/2, KR K 5 IN KR K 6, KANJON KOKRE (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) Ta odlok določa:

– območje OPPN,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

(1) S tem odlokom je načrtovana ureditev kanjona Kokre. Načrtuje se dopolnitev že obstoječe infrastrukture, povečanje dostopnosti in prehodnosti območja ter s tem izpostavitev pomena kanjona za identiteto in bivanjsko kakovost Kranja.

(2) Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.

(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:

1.1	Izsek iz občinskega prostorskega načrta – Izvedbeni del	1:10000
2.1	Vpliv in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora	1:2000
3.1	Katastrski načrt s prikazom obodne parcelacije in parcelacije zemljišč	1:2000
3.2	Katastrski načrt s prikazom površin namenjenim javnemu dobru in javni rabi	1:2000
3.3	Geodetski načrt s prikazom območja obdelave	1:2000
3.4	Geodetski načrt s prikazom odstranitve objektov in obstoječih ureditev	1:2000
3.5	Geodetski načrt s prikazom poplavne ogroženosti	1:2000
4.1	Ureditvena situacija	1:1000
4.2	Ureditvena situacija_krajinska ureditev	1:1000
4.3	Ureditvena situacija_izsek ureditve poplavne ravnice z novim objektom	1:500
4.4	Ureditvena situacija_ izsek predvidenega novega mostu za pešce in kolesarje	1:500
4.5	Ureditvena situacija_izsek preureditve ploščadi pred vhodom v rove	1:500
4.6	Ureditvena situacija_izsek sanacije teh. objektov_ureditev jezu	1:500
4.7	Značilni prerezi v območju urejanja	1:500
4.8	Prometno-tehnična situacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	1:1000
4.9	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav	1:1000
4.9a	Shema osvetljevanja območja	1:2000

Priloge OPPN so:

1. Izvleček iz občinskega prostorskega načrta

2. Prikaz stanja v prostoru

3. Strokovne podlage

4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN

5.1 Splošno

5.2 Urbanistična in arhitekturna zasnova

5.3 Krajinsko arhitekturna zasnova

5.4 Prometno tehnična ureditev

5.5 Komunalna in energetska infrastruktura

5.6 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine

5.7 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

5.8 Seznam parcel in koordinat lomnih točk v območju

5.9 Lastništvo zemljišč

6. Povzetek za javnost

OPPN je izdelalo podjetje Jereb in Budja arhitekti d.o.o., Kočenska 5, 1000 Ljubljana, pod številko projekta u_01_2016, v marcu 2020.

(1) Območje OPPN obsega enote urejanja prostora KR K 4/1, 2, KR K 5 in KR K 6 (v nadaljnjem besedilu: EUP):

(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami:

del 34/1, del 34/2, del 34/3, del 41, del 57, 58, del 59/1, 59/2, 59/3, del 60, del 99, del 249/2, del 249/3, del 249/4, 249/5, 249/6, del 254, del 260/1, 260/2, 260/3, 260/4, del 261/1, 261/2, 261/3, 263, 264, del 265/3, 265/4, 265/5, 265/6, 393/1, 393/3, 393/4, 394, 395, del 396/8, del 396/10, 962/2, 963/1, del 963/2, 964, del 965, del 975, del 993, 1050/16, 1052/3, 1052/4, 1053, 1054, k.o. 2100 Kranj

1138/2, 1139/11, k.o. 2120 Primskovo

1, 2, 22, 23, 24, 25, 26, 27, del 542/2, 548, 551/1, k.o. 2121 Klanec

2/1, del 2/2, 3, del 4, 5/1, 5/2, 6/1, 6/2, del 8/1, del 11/1, 12/1, 12/2, 13/1, 13/2, del 14/1, 14/2, del 15/1, 15/2, 16/1, 16/2, 18/3, 18/4, 19/1, del 19/2, 19/3, 19/4, del 19/5, del 19/7, del 19/8, 19/9, 21, del 69, 70, 71, 73, 74, 75/1, 75/2, 76, 77, del 78, del 90, 91, 92, del 93/1, 228/2, 264/1, k.o. 2122 Huje.

(3) Površina območja OPPN znaša 141659 m².

(4) Območje OPPN je razdeljeno na 4 prostorske enote:

– v EUP KR K 4/1 – se ohranjajo naravne danosti prostora, načrtuje se ureditev obstoječih in novih pešpoti ter ureditev plezališča ob vstopni točki Klanec (parc. št. 2 k.o. 2121 Klanec – pri gostinskem lokalu).

– v EUP KR K 4/2 – se ohranjajo naravne in grajene danosti prostora, načrtuje se sonaravno urejanje pešpoti in povezav za turistične in rekreacijske namene.

– EUP KR K 5 – območje obsega poplavno ravnico, ki se jo ureja in ščiti z ohranjanjem obstoječega reliefa. Območje se nameni športu, rekreaciji in prireditvam na prostem. V območju se uredijo otroška igrišča, igrišča za športe na prostem (npr. fitnes orodja za individualno vadbo), prostor za druženje in poti.

– v EUP KR K 6 – se načrtuje umestitev večnamenskega objekta z gostinskim lokalom, javnimi sanitarijami v času obratovanja objekta, skladiščnim prostorom, prostorom za potrebe prezentacije Kanjona Kokre in morebitne druge občasne potrebe (razstava, dogodek).

Ob objektu se čimbolj sonaravno uredi otroško igrišče in parkirne površine za potrebe obiskovalcev (2 PM za invalide) in dostavo (2 PM).

(5) Izven območja OPPN potekajo objekti, vodi in naprave gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za izvedbo tega OPPN, po zemljiščih s parcelnimi številkami:

– na elekro omrežje: 993 k.o. Kranj in 25, 26/2 k.o. Huje;

– na vodovodno omrežje: 993 k.o. Kranj in 266/1 k.o. Huje;

– na plinovodno omrežje: 993 k.o. Kranj;

– na TK omrežje: 993 k.o. Kranj in 264/1 k.o. Huje.

(6) Meja območja OPPN in prostorske enote so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja obdelave« in 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja obdelave«.

(1) Območje OPPN obsega kanjon reke Kokre v centru mesta Kranj. Območje na jugu meji na lokalno zbirno cesto LZ 183681 – Savska cesta z mostom preko reke Kokre, na severu na lokalno cesto LG 183401 – Cesta Staneta Žagarja z mostom preko reke Kokre. Mejo območja na vzhodu in zahodu določa naravni rob kanjona na levem in desnem bregu reke Kokre in staro mestno jedro na zahodu ter stanovanjska zazidava na vzhodu.

(2) V kanjonu je ohranjena visoka stopnja naravne prvobitnosti. V območju soteske je našlo življenjski prostor veliko rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi razgibanega reliefa in pestre vegetacije je vzdolž vodotoka veliko raznolikih doživljajsko zanimivih obvodnih ambientov. Vzdolž vodotoka se odpirajo zanimivi pogledi na okoliške prostorske dominante (npr. cerkev Sv. Jožefa, vzhodni rob mestnega jedra, zvonik cerkve Sv. Kancijana itd.).

(3) Območje je slabo dostopno. Dostopi so urejeni iz smeri centra, smeri Huje in Skalica. V osrednjem delu ob vodotoku potekajo peščene poti. Z nivoja mesta se z ograjami varovana stopnišča ali strmejše poti spuščajo na nivo kanjona, na najnižjem in širšem delu kanjona pa je urejen dostop v kanjon tudi z motornim prometom. Z novimi načrtovanimi ureditvami se dopolni mrežo vstopov v kanjon, uredi in dopolni omrežje pešpoti in dostopov do reke. Poti bodo služile tudi za vzdrževanje.

(4) Grajeni prostor povezujeta dva mostova za vse vrste prometa; Kokrški most in most na Huje. Načrtovani sta povezavi; novi most Planina–Pungart in novi most z navezavo na Ulico Rudija Šelige. Na nivoju kanjona sta poleg že obstoječe povezave na skalnem bloku, načrtovani dve novi brvi za pešce, prva kot nadaljevanje »Nemške poti«, druga pa med Kokrškim mostom in predvidenim mostom na Pungart.

Navezava na obstoječo GJI Vplivi na okolico bodo minimalni v času gradnje na navezavo na obstoječo GJI. V času gradnje se pričakujejo vplivi le v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.

(5) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vpliv in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

(1) Na celotnem območju OPPN so dopustni objekti, dejavnosti in ureditve:

– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: pešpoti, podeželske ceste in poti, neutrjene ceste in kolovozi, stranske, dovozne, gozdne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih in podobno,

– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem (plezalni parki),

– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine,

– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi,

– dostopi do objektov, obvodna sprehajalna pot,

– zid, škarpa, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov,

– rekonstrukcija in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih,

– odstranitev nelegalno zgrajenih objektov,

– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

– vodnogospodarske ureditve, vstopno-izstopna mesta za rečni promet ob vodotokih, pomoli, dostopi do vode (tudi stopnice), utrjene brežine vodotokov,

– objekti za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda,

– objekti za zagotovitev varstva pred utopitvami,

– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice,

– 21520 jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti,

– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem,

– objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnim objektom,

– objekti, namenjeni interveniranju javne gasilske službe (splavljanje plovil javne gasilske službe, pritrdišča zaves za prestrezanje nevarnih snovi, objekti, ki olajšajo odstranjevanje nevarnih snovi),

– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

– 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na območjih poplavne nevarnosti,

– podzemne zbiralnice ločenih frakcij odpadkov ob vhodih v park ali dostopnih poteh; če so zbiralnice nadzemne, morajo biti intenzivno ozelenjene,

– dostopi za funkcionalno ovirane osebe (tudi gradnja zunanjih dvigal na obstoječih objektih),

– gozdarska investicijsko-vzdrževalna dela skladno z zakonom,

– komunalni objekti, vodi in naprave:

– za oskrbo s pitno in požarno vodo,

– za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

– za distribucijo zemeljskega plina,

– za daljinsko ogrevanje in hlajenje,

– za javno razsvetljavo in semaforizacijo,

– za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,

– za zagotavljanje elektronskih komunikacij. Znotraj območja, ki ga omejuje avtocestni obroč, ni dopustna izvedba elektronskih komunikacijskih vodov v nadzemni izvedbi,

– zbiralnice ločenih frakcij odpadkov,

– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v sklopu drugega objekta, ki ga je na območju dopustno graditi.

(2) Vse predvidene ureditve in novogradnje morajo biti izvedene v okviru tehničnih možnosti in pod pogoji soglasodajalcev. V postopku načrtovanja predvidenih ureditev je treba zaradi geoloških pogojev, ki so glede na lokacijo v kanjonu in že pridobljena geološko tehnična poročila (arhiv ZRSVN), pred vsakim posegom pridobiti geološko-geotehnično poročilo z inženirsko geološkimi karakteristikami kamnin v kanjonu, hidrotehnične pogoje in stabilnostno analizo ter smernice za projektiranje oziroma načrtovanje posegov.

(3) V prostorski enoti KR K 4/1 so dopustni tudi naslednji objekti, dejavnosti in ureditve:

– 21410 Mostovi in viadukti: brvi.

– ohranjanje in prezentiranje naravnih danosti,

– sanacija brežin za ščitenje varnosti stanovanjskih objektov in javnih površin na zgornjem robu kanjona,

– sanacija obstoječih poti tako, da se ne spreminja relief.

(4) V prostorski enoti KR K 4/2 so dopustni naslednji objekti, dejavnosti in ureditve:

– 21410 Mostovi in viadukti: samo brvi.

– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: parkirišča,

– Samo v obstoječih objektih na zemljišču s parc. št. 76, k.o. Huje so dopustne naslednje dejavnosti:

– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: gledališča in podobno, dvorane za družabne prireditve,

– paviljoni in stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih,

– 12620 Muzeji in knjižnice: muzeji, galerije, namenjene izključno razstavi del, knjižnice, informacijska središča in podobno,

– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,

– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače, okrepčevalnice, samopostrežne restavracije, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji.

– Ureditev krožne pešpoti in nove lesene brvi na južnem delu območja, ki bo povezala obe strani Kokre z obstoječo brvjo na skalnem bloku. Ureditev pešpoti se programsko poveže s prezentacijo arheološkega obzidja – arkad in podzemnih rovov na desnem bregu pod mestnim jedrom, uredi se tudi dostop do obstoječega vodnjaka in ustrezno minimalno, nevpadljivo ureditev okolice in rekonstrukcijo vodnjaka.

– Ureditev brvi za pešce, ki bi povezala leseno pot na pilotih na desnem bregu Kokre z utrjeno potjo na terenu na levem bregu Kokre, pri čemer se sidranje v poplavni coni na levem bregu izvede v okviru tehničnih možnosti in pod pogoji soglasodajalcev,

– Prenova in dopolnitev ureditev pred vhodi v rove z ureditvijo dostopov, zaščito pred vandalizmom, osvetljevanjem območja, dodatnimi programskimi doponitvami ter navezavo na širše območje kanjona in mesta,

– Ureditev dostopne pešpoti na jugo zahodni strani kot povezave Pungerta s spodnjim parkiriščem Sejmišče,

– Ureditev povezovalne peš in kolesarske poti na nivoju mesta z mostom za pešce in kolesarje Planina–Pungert,

– Sanacija obstoječega naravnega kopalnega območja na Dolu,

– Ureditev dostopov do vode in sanacija obvodne poti.

– Ureditev odprte zelene površine na robu poplavnega gozda za dejavnosti na prostem (piknik površina),

– Ureditev otroškega igrišča tipa »robinzonsko igrišče« ob visokodebelnem sadovnjaku se prostor nameni ureditvi stalnega otroškega igrišča«, ki mora biti izveden iz naravnih materialov,

– rekonstrukcija in vzdrževalna dela hidroenergetskih objektov in drugih obstoječih, legalno zgrajenih objektov,

– rekonstrukcija in programska dopolnitev obstoječih objektov ob južnem vhodu v območje s Savske ceste,

– Ureditev dodatnih parkirnih mest za obiskovalce območja.

– Prenova in rekonstrukija vodnih objektov v območju obstoječega Elektro energetskega objekta. V sklopu rekonstrukcije je možna navezava prenovljenega jezu na pešpot ob desnem bregu Kokre, ki povezuje Pungert z vhodno ploščadjo pred vhodi v rove,

– Ureditev prehoda za rečne žive organizme,

– Ureditev razgledišča z možnostjo izvedbe izven nivojskega prehoda čez brzice v okviru tehničnih možnosti.

(5) V prostorski enoti KR K 5 so dopustni tudi naslednji objekti, dejavnosti in ureditve:

– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: parkirišča.

– športne površine na odprtih travnatih površinah,

– plezališče (balvani) ter postavitev elementov skupinske vadbe na prostem na rečnih terasah.

(6) V prostorski enoti KR K 6 so dopustni tudi naslednji objekti, dejavnosti in ureditve:

– 21410 Mostovi in viadukti: samo brvi.

– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste: parkirišča.

– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in prostori za društvene dejavnosti.

– 12620 Muzeji in knjižnice: muzeji, galerije, namenjene izključno razstavi del, knjižnice.

– Informacijska središča in podobno.

– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.

– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samostojne stavbe namenjene strežbi hrane in pijače: okrepčevalnice, samopostrežne restavracije, slaščičarne, kavarne, bari, bifeji in podobno, samo kot dopolnitev osnovne namembnosti objekta.

– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo javne sanitarije in podobno, pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute in podobno.

– Postavitev večnamenskega objekta z gostinskim lokalom, javnimi sanitarijami v času obratovanja objekta, skladiščnim prostorom, prostorom za potrebe prezentacije Kanjona Kokre in morebitne druge občasne potrebe (razstava, dogodek).

– Ob objektu se čimbolj sonaravno uredi otroško igrišče in parkirne površine za potrebe obiskovalcev – invalidov in dostave.

Predvideni program večnamenskega objekta mora biti usklajen s splošnimi usmeritvami razvoja celotnega območja in EUP, praviloma z izkazanim javnim interesom iz naslova izobraževalnih vsebin ter vsebin povezanih z ohranjanjem narave oziroma aktivnostmi v naravi.

(1) Na območju je predvidena ureditev vstopov v kanjon Kokre, športno rekreativnih površin, obvodnih sprehajalnih poti, brvi za pešce kot nadaljevanje »Nemške poti« in brvi med Kokrškim mostom in mostom na Pungart, mostu za pešce in kolesarje čez reko Kokro, gradnja novega večnamenskega objekta s sočasno ureditvijo obstoječe poplavne ravnice v rekreacijsko-turistični namen, rekonstrukcija ali novogradnja objekta ob vstopni točki ter ureditev dostopov do obstoječih objektov. Območje OPPN je razdeljeno na štiri prostorske enote: KR K 4/1, KR K 4/2, KR K 5 in KR K 6.

(2) Prostorska enota KR K 4/1:

Predvidene so naslednje zunanje ureditve:

– izvedba brvi za pešce kot nadaljevanje »Nemške poti« v območju skalnega bloka,

– ureditev jam v učne in izobraževalne namene (npr. učilnica na prostem) je možna le v primeru, ko za varnost uporabe niso potrebni večji gradbeni posegi. Sanacija stabilnosti brežin in skalnih sten se lahko izvaja izključno z namenom varovanja objektov nad kanjonom ter za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja v okviru obstoječih namembnosti

– prezentiranje ruševine Jurjevega mlina na način, da se ohranja sedanja podoba skalne stene,

– sezonsko šotorišče v gozdu (do 30 oseb), izključno za društvene in izobraževalne namene) na stiku rekreacijske in naravne cone na levem bregu Kokre (ob mostu v Huje). Šotorišče nima predvidenih komunalnih priključkov, dovoljena je postavitev pitnika,

– plezalna stena ob in na konstrukciji mostu čez Kokro pri objektu na severnem delu parc. št. 1 k.o. Klanec in parc. št. 2 k.o. Klanec.

Ob zaključku t.i. naravne cone se predvidi ureditev plezalne stene ob konstrukciji mosta ter vadbeni poligon za potrebe javnih reševalnih služb in plezalne stene. Primernost vsebin, se določi v okviru naravovarstvenega soglasja; programske vsebine niso tržno naravnane.

– sanacija »Nemške sprehajalne poti«.

Vse načrtovane premostitve morajo biti skladne s hidravlično analizo izdelane v postopku izdelave projektne dokumentacije. Pri umestitvi v prostor je treba upoštevati varnostno višino, primerno obliko opornikov, navezavo na brežine, dostope na premostitev. Premostitve, poti, podesti ... ne smejo ovirati pretoka visokih voda (0100). Spodnji rob premostivenih konstrukcij naj bo minimalno 1,0 m nad koto visoke vode. Dimenzioniranje pretočnih profilov, stabiliziranje struge ali zavarovanje brežin vodotoka mora biti projektirano in izvedeno gradbeno tehnično, hidravlično in ekološko ustrezno ter skladno s predpisi. Ureditev mora biti smiselno vezana na obstoječe stanje brežin vodotoka ter celotno sistematiko urejanja vodotoka.

Pri izgradnji premostitev se morajo upoštevati izračunane gladine pri 100-letnem pretoku z zahtevano varnostno višino 1 m (Vir podatka: Elaborat poplavne nevarnosti za območje kanjona Kokre v Kranju, TEMPOS, okoljsko gradbeništvo, d.o.o., 111/ 2018, Ljubljana, april 2018).

Vsi posegi morajo biti načrtovani na način, da ne bo prišlo do poslabšanja razmer v primeru poplav (nadvišanje terena, preusmerjanje toka poplavne vode ipd.).

(3) Prostorska enota KR K 4/2:

Predvidene so naslednje zunanje ureditve:

– umestitev mostu za pešce in kolesarje čez reko Kokro, ki premošča kanjon Kokre na nivoju mesta v dolžini cca 90 m brez vmesnih podpor,

– izvedba brvi za pešce med Kokrškim mostom in mostom na Pungart.

Most mora biti zasnovan konstruktivno inovativno in oblikovno nevsiljivo z namenom skladnega vključevanja novega grajenega elementa v naravno krajino. Opornika mostu in jeklena konstrukcija morajo biti zasnovani tako, da bo zagotovljen minimalni poseg v brežine ter strugo reke Kokre. Most in brv se izvedeta brez konstrukcijskih posegov v strugo reke ali dno kanjona.

Predvidena je rekonstrukcija obstoječega objekta ali novogradnja na parceli št. 76, k.o. Huje, na skrajnem jugu območja ob vstopni točki. Dopustna je rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ali novogradnja paviljonskega objekta etažnosti P+M in tlorisnih gabaritov 16.5 m x 8.5 m. Objekt mora biti oblikovan na način, da z izborom materialov sledi sonaravni celostni ureditvi območja.

Uredi se parkirišče z razglediščem, v katerega se lahko umestijo naslednji dejavnosti: tehnični muzej, razstavni prostor, informacijska točka, polnilnica za električna kolesa, stojala za kolesa ter parkirišča ter eno parkirno mesto za avtobus.

V območju se prenovijo obstoječe poti, ki se z novimi potmi sklenejo v krožno pot. Ta poteka med novo leseno brvjo na južni strani (pod »Skalico«) in preko obstoječe lesene brvi.

Prenovijo se dotrajani dostopi, stopnišča po brežini ter dostopna pot po brežini do »Skalice« na levem bregu med Hujanskim in Poštnim mostom. Le-ta se uredi v zadnji fazi, vkolikor se za to izkaže potreba.

(4) Prostorska enota KR K 5:

Predvidene so naslednje zunanje ureditve:

– športne površine na odprtih travnatih površinah z ureditvami v nivoju terena,

– plezališče (balvani) ter postavitev elementov skupinske vadbe na prostem na rečnih terasah.

Na poplavni ravnici ni dopustno umeščanje zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določbe 84. člena in 68. člena ZV-1, po katerih so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:

– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,

– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,

– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,

– onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(5) Prostorska enota KR K 6:

Predvidena je gradnja novega večnamenskega objekta. Sočasno je treba urediti obstoječe poplavne ravnice v rekreacijsko-turistične namene. Objekt se umesti skladno s z obstoječo pozidavo, tako da se upošteva gradbeno linijo pozidave ter izkoristi višinsko razliko ježe. Objekt je lahko troetažen:

– kletni etaži z delno terasno etažo, namenjeno vhodu v objekt (max 20 % tlorisnega gabarita).

Urejen mora biti dostop za invalide.

Objekt naj bo paviljonski, delno vkopan v okviru zakonskih zmožnosti in skladnosti s pravilniki.

Predvidene so naslednje zunanje ureditve:

– izvedba brvi,

– ureditev parkirišča za kratkotrajno parkiranje,

– ureditev dostopov do objekta,

– sonaravna ureditev zunanjih prostorov objekta (npr. terase) z ozelenitvijo, ohrani naj se čimveč dreves, ki se lahko vkomponirajo v samo arhitekturo,

– plezališče (balvani) ter postavitev elementov skupinske vadbe na prostem na rečnih terasah,

– športne površine na odprtih travnatih površinah z ureditvami v nivoju terena,

– sonaravna ureditev otroškega igrišča,

– zelena tribuna,

– polnilnica za električna kolesa,

– stojala za kolesa.

Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 Ureditvena situacija, 4.2 Ureditvena situacija_krajinska ureditev, 4.3 Ureditvena situacija_izsek ureditve poplavne ravnice z novim objektom, 4.4 Ureditvena situacija_izsek predvidenega novega mostu za pešce in kolesarje, 4.5 Ureditvena situacija_izsek preureditve ploščadi pred vhodom v rove.

(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne in nezahtevne objekte:

– pomožni objekt v javni rabi; samo grajena urbana oprema, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave,

– tehnična varovala,

– umestitev sezonskega mobilnega urbanega pohištva in enostavnih objektov (slačilnice, sanitarije). Umestitev začasnih sanitarij pa je dodatno omejena na območje dostopa v rove in v območje najbližjega dostop s Poštne ulice in pod mostom arhitekta Mikliča, ter v območju v bližini novih grajenih objektov v območju KR K 4/2 ter KR K 6,

– ograja (varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja),

– podporni zid,

– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,

– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,

– športno igrišče na prostem,

– pomožni komunalni objekt,

– pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

– merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,

– polnilna postaja za električna kolesa.

(2) Varovalna ograja je lahko visoka največ 2,2 m.

(3) Urbana oprema in mikrourbana oprema se pretežno umešča na vstopnih mestih ter na območjih s predvidenim novim programom.

Urbana oprema se ob poti, ki poteka med balvani od vstopne točke Skalca proti severu, ne umešča (za ta namen je predviden osrednji del kanjona).

(4) Urbana oprema mora biti enotno oblikovana. Predvideno je poenotenje urbane opreme v skladu s kontekstom prostora v katerega se jo umešča. Urbano opremo mora potrditi tudi ZVKDS.

(5) V KR K 4/1 je dopustno v območju ureditve plezalne stene pod mostom umestiti lopo za hrambo orodja in opreme za potrebe upravljalca – pritličen objekt s tlorisno površino max 15 m² in max višine kapi 3 m.

(6) Dopustna je izvedba in postavitev začasnih, sezonskih objektov in naprav za potrebe rekreacije, dopolnitve turistične infrastrukture ter za potrebe kopalnega območja, kot npr. zunanje fitnes naprave za individualno vadbo, slačilnice z enotnimi lesenimi zasloni. Sanitarije morajo biti suhe, brez uporabe kemičnih dodatkov. Umestitev začasnih sanitarij pa je dodatno omejena na območje dostopa v rove in v območje najbližjega dostop s Poštne ulice in pod mostom arhitekta Mikliča, ter v območju v bližini novih grajenih objektov v območju KR K 4/2 ter KR K 6. Povezovanje objektov s konzolnimi podesti ni dopustno. Poti je treba urediti na nivoju terena. Fitnes na prostem se umesti na območje za rekreacijo in mora biti izveden iz naravnih materialov, namenjene so individualni rabi.

(7) Enostavni objekti so namenjeni dopolnitvi predvidenim ureditvam po posameznih EUP.

(8) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih prometni infrastrukturi, dovozom in dostopom, je dovoljeno postaviti tudi parkirišča za kolesa.

(9) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja ter komunalnih objektov v skladu z določili tega odloka, opredeljenimi v X. poglavju, ki ureja pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

Drugih enostavnih in nezahtevnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.

(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje objektov:

– oblikovanje mora z izborom materialov slediti sonaravni celostni ureditvi;

– pri oblikovanju objektov in ureditev morajo biti upoštevana vsa določila z vidika ohranjanja naravne in kulturne dediščine obstoječega grajenega prostora;

– pri umestitvi premostitvenih objektov je treba upoštevati sodobni pristopi pri konstruiranju, ki zahteva manj vzdrževanja in daje višjo stopnjo udobnosti uporabe;

– detajli pri izvedbi premostitvenih objektov morajo biti zasnovani z namenom čim boljšega vključevanja v naravno okolje (uporaba lesa in kovinske konstrukcije);

– volumni objektov so lahko razgibani v okviru dopustnih toleranc tlorisnih in višinskih gabaritov;

– fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno, iz kakovostnih in trajnih materialov, skladne v barvah in uporabljenih materialih;

– fasadni plašč stavb mora biti zasnovan po načelih varčne energetske gradnje;

– nadstreški morajo biti oblikovani (barva, oblika, materiali) usklajeno z arhitekturo stavbe;

– ureditev zunanjih površin ob objektih mora omogočati dostop funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi;

– enostavni objekti morajo biti izvedeni iz naravnih materialov in skladni;

– reklamni panoji ne smejo biti osvetjeni.

(2) Večnamenski paviljonski objekt v EUP KR K 6 naj bo oblikovan čimbolj sonaravno. Streha objekta, z izjemo volumna vhoda, naj bo zasnovana kot terasa – pohodna in delno zazelenjena (ekstenzivno ali intenzivno).

Vidni del fasade naj bo obdelan pretežno iz naravnih materialov, lahko je tudi ozelenjena.

(3) Kolesarnice morajo biti nadkrite in osvetljene. Omogočiti je treba varen privez koles.

Mikrourbana oprema, kot so klopi in koši za odpadke, mora biti oblikovana enovito za celotno območje OPPN.

(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

– pešpoti morajo biti oblikovane skladno z značilnostmi prostora v katerega se umeščajo,

– na celotnem območju se obstoječe in nove poti uredi tako, da se ohranja obstoječi relief,

– dostopne poti in poti za vzdrževanje je treba izvesti po obstoječih trasah,

– poti se oblikuje skladno s pogoji za umeščanje na poplavnem območju, pridobljenih s projektnimi pogoji, pridobljenimi med izdelavo projektne dokumentacije,

– izjemoma se dovoli krajše premostitvene objekte (dolžine do 3 metre) zaradi ohranjanja obstoječega terena,

– na območjih, kjer je verjetnost podorov največja in ogroža obiskovalce kanjona je predvidena izvedba poti z lokalnim varovanjem. Kontaktno varovanje z namestitvijo npr. kovinskih mrež direktno na obstoječe skalne stene ni dopustno. Na izpostavljenih mestih so kot zaščita poti možne obešene mreže, pred izvedbo pa je potrebna pridobitev naravovarstvenega soglasja,

– pri urejanju poti na terenu znotraj poplavnega območja, se upošteva izvedba z robnikom, z namenom ohranjanja spodnjega ustroja ureditve v času poplavljanja,

– pešpoti na terenu se izvedejo kot obstoječe, peščene (npr. drobljenec – vezani material, protiprašna zaščita ali podobno),

– dvignjene poti na pilotih se izvede z leseno oblogo,

– površine zunanjih ureditev naj bodo zasnovane raznoliko iz nedrsečega materiala, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene.

(2) Dopustna je manjša modulacija terena ob novo predvidenem večnamenskem objektu z namenom umestitve dodatnega programa izven območja poplavne nevarnosti.

(3) Tehnični ukrepi in gradbeni posegi za ohranjanje obstoječih prodišč so dopustni skladno s pogoji soglasodajalcev.

(4) V fazi projektne dokumentacije je treba za zunanjo ureditev izdelati načrt krajinske ureditve.

(5) Pot, ki poteka med balvani od vstopne točke Skalca proti severu, mora ohranjati geomorfološke značilnosti območja. Pot z oblikovanjem in umestitvijo na obstoječi teren ne sme izstopati, temveč jo je potrebno navezati na naravne elemente v prostoru.

Območja se ne nasipuje. Kjer je potrebna premostitev, naj se pot nadviša na stebrih/pilotih, ter le nasloni na skalne tvorbe.

V tem delu je pot max širine 1,5 m. Po potrebi se širino prilagodi glede na naravne elemente v prostoru.

Točna lokacija poti se v fazi projektiranja določi s predstavnikom ZRSVN, pot pa ne sme potekati ob vodotoku!

Zunanja ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 Ureditvena situacija_krajinska ureditev – prikaz je informativen.

(1) Velikost stavbe je določena z maksimalnim tlorisnim gabaritom, ki predstavlja tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov objektov nad terenom na parceli namenjeni gradnji.

– Stavba A (rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ali novogradnja paviljonskega pritličnega objekta): do 17 m x 9 m.

– Stavba B (novogradnja večnamenskega objekta): do 24 m x 9 m.

(2) Tlorisni gabariti premostitvenih objektov so določeni z največjo dolžino in širino, ki predstavlja tlorisno projekcijo najbolj izpostavljenih delov objektov nad terenom na parceli namenjeni gradnji.

– Most čez Kokro za pešce in kolesarje (novogradnja): do 120 m x 7 m

– Brv za pešce v EUP KR K 4/1 (novogradnja): do 40 m x 2 m

– Brv za pešce EUP KR K 4/2 (novogradnja): do 40 m x 2 m.

(3) Tlorisni gabariti stavb so prikazani v grafičnih načrtih št. 4.1 Ureditvena situacija, 4.3 Ureditvena situacija_izsek ureditve poplavne ravnice z novim objektom, 4.4 Ureditvena situacija_izsek predvidenega novega mostu za pešce in kolesarje.

(1) Etažnost stavbe A (rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ali novogradnja paviljonskega pritličnega objekta) in stavbe B (novogradnja večnamenskega objekta) je:

– stavba A:	do P + M,
– stavba B:	do 2K + P (delna terasna etaža, namenjena vhodu v objekt – max 20 % tlorisnega gabarita).

(2) Višina stavb A in B je:

– stavba A:	do + 12.00 m,
– stavba B:	do + 15.00 m (od kote kleti).

(3) Višina stavbe je razdalja med koto terena ob vhodu v pritličje stavbe in koto slemena oziroma najvišjo točko venca stavbe z ravno streho oziroma v primeru terasne etaže venca terasne etaže. Pri stavbah z ravno streho je nad koto h dopustna izvedba dimnikov, odduhov, izpustov, izhodov na streho z nadstrešnicami, tehničnih naprav, strojnih inštalacij, dvigalnih jaškov, ograj in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.

(4) Višinski gabariti stavbe B so določeni v grafičnem načrtu št. 4.5 Značilni prerezi v območju urejanja.

(1) Kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na parkirna mesta, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.

(2) Kote vhodov v stavbe morajo biti prilagojene kotam dostopnih poti in uvozom na parkirna mesta, kotam raščenega terena na obodu območja in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati kotam pritličja.

(3) Pri izgradnji novih premostitev se morajo upoštevati izračunane gladine pri 100-letnem pretoku z zahtevano varnostno višino 1 m.

(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:

Prostorska enota KR K 4/2:

– Parcela P1, namenjena gradnji stavbe A, zunanje ureditve in prometnih površin, meri 2359.5 m² in obsega zemljišča s parcelnimi številkami del 76; k.o. 2122 Huje.

Prostorska enota KR K 6:

– Parcela P2, namenjena gradnji stavbe B, zunanje ureditve in prometnih površin, meri 2635.2 m² in obsega zemljišča s parcelnimi številkami del 261/1, 261/2, 261/3 in 260/4; k.o. 2100 Kranj.

(2) Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga OPPN.

(3) Parcelacija zemljišč je določena v grafičnem načrtu št. 3.1 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč«.

(1) Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo zemljišča za gradnjo javnih cest in komunalnih naprav v območju OPPN.

(2) Površine v javni rabi; zemljišča s parcelnimi številkami:

del 34/1, del 34/2, del 41, del 57, del 99, del 249/2, del 249/3, del 249/4, 249/5, 249/6, del 260/1, del 261/1, 264, del 396/8, del 396/10, del 963/2, del 965, k.o. 2100 Kranj

2, k.o. 2121 Klanec

2/1, del 2/2, del 4, 5/1, 5/2, 6/1, 6/2, del 8/1, del 11/1, 12/1, 12/2, 13/1, 13/2, del 14/1,, del 15/1, 16/1, 16/2, 19/1, del 19/2, 19/3, 19/4, del 19/7, del 19/8, 19/9, 21, del 69, 76, del 90, del 93/1, 228/2, k.o. 2122 Huje.

(3) Površina, namenjena javnemu dobru; zemljišča s parcelnimi številkami:

del 34/3, 58, del 59/1, 59/2, 59/3, del 60, 261/2, 261/3, 263, 265/4, 393/1, 393/3, 393/4, 394, 395, 963/1, 964, del 975, del 993, 1050/16, 1052/3, 1052/4, 1053, 1054, k.o. 2100 Kranj

1138/2, 1139/11, k.o. 2120 Primskovo

1, 22, 23, 24, 25, 26, del 542/2, 548, k.o. 2121 Klanec

del 19/5, 71, 73, 74, 75/2, 77, 92, 264/1, k.o. 2122 Huje.

(4) Površina, namenjena javnemu dobru, je določena v grafičnem načrtu št. 3.32 »Načrt s prikazom območja javnega dobra in javne rabe«.

Dopustni posegi v območju OPPN se lahko izvajajo etapno kot zaključene celote, glede na izkazane potrebe v prostoru.

(1)	Na obravnavanem območju so naslednji objekti ali območja kulturne dediščine:

– enota naselbinske kulturne dediščine Kranj – mestno jedro (EŠD 274).

Odlok o razglasitvi starega mestnega jedra Kranja za zgodovinski in kulturni spomenik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 19/83).

(2) varstveni režim za širše območje spomenika, v katerem leži Kanjon Kokre:

– varovanje območja v njegovih vidnejših sestavinah

– dovoljena dejavnost mora biti v skladu s spomeniško funkcijo območja

– območje je pod nadzorom pristojne spomeniške službe.

(3) V območju urejanj ni registriranih arheoloških najdišč.

Na celotnem območja urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin.

(4) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.

(1) Večina obravnavanega območja leži na varovanem območju narave:

– Naravne vrednote – Kokra(Ident. št.: 136) Reka Kokra od povirja v Karavankah do izliva v Savo, levi pritok Save.

– Naravne vrednote – Kokra – soteska v Kranju (Ident. št.: 1245) zaradi svojega redkega, dragocenega in znamenitega naravnega pojava kanjona v konglomeratu.

– Ekološko pomembna območja – Kokra – spodnji tok (Ident. št.: 27500).

(2) Skladno z zahtevo zavoda RS za varstvo narave so bili v fazi priprave OPPN izvedeni elaborati z namenom evidentiranja biotske raznolikosti na območju ter Geološko geotehnični elaborat in Elaborat poplavne nevarnosti za območje kanjona Kokre v Kranju.

(3) Potrebno je upoštevati vse podane okoljevarstvene smernice ter navodila in ukrepe, podane v izvedenih elaboratih:

– Vsa gradbena dela je potrebno izvajati tako, da ne povzročajo takih vibracij (pikiranje, miniranje) na zavarovanem območju, ki bi lahko vplivale na geomehanske lastnosti konglomerata ter bi spremenile reliefne značilnosti območja (podor). Na območju izvedbe poti med balvani ni dovoljena uporaba težke mehanizacije, predvidena gradnja naj se izvede ročno.

– Kontaktno varovanje z namestitvijo npr. kovinskih mrež direktno na obstoječe skalne stene ni dovoljeno zaradi varovanja naravnega izgleda kanjona. Vsi predvideni varovalni stabilizacijski ukrepi brežin, podani v smernicah Geološko-geotehničnega elaborata, morajo biti izvedeni na način ohranjanja obstoječega kanjona v skladu z naravovarstvenimi smernicami.

– Pri novih zasaditvah morajo biti uporabljene domorodne rastlinske vrste, obstoječe invazivne rastline je treba v skladu s priporočili in navodili pristojnih inštitucij odstraniti ter preprečiti njihov ponovni vnos.

– Vzdržuje se naravna zarast ter obvodni prostor.

– Obstoječe vodnogospodarske ureditve se obnavlja z naravnimi materiali in tehnikami, ki ohranjajo naravni videz in oblike kanjona.

– Piknik prostori nimajo predvidenih kurišč. Izjema je piknik prostor ob šotorišču, ki ima kurišče zaščiteno s kamenjem (konglomeratom), ki so postavljena izven drevesne in grmovne vegetacije. Uporaba kurišča je dovoljena izključno za izvajanje dejavnosti v družbene in izobraževalne namene ob predhodnem soglasju občine (taborniki, šole, društva ipd.).

– Ob izgradnji in uporabi otroškega igrišča v območju visokostebelnega sadovnjaka se ne sme poškodovati obstoječe vegetacije.

– V naravni coni naj se predvideni program izvaja v dnevnem času, v primeru posebnih večernih dogodkov naj se uredi ambientalno, dogodku primerno osvetlitev.

(4) Obravnavano območje kanjona Kokre se primarno ohranja v svoji neokrnjenosti in izvirnosti, zato je v času gradnje in uporabe potrebno upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjšo obremenitev okolja ter za vse načrtovane posege pridobiti naravovarstveno soglasje.

(1) Vsa odpadna komunalna in padavinska voda se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje za komunalno in padavinsko odpadno vodo pod pogoji iz 37. člena tega odloka.

(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in utemeljeno.

(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalni zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(4) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(5) Odtoke iz utrjenih, parkirnih in manipulativnih površin je potrebno ustrezno urediti (odvajati v ponikovalnice preko lovilcev olj), da ne pride do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.

(6) Padavinske odpadne vode je treba praviloma ponikati v podtalje skladno s hidrogeološkimi in geomehanskimi razmerami na zemljišču.

(7) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:

– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,

– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,

– odlaganje odpadkov.

(1) Odvod zraka iz sanitarnih prostorov je treba speljati nad strehe objektov.

(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.

(3) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.

(1) Območje OPPN se umešča v različne skupine varstva pred hrupom, glede na namensko rabo:

– na območju poselitve je III. stopnja varstva pred hrupom določena za območja stanovanj (S), območja centralnih dejavnosti (C), posebna območja (BT in BC) in območja zelenih površin (Z);

– na območju kmetijskih (K) in gozdnih zemljišč (G) je, razen za mirna območja na prostem, določena IV. stopnja varstva pred hrupom;

– na območju površinskih voda (V) je določena III. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja vodne infrastrukture (VI), kjer je določena IV. stopnja varstva pred hrupom in mirna območja na prostem, kjer se stopnja varstva pred hrupom določi v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Dopustna mejna raven hrupa:

– III. območje: Lnoč = 50 (dBA), Ldvn = 60 (dBA),

– IV. območje: Lnoč = 70 (dBA), Ldvn = 70 (dBA).

(3) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (npr. javne prireditve), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa. Lokacija teh izjem je omejena na prostor ob vhodih v rove in pod mostom pri dostopu do rovov ter ob novih objektih v območju KR K 6 ter KR K 4/2.

(4) V kanjonu se mora ohranjati mir in tišino. Morebitni glasbeni dogodki se izvedejo brez ozvočenja, ki bi lahko motil prisotne vrste ptic na območju.

(5) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dopustni ravni.

(1) Na celotnem območju OPPN je treba zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov in upoštevati vse predpise s področja ravnanja z odpadki.

(2) Zbirna mesta posameznih vrst odpadkov se uredi v sklopu posameznih ureditev, prevzemno mesto za komunalne odpadke, ki jih odvaža javno komunalno podjetje, pa ob novozgrajenem objektu.

(3) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in prevoz odpadkov.

Za vse vrste gradenj (novogradnje, nadzidave, dozidave) in za spremembe namembnosti, ki posegajo v varovalne pasove obstoječih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter elektronskih komunikacijskih oddajnih sistemov, je treba pridobiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi s področja elektromagnetnega sevanja v okolju.

(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

(3) Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.

(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,225 pospeška tal. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.

(2) Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu z veljavnimi predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.

(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.

(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

– pogoje za varen umik ljudi,

– ustrezne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati Načrt požarne varnosti v skladu z zahtevami Gradbenega zakona.

(3) Do objektov morajo biti izvedeni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu z veljavnimi standardi.

(4) Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene na osni pritisk 10 ton. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi. Intervencijske poti so podrobno določene v 35. členu tega odloka.

(5) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopni poti, ki poteka po obodu območja OPPN. Dimenzije delovnih površin morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.

(6) Voda za gašenje je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem.

Hidrantno omrežje

– Vzdolž ureditve oziroma na območju, kjer je predvidena gradnja stavb se postavi nov hidrantni vod z nadzemnimi hidranti, ki morajo zagotavljati najmanj 10 l vode/sekundo in ustrezen tlak (min. 2,5 bar-a).

(7) Predvidena pozidava območja se nahaja v bivalnem okolju, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi. V okolici objekta ni visokih zgradb, gostota naseljenosti je maj kot 100 prebivalcev na km2. V primeru požara oziroma eksplozije na obravnavanem območju bo intervenirala gasilska enota Kranj, ki locirana na lokaciji Bleiweisova cesta 34, 4000 Kranj. Lokacijsko je gasilska enota oddaljena od obravnavanega območja 5 km in je lahko na obravnavanem območju prej kot v 15 minutah po prejemu obvestila. Gasilska enota je kategorizirana kot gasilska enota najvišje kategorije, poklicna. Požarna obremenitev na načrtovanem območju je majhna. Možnost prometne povezave je po cesti. Promet, ki se v obravnavanem okolju pojavlja je cestni promet, ki je speljan vzdolž ureditvenega območja.

(8) Pozidava oziroma ureditev območja zagotavlja pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. Zagotovljeni so potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna ločitev objektov, s čimer so zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.

(9) Za preprečevanje nastanka požara je pomembno, da se odstranijo ali pa vsaj zmanjšajo na najmanjšo možno mero vsi vzroki za požar in se usposobi prebivalstvo za preventivno delovanje pred požarom in varno evakuacijo iz objektov na prosto oziroma na varno. Za vsak posamezen objekt mora biti pred pričetkom gradnje izdelana Študija požarne varnosti oziroma Zasnova požarne varnosti v odvisnosti od požarne zahtevnosti posameznega objekta. Pred uporabo posameznega objekta je potrebno izdelati požarni načrt in ga uskladiti z intervencijskimi enotami. Za vsak posamezni objekt mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje in kontrola požarnovarnostnih naprav in opreme.

(1) Na območju OPPN je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za preprečitev poškodb in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.

(2) Ukrepi za zaščito pred poplavo:

– Hudourniški značaj vodotoka in poplavno območje, ki predstavlja velik del trenutno dostopnih površin, omejuje in pogojuje umestitev novih (grajenih) prvin in predvidenih ureditev na območju urejanja.

– Na podlagi prejetih smernicARSO ter Uprave RS za zaščito in reševanje je bil izdelan Elaborat poplavne nevarnosti za območje kanjona Kokre v Kranju,(TEMPOS d.o.o., Ljubljana, april 2018), v katerem so na grafičnih prilogah prikazani razredi poplavne nevarnosti na obravnavanem območju ter njimi povezane erozijske nevarnosti.

– Po Uredbi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) so v elaboratu podani pogoji in omejitve glede posegov v prostor. V velikem in srednjem razredu poplavne ogroženosti so dovoljena športna igrišča, ostala gradnja je večinoma prepovedana, razen nekaterih vrst gradenj (npr. lokalne poti, nekategorizirane ceste). Postavitve začasnih, sezonskih objektov za potrebe šotorišča in kopalnega območja so predvidene izven območja poplavne nevarnosti srednje in visoke stopnje.

(3) Ukrepi za zaščito pred podori in padajočim kamenjem:

– Na celotnem območju OPPN se glede na izvedeno geomehansko poročilo določi stopnjo in način varovanja obstoječih in novopredvidenih ureditev zaradi izpostavljanja nevarnosti pred padajočim kamenjem, ki se kruši s prepadnih sten.

– V Geološko geotehničnem elaboratu(GeoTrias, družba za geološki inženiring d.o.o., Ljubljana, julij 2018) je bila izvedena analiza tveganja v kanjonu, kjer se je ocenjevalo predvsem možne posledice padanja skal na obiskovalce kanjona ter analiza tveganja za objekte in ljudi na zgornjem delu kanjona.

– Iz analiz je razvidno, da je tveganje za sprehajalce v kanjonu Kokre v območju sprejemljivega, na zgornjem platoju pa nesprejemljivo. Iz tega sledi, da je območje 1. odseka (glej elaborat) potencialno nevarno ali pa je znotraj tega območja potrebno izvesti mikrorajonizacijo glede na dejanski potek brežine in stanje hribine in nato oceniti tveganje na merjenih parametrih.

– Znotraj obravnavanega območja torej obstajajo posamezni predeli, kjer se s predvidenimi ukrepi lahko zmanjša tveganje na stopnjo, ki je še razumsko sprejemljiva.

– Za konkretne objekte bo potrebno izvesti še dodatne geomehanske preiskave, odvisno od vrste objekta. Vzpostavi se monitoring kritičnih območij.

(1) Urejanje prometne infrastrukture obsega navezavo območja OPPN na obstoječe zunanje cestno omrežje in ureditev notranje (interne) prometne mreže.

– Obravnavano območje sega na severni strani do zbirne mestne ceste LZ 183401 Cesta Staneta Žagarja, na jugu pa do LZ 183681 Savska cesta, na vzhodni in zahodni strani pa do javnih poti (JP) Huje na levem in Kokrški breg na desnem bregu reke Kokra.

– Na obravnavanih cestah so urejeni obstoječi priključki oziroma vhodi do obravnavanega območja. Interno cestno omrežje sestavljajo zbirne mestne ceste, javne poti in javne poti za kolesarje, ki omogočajo komunikacijo znotraj obravnavanega območja.

– Območje OPPN se navezuje na obstoječe cestno omrežje z novimi pešpotmi, kolesarskimi poti in dostopi za potrebe vzdrževanja.

(2) Pri načrtovanju se zagotovi:

– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,

– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,

– opremljenost s cestno razsvetljavo,

– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma ne bo moteno vzdrževanje državne ceste,

– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.

(3) Pri načrtovanju v območju regionalne ceste se poleg določil iz prejšnjega odstavka upošteva še naslednja določila:

– osvetlitve objektov v varovalnem pasu regionalne ceste ne smejo negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu,

– vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo,

– trase vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi,

– za postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.

(4) Pri načrtovanju prometnih površin se mora upoštevati tudi celotna prometna strategija Mestne občine Kranj (v nadaljevanju CPS MOK), strateški dokument za razvoj trajnostne mobilnosti.

(1) Individualni priključki se navežejo na dostopne ceste – javne poti. Mesta predvidenih priključevanj so shematsko prikazana v grafičnem delu akta (4.7 Prometna tehnična ureditev).

(2) Na obravnavanem območju je v sklopu ureditve obstoječih in novih poti za pešce in kolesarje predvidena izvedba dveh novih mostov (na nivoju mesta) ter dveh lesenih brvi čez strugo reke Kokre v sklopu urejanja krožne poti za pešce v samem kanjonu.

(3) Intervencijske in požarne poti so opredeljene vse ceste znotraj območja urejanja. Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred požarom.

(4) Ohranijo se vsa obstoječa avtobusna postajališča ob zbirnih cestah.

(1) Parkirne površine se nahajajo v obravnavanem območju urejanja in tudi izven, v okolici kanjona. Potrebno število parkirnih mest se določa v skladu z veljavnimi normativi, skladno s predvidenim številom zaposlenih in obiskovalcev ter predvideno pozidavo.

(2) Za potrebe parkiranja ob večnamenskem objektu v EUP KR K5 se ob dovozni cesti z obračališčem predvidi vzdolžna PM (2 PM za invalide in 2 PM za dostavo).

(3) Za funkcionalno ovirane osebe naj se predvidi ustrezno število primerno urejenih parkirnih mest v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.

(1) V območju OPPN je v vseh prostorskih enotah predvidena preureditev obstoječih ali pa izvedba novih pešpoti, ki se na določenih odsekih prepleta s kolesarskim prometom po sistemu »Shared space« – souporaba površin brez ogrožanja pešcev.

(2) Obstoječi peš dostopi v območje se večinoma ohranijo, z novimi vstopnimi točkami je skupaj predvidenih 8 vstopnih točk. Glavna vstopna točka je s Poštne ulice, »Center«, ostale so še »Skalica«, »Huje 1«, »Huje 2«, »Huje 3«, »Klanec (pri gostinskem lokalu)«, »Pungert« in vstopna točka pri novem večnamenskem objektu. Dostopi do obrežja se prenovijo in dopolnijo z novimi ob novih poteh in stezah.

(3) Površine za pešce se urejajo v skladu s pravili urejanja prostora in s stališča zagotavljanja prometne varnosti ter ekonomičnosti graditve in vzdrževanja skladno z določbami pravilnika o projektiranju cest.

(4) Predvidi se nova povezava na nivoju mesta z mostom za pešce in kolesarje Planina–Pungert z namenom revitalizacije starega mestnega jedra ter povezave novega programa na Pungertu z zaledjem.

(5) Dostopi in poti za kolesarje:

– Dostop za kolesarje bo omogočen na vstopni točki pri novopredvidenem objektu, na vstopni točki Skalica ter Huje 3.

– Uredi se utrjena krožna povezovalna pot na terenu od vstopne točke Skalica do obstoječega mostu v Huje na levem bregu Kokre ter utrjena pot na terenu desnega brega s povezavo preko obstoječih mostov (na skalnem bloku in most v Huje).

– Na vstopnih točkah, iz katerih v območje kanjona ne bo možno vstopati s kolesi, bodo urejena postajališča za kolesa.

(6) Pri projektiranju poti za pešce in kolesarje je potrebno upoštevati priporočila izvedenih elaboratov ter smernic soglasodajalcev.

(7) Površine za pešce in kolesarje morajo biti izvedene iz nedrsečega materiala; pešpoti se izvedejo kot obstoječe peščene (npr. drobljenec – vezani material, protiprašna zaščita) ali podobno, ter lesene poti na pilotih na poplavnem območju.

(8) Na predvidenih prometnih površinah za promet pešcev in kolesarjev sta praviloma pasova ločena s talno signalizacijo, kjer prostor ne dopušča, pasova nista ločena z ločilno črto. Površine za pešce in kolesarje (mešane steze za pešce in kolesarje) niso najbolj priporočljive in se jih uporablja le v primerih, ko ni dovolj prostora za samostojne peš in kolesarske površine in na krajših odsekih, kjer je kolesarjev razmeroma malo. Potrebno je zagotoviti ustrezne odmike kolesarskih povezav od ovir, ki lahko vplivajo na varnost in udobnost kolesarjenja. Zagotoviti je potrebno prometno varnost kolesarjev, ki se srečujejo tudi pri večjih hitrostih in udobnost kolesarjenja, kamor spada tudi vzporedna vožnja dveh kolesarjev. Predvidena širina kolesarskih poti je 2,50 m.

(9) Na območju navezave OPPN-ja na zbirno mestno cesto Savska cesta (vstopna točka »Skalica«) predlagamo, da se zaradi varnosti kolesarjev na cesti predvidijo kolesarski pasovi s prekinjeno ločilno črto. Minimalna širina kolesarskega pasu je 1.50 m. V primeru, da širina obstoječe ceste ne dopušča ureditev ločenega kolesarskega pasu, lahko na krajšem odseku predvidimo souporabo voznega pasu (sharrow), kjer s posebno talno oznako dovolimo uporabo celotnega voznega pasu in s tem voznikom motornih vozil nakažemo, da se morajo na cesti obnašati enakovredno do kolesarjev.

(1) Intervencijska, dostavna in komunalna vozila bodo uporabljala obodne ceste in že obstoječe površine, namenjene motornemu prometu ter novo urejene peš in kolesarske poti z možnostjo dostopa komunalnih ter intervencijskih vozil.

(2) Predvidena je izvedba nove povezave za pešce, kolesarje in intervencijska vozila Planina–Pungert ter ureditev intervencijskih površin ob novem večnamenskem objektu.

(3) Priključevanje (zavijalni radij, širina) na javno prometnem omrežju in interne prometne površine morajo omogočati neovirano vožnjo intervencijskim, dostavnim in komunalnim vozilom.

(1) Pri izvedbi posegov v prostor je treba zaradi izgradnje objektov in omrežij infrastrukture zagotoviti sprotno in končno sanacijo poškodb prostora ter izvedbo različnih vrst infrastrukture načrtovati sočasno in v skupnih koridorjih.

(2) Za priključitev na posamezne infrastrukturne vode in naprave je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavcev. Pred gradbenim posegom v varovalni pas infrastrukturnih objektov je potrebno pridobiti pogoje upravljavca posameznega voda. Smernice, podane k temu OPPN v okviru postopka njegove priprave, se smiselno upoštevajo v nadaljnjih fazah projektiranja.

(3) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.

(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.

(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.

(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.

(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. Linijsko GJI se načrtuje čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora.

Čimbolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.

(1) Za oskrbo območja s pitno vodo se ohranjajo sedanji priključki na sekundarni cevovod. V območju urejanja se za ustrezno vodooskrbo obstoječih in predvidenih novih objektov izvede po potrebi rekonstrukcija dotrajanih delov cevovoda in novi priključni vodi.

(2) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.

(3) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.

(4) Na odsekih, kjer bo gradnja ovirala obstoječe vodovodno omrežje, se omrežje prestavi na ustrezno površino, da bo zagotovljen dostop za vzdrževanje in upravljanje naprave.

(5) Predvideni objekti se priključujejo na javni vodovod na najbližjih lokacijah.

(6) Nove priključitve objektov se izvede preko kontrolnih vodomernih jaškov.

(7) Za posege v varovali pas javnega vodovodnega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda.

(1) Kanalizacija se ureja v ločenem sistemu.

(2) Novozgrajeni objekt, ki bo oskrbovan s pitno vodo iz vodovodnega omrežja mora biti priključen na omrežje javne fekalne kanalizacije, ki se priključuje na Centralno čistilno napravo Kranj.

(3) Padavinske odpadne vode se preko obstoječih izpustov odvajajo v reko Kokro.

Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oziroma ponikajo, ne da bi pri tem prihajalo do erodiranja, zamakanja, destabiliziranja konglomeratnih sten ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture.

Večje količine vode ni dovoljeno spuščati po terenu tako, da bi povzročile erozijske procese, zamakale konglomeratne stene ali destabilizirale zemljine. V čim večji meri je potrebno zmanjšati hipni odtok padavinskih in zalednih voda tako, da se predvidi zadrževanje pred iztokom v površinske odvodnike.

Izpusti morajo biti oblikovani v naklonu brežine z vgrajeno povratno zaklopko.

Zadrževanje in izpust mora biti primerno dimenzionirano, pri tem se ne sme poslabšati kakovost naravnega odvodnika in poplavna nevarnost območja dolvodno.

(4) V sklopu kanalizacijskega omrežja je na območju izpustov treba urediti protierozijsko zaščito struge vodotoka na sonaraven način.

(5) Odvajanje padavinskih odpadnih voda z utrjenih manipulativnih površin je treba urediti prek peskolova in ustrezno dimenzioniranega lovilnica olj.

(6) Obstoječe sekundarno komunalno in padavinsko kanalizacijsko omrežje se po potrebi rekonstruira in dogradi skladno s potrebami posameznih delov območja urejanja. Vsi kanali in jaški morajo biti grajeni vodotesno.

(7) Za posege v varovalni pas javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne kanalizacije.

(8) Na območju naravnega kopališča in rekreacijskih površin, kjer se ni možno priključiti na vodovodno in kanalizacijsko omrežje so predvidena suha stranišča, brez uporabe kemičnih dodatkov, in nameščena v sonaravno oblikovane objekte paviljonskega tipa.

(1) Na območju urejanja ni obstoječe plinovodne infrastrukture.

Skladno s predpisanimi postopki je možna dograditev plinovodnega omrežja tlaka 0.1 mbar.

Pri načrtovanju in gradnji distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.

(2) Pri postavitvi objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje ter zasnovo plinovodnega omrežja občine in predpisane omejitve, ki izhajajo iz predpisov, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.

(1) Na območju OPPN je obstoječe elektroenergetsko omrežje, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju.

(2) Objekti se priključujejo na elektroenergetsko omrežje iz obstoječe transformatorske postaje.

(3) Razvod elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi. Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(4)	Obstoječi in predvideni elektroenergetski vodi in naprave so vrisane v grafičnem načrtu št. 4.8 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

(1) Na območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju.

(2) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(1) Cestna razsvetljava se dopolnjuje v skladu z gradnjo novih prometnih, manipulativnih in parkirnih površin.

Svetilke in drogovi naj bodo tipizirani in prilagojeni že izvedenim v območju urejanja, osvetlitev se uredi v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Javna razsvetljava ni dopustna v naravni coni, z izjemo vstopnih točk s predvidenim programom ter za potrebe šotorišča. V primeru posebnih dogodkov je možno urediti začasno osvetlitev.

(3) Razsvetljava mora biti nemoteča in v skladu z osnovnim namenom – orientaciji v prostoru in preprečevanju vandalizma.

(4) Svetila morajo biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13).

Pri projektiranju stavbe v območju OPPN je treba upoštevati veljavni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.

(1) Dopustno odstopanje tlorisnih gabaritov stavbe A (rekonstrukcija objekta v obstoječih gabaritih ali novogradnja paviljonskega pritličnega objekta) in tlorisnih gabaritov stavbe B (novogradnja večnamenskega objekta), določene v 14. členu je največ ±1,00 m.

(2) Dopustno odstopanje tlorisnih gabaritov in umeščanja premostitvenih objektov je pogojeno s podatki in priporočili izvedenih elaboratov (Geološko-geotehničnega elaborata in Elaborat poplavne nevarnosti za območje kanjona Kokre v Kranju), pravili stroke za gradnjo ter zahtevami soglasodajalcev ter mora biti natančneje definirano v nadaljnjih postopkih projektiranja.

(3) Dopustno odstopanje največjega višinskega gabarita posameznega dela stavbe A in stavbe B je +/–1,00 m.

(4) Lokacijo vhodov, uvozov in klančin je dopustno prilagoditi projektni rešitvi.

(5) Višinska regulacija terena in višinska kota pritličja: višinske kote pritličij stavb, nastopnih kot premostitvenih objektov ter zunanjih ureditev so idejne in se lahko v projektni dokumentaciji prilagajajo danostim terena in projektnim rešitvam do ±1,00 m.

(6) Javne prometne, komunalne in energetske ureditve: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne javne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.

(7) Poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovanih s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječe infrastrukture.

(8) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zadevajo.

(9) Dopustna so odstopanja zakoličbenih točk objektov v okviru toleranc tlorisnih gabaritov objektov. Dopustna toleranca umestitve objekta B je +–2 m.

(10) Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega ali okoljevarstvenega vidika, kar se dodatno utemelji v projektni dokumentaciji. Odstopanje od najvišje dopustne kote streh navzgor je dopustno za največ 1 m. Največjo dovoljeno višino stavb lahko presegajo le manjši volumni kot so dimniki, antene, strelovodi in strojnice dvigal ter logotipi.

(11) Pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in cestnega omrežja so dopustna odstopanja, če se pri izdelavi projektne dokumentacije ali gradnji sami zaradi prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških ali drugih razmer ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično, ekonomsko ali okoljsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.

(12) Odstopanja od pogojev, določenih v tem odloku in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, so dopustna, če so utemeljena zaradi napredka tehnike, spremenjenih predpisov ali tehničnih smernic za projektiranje infrastrukturnih objektov in naprav, če tako utemeljena odstopanja niso v neskladju z ostalimi določili tega odloka.

Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev;

– promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja;

– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;

– območje gradbišča ne sme posegati na zemljišča izven območja OPPN, z izjemo začasnega sidranja zaščite gradbene jame v primeru, da je pridobljeno soglasje lastnika zemljišča;

– pred pričetkom gradnje objekta je treba raziskati geološko sestavo tal na parceli, namenjeni gradnji, in s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja zagotoviti ustrezno zaščito gradbene jame pred vplivi gradnje na okoliške objekte;

– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena;

– preden se začnejo izvajati gradbena dela, je treba zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov in v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času odstranitve objektov in gradnje;

– investitor je dolžan brez finančnih in drugih pogojev dopustiti javno rabo površin na terenu na zemljiščih, opredeljenih v 18. členu tega odloka;

– investitor mora pri zemeljskih delih omogočiti izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora in mora v primeru odkritja arheoloških ostalin gradbena dela ustaviti;

– vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo;

– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo;

– investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:

– odstranitev naprav in objektov,

– vzdrževalna dela, rekonstrukcije in novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok,

– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,

– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na parceli, namenjeni gradnji, zagotovljeno zadostno število parkirnih mest in zelenih površin.

OPPN je stalno na vpogled pri:

– Mestni upravi Mestne občine Kranj,

– Upravni enoti Kranj.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 28/2021 z dne 26. 2. 2021

577. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja KR K 4/1, KR K 4/2, KR K 5 IN KR K 6, KANJON KOKRE, stran 1856.