Na podlagi prvega odstavka 54. člena Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21) minister za zdravje izdaja
o zagotavljanju izvajanja podaljšane obravnave osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2
(vsebina in področje urejanja)
Ta pravilnik ureja:
– način ugotavljanja upravičenosti do podaljšane obravnave oseb, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne morejo vrniti v domače okolje;
– način zagotavljanja podaljšane obravnave;
– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci podaljšane obravnave;
– prevoze do in od izvajalca podaljšane obravnave ter
– način financiranja podaljšane obravnave in prevozov upravičencev.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. dispečerska služba zdravstva (v nadaljnjem besedilu: DSZ) je služba, katere delovanje ureja Pravilnik o dispečerski službi zdravstva (Uradni list RS, št. 58/17);
2. napotna bolnišnica je bolnišnica, ki pacienta po preboleli COVID-19 oceni kot upravičenega do podaljšane obravnave in ga napoti k izvajalcu podaljšane obravnave;
3. ocena upravičenosti je ocena stanja pacienta po preboleli okužbi s COVID-19, ki jo v bolnišnici izdela tim zdravstvenih delavcev v skladu z Merili za oceno upravičenosti do podaljšane obravnave (v nadaljnjem besedilu: Merila), ki so v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Merila vsebujejo kriterije, na podlagi katerih se ugotavlja upravičenost pacienta do podaljšane obravnave;
4. odgovorna oseba bolnišnice je diplomirana medicinska sestra bolnišnice, ki ureja postopek premestitve upravičenca iz bolnišnice k izvajalcu podaljšane obravnave;
5. podaljšana obravnava so storitve zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije, ki se izvajajo z namenom celostne obravnave upravičenca in doseganja čim višje stopnje samostojnosti po preboleli okužbi s COVID-19 ter vrnitve v domače okolje;
6. upravičenec je oseba, ki je prebolela okužbo s COVID-19 in se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju zaradi nepopolne samooskrbe ne more vrniti v domače okolje in je v skladu z Merili ocenjena kot upravičena do podaljšane obravnave.
II. OCENA UPRAVIČENOSTI DO PODALJŠANE OBRAVNAVE
(ocena upravičenosti do podaljšane obravnave)
(1) Oceno upravičenosti do podaljšane obravnave opravi tim zdravstvenih delavcev napotne bolnišnice, ki ga sestavljajo lečeči zdravnik, diplomirana medicinska sestra in diplomiran fizioterapevt oziroma diplomiran delovni terapevt.
(2) Ocena upravičenosti se izdela na podlagi:
– ocene stanja pacienta po preboleli okužbi s COVID-19 in
– ocene potenciala rehabilitacije, ki bi pacientu omogočala krepitev sposobnosti samooskrbe in ponovno bivanje v domačem okolju.
III. ORGANIZACIJA PODALJŠANE OBRAVNAVE
(izvajalec podaljšane obravnave)
(1) Število potrebnih zmogljivosti za podaljšano obravnavo določi Strokovna svetovalna skupina ministra za zdravje za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: svetovalna skupina).
(2) Izvajalec podaljšane obravnave je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki:
1. ima dovoljenje za izvajanje zdravstvene dejavnosti za področje zdravstvene nege in rehabilitacije (oziroma fizioterapije in delovne terapije) ali zdraviliškega zdravljenja;
2. izpolnjuje pogoje za izvajanje dejavnosti z nastanitvijo;
3. umeščenost objekta omogoča gibanje upravičencev na zunanjih pohodnih površinah;
4. razpolaga s kadrom, ki izpolnjuje pogoje iz 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) za izvajanje podaljšane obravnave;
5. bo do začetka izvajanja podaljšane obravnave zagotovil odgovorno osebo za vodenje dejavnosti podaljšane obravnave, ki je diplomirana medicinska sestra in izpolnjuje pogoje iz 64. člena ZZDej ter ima najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju vodenja in organizacije zdravstvene nege;
6. lahko za potrebe izvajanja podaljšane obravnave zagotovi najmanj 20 posteljnih zmogljivosti znotraj ene organizacijske enote;
7. sklene pogodbo za izvajanje podaljšane obravnave z Ministrstvom za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(3) Izvajalec podaljšane obravnave za upravičenca zagotavlja pripravo in dostavo štirih obrokov dnevno (zajtrk, kosilo, malica in večerja) v skladu z veljavnimi smernicami dobrih higienskih navad na področju živil in na način, da so obroki prilagojeni potrebam upravičenca.
(4) Izvajalec podaljšane obravnave poleg dejavnosti podaljšane obravnave iz 10. člena tega pravilnika zagotavlja storitve pranja perila, čiščenja in vzdrževanja objekta, službe recepcije, službe prehrane in drugih tehničnih služb v skladu z veljavnimi predpisi in strokovnimi standardi na področju zdravstvene dejavnosti.
(5) Če število kandidatov za izvajanje podaljšane obravnave (v nadaljnjem besedilu: kandidat), ki izpolnjujejo pogoje iz 1. do 6. točke prvega odstavka tega člena oziroma njihovih zmogljivosti za izvajanje podaljšane obravnave presega zmogljivosti, ki jih kot potrebne za izvajanje podaljšane obravnave določi svetovalna skupina za vsak posamezen koledarski mesec, se pogodbe za izvajanje podaljšane obravnave z izbranimi kandidati lahko sklepajo postopoma, pri čemer se pri zaporedju sklepanja pogodb s kandidati zaporedno upoštevajo kandidati glede na višino doseženih točk, v primeru enakega števila doseženih točk se kot prednostni kriterij upošteva čas prispetja vloge.
(6) Kot prednostni kriteriji pri izbiri kandidatov in sklepanju pogodb z izvajalcem podaljšane obravnave se upoštevajo:
– najkrajši datum možnega začetka izvajanja podaljšane obravnave za najmanj 20 upravičencev;
– število posteljnih zmogljivosti, ki bi jih kandidat lahko namenil podaljšani obravnavi;
– višina cene najema objekta, preračunana na 20 posteljnih zmogljivosti;
– višina cene najema objekta, preračunana na največje število posteljnih zmogljivosti, ki bi jih izvajalec podaljšane obravnave lahko zagotovil za podaljšano obravnavo in
– podpisana izjava izvajalca ambulantne dejavnosti v javni zdravstveni mreži o nameri zagotavljanja ambulantne dejavnosti iz 12. člena tega pravilnika.
(7) Izvajalec podaljšane obravnave skladno z navodili ministrstva dnevno poroča DSZ in ministrstvu o zasedenosti zmogljivosti.
(izvajalec prevozov do in od izvajalca podaljšane obravnave)
(1) Izvajalec nenujnih reševalnih prevozov pacientov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec prevoza) do in od izvajalca podaljšane obravnave je javni zdravstveni zavod ali druga pravna ali fizična oseba s koncesijo za izvajanje zdravstvene dejavnosti in je vključen v mrežo izvajalcev prevozov pacientov ter:
– ima z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenjeno pogodbo za izvajanje zdravstvene dejavnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja,
– omogoča izvedbo nenujnega reševalnega prevoza ob delavnikih od ponedeljka do petka, na način, da je upravičenec pri izvajalcu podaljšane obravnave sprejet najpozneje do 14.00 ure v dnevu, dogovorjenem za sprejem upravičenca pri izvajalcu podaljšane obravnave, in
– sklene z ministrstvom pogodbo za izvajanje nenujnih reševalnih prevozov.
(2) Pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov pacientov do in od izvajalca podaljšane obravnave se smiselno uporablja listina NALOG ZA PREVOZ (Obr. NLG) Pravilnika o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 104/13, 8/15, 1/16, 57/18 in 30/19).
(3) Če število kandidatov za izvajalca prevoza, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka tega člena, presega število izvajalcev prevoza, ki ga v javnem pozivu določi ministrstvo, se kot prednostna kriterija pri izboru izvajalca prevoza upoštevata primerljiva pokritost z izvajalci prevoza v vzhodni kohezijski regiji in zahodni kohezijski regiji ter čas prispetja vloge.
(komisija za pregled vlog)
(1) Pregled pravočasnosti in vsebinske ustreznosti vlog in izpolnjevanje pogojev za izvajanje dejavnosti podaljšane obravnave iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika ter pogoje za izvajanje dejavnosti prevozov iz prvega odstavka prejšnjega člena opravi komisija, ki jo s sklepom imenuje minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(2) Komisija iz prejšnjega odstavka po zaključenem pregledu vlog pripravi predlog kandidatov za izvajanje podaljšane obravnave in predlog izvajalcev prevoza.
(določitev izvajalcev podaljšane obravnave in izvajalcev prevoza)
(1) Izvajalce podaljšane obravnave in izvajalce prevoza na podlagi javnega poziva v skladu z 39. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) in mnenja komisije iz prejšnjega člena določi minister.
(2) Seznam izvajalcev iz prejšnjega odstavka se:
– objavi na spletni strani ministrstva ter
– posreduje DSZ in bolnišnicam.
(pregled nad zmogljivostmi za podaljšano obravnavo in koordinacija prevozov)
Pregled nad izvajalci podaljšane obravnave, številom prostih posteljnih zmogljivosti pri izvajalcu podaljšane obravnave ter koordinacijo prevozov do in od izvajalca podaljšane obravnave zagotavlja DSZ.
(poročanje izvajalca podaljšane obravnave)
Izvajalec podaljšane obravnave enkrat mesečno poroča ministrstvu o realizaciji podaljšane obravnave na način, ki ga s pogodbo z izvajalcem podaljšane obravnave določi ministrstvo.
IV. ZAGOTAVLJANJE PODALJŠANE OBRAVNAVE
(zagotavljanje podaljšane obravnave)
(1) Izvajalec podaljšane obravnave podaljšano obravnavo zagotavlja v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti, strokovnimi smernicami, področnimi kodeksi ter ob upoštevanju temeljnih načel varnosti in kakovosti, kot so uspešnost, pravočasnost, neprekinjenost, učinkovitost, enakopravnost in osredotočenje na upravičenca, ob vključevanju pristojnih kadrov in služb za čim hitrejšo vrnitev upravičenca v domače okolje oziroma vključitev v izvajanje socialno varstvenih storitev v instituciji ali na domu.
(2) Izvajalec podaljšane obravnave za vsakega upravičenca izdela individualni načrt podaljšane obravnave (v nadaljnjem besedilu: načrt), ki se prilagaja glede na stanje in potrebe upravičenca.
(3) Načrt vsebuje najmanj:
– oceno stanja upravičenca po temeljnih življenjskih aktivnostih;
– cilje, ki se želijo s podaljšano obravnavo doseči;
– načrt in frekvenco potrebnih storitev ter
– oceno učinka izvedenih storitev.
(4) Upravičenec je upravičen do največ 30 dni podaljšane obravnave, kar se na podlagi ocene odgovorne osebe izvajalca podaljšane obravnave lahko podaljša največ za naslednjih 30 dni.
(5) Če upravičenec po preteku upravičenosti iz prejšnjega odstavka ne zapusti izvajalca podaljšane obravnave, od naslednjega dne po zaključku upravičenosti iz prejšnjega odstavka sam krije stroške, povezane z namestitvijo in zagotavljanjem storitev podaljšane obravnave.
(6) Upravičenec do podaljšane obravnave si do in od izvajalca podaljšane obravnave zagotovi lasten prevoz.
(7) Če upravičenec lastnega prevoza iz prejšnjega odstavka ne more zagotoviti oziroma gre za nepomično osebo ali osebo, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo ali zdravstveno oskrbo zdravstvenega delavca, se zagotovi nenujni reševalni prevoz, ki ga izvede izvajalec prevoza.
(8) Utemeljenost nenujnega reševalnega prevoza iz prejšnjega odstavka presoja lečeči zdravnik napotne bolnišnice oziroma nosilec splošne ambulante iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika.
(premestitev k izvajalcu podaljšane obravnave)
(1) Če je pacient upravičen do podaljšane obravnave in s premestitvijo v podaljšano obravnavo pisno soglaša, se začne postopek premestitve upravičenca k izvajalcu podaljšane obravnave.
(2) Napotna bolnišnica:
1. pri DSZ preveri razpoložljivost zmogljivosti za podaljšano obravnavo pri izvajalcih podaljšane obravnave;
2. če razpoložljive zmogljivosti iz prejšnje točke sprejem upravičenca k izvajalcu podaljšane obravnave omogočajo, odgovorna oseba napotne bolnišnice dogovori sprejem upravičenca z izvajalcem podaljšane obravnave;
3. če upravičenec ne more zagotoviti lastnega prevoza iz šestega odstavka prejšnjega člena ali bi bil tak prevoz zanj škodljiv, odgovorna oseba napotne bolnišnice pri DSZ naroči prevoz upravičenca do izvajalca podaljšane obravnave;
4. zagotovi potrebno dokumentacijo ob odpustu iz bolnišnice, in sicer najmanj:
‒ izpolnjeno in podpisano Prilogo 1 tega pravilnika;
‒ rezultat testiranja na virus SARS-CoV-2 z metodo verižne reakcije s polimerazo, iz katerega je razviden datum potrjene okužbe s COVID-19;
‒ izvid laboratorijske preiskave na prisotnost okužb z večkratno odpornimi mikroorganizmi (Meticilin odporni Staphylococcus aureus, Extended-Spectrum Beta Lactamases);
‒ odpustno dokumentacijo po zaključenem bolnišničnem zdravljenju;
‒ navodilo za prejemanje zdravil;
‒ e-recepte za vso terapijo, ki jo ima predpisano upravičenec, in sicer najmanj za naslednjih 30 dni;
‒ poročilo službe zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije, ki je v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Premeščanje upravičenca k izvajalcu podaljšane obravnave poteka neposredno iz napotne bolnišnice po vnaprejšnjem dogovoru z izvajalcem podaljšane obravnave, in sicer ob delavnikih od ponedeljka do petka, na način, da je upravičenec pri izvajalcu podaljšane obravnave sprejet najpozneje do 14.00 ure v dogovorjenem dnevu. Naročilo za prevoz pacienta mora napotna bolnišnica sporočiti DSZ najpozneje do 10.00 ure v dogovorjenem dnevu.
(4) Če izvajalec podaljšane obravnave v 24 urah po sprejemu upravičenca ugotovi, da upravičenec ne izpolnjuje pogojev iz Meril, upravičenca vrne napotni bolnišnici. Vrnitev dogovori in izda nalog za prevoz nosilec splošne ambulante iz prvega odstavka 12. člena tega pravilnika.
(vodenje pacientov s pogodbenim izvajalcem splošne ambulante)
(1) Ministrstvo za izvajanje splošne ambulante za obravnavo upravičencev pri izvajalcu podaljšane obravnave sklene pogodbo z izvajalcem dejavnosti splošne ambulante v javni zdravstveni mreži (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni izvajalec).
(2) Pogodbeni izvajalec zagotavlja obravnavo upravičenca pri izvajalcu podaljšane obravnave, in sicer v obsegu obravnave na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, vključno z zagotavljanjem materialnih stroškov za laboratorijske preiskave in stroškov sodobnih materialov za oskrbo ran.
(3) Pogodbeni izvajalec zagotavlja obravnavo upravičencev do največ osem ur tedensko na 20 upravičencev pri izvajalcu podaljšane obravnave.
(4) Pred zaključkom podaljšane obravnave pogodbeni izvajalec o stanju upravičenca obvesti izbranega osebnega zdravnika upravičenca.
(zagotavljanje stroškov dela pogodbenega izvajalca)
(1) Stroški dela pogodbenega izvajalca se obračunajo v deležu splošne ambulante glede na število obravnavanih upravičencev.
(2) Za zagotavljanje spremljanja 20 upravičencev se pogodbenemu izvajalcu prizna največ 20 odstotkov standarda splošne ambulante, kar znaša največ 23.149,20 eura letno.
(3) Pogodbeni izvajalec obračuna naslednje storitve, ki lahko znašajo največ:
– prvi pregled upravičenca do največ 30 minut;
– ponovni preglede upravičenca do največ 15 minut;
– telefonski razgovor v povezavi z obravnavo upravičenca 10 minut.
V. ZAGOTAVLJANJE STROKOVNE PODPORE IZVAJALCEM PODALJŠANE OBRAVNAVE
(strokovna podpora izvajalcem podaljšane obravnave)
Za podporo in strokovno svetovanje izvajalcem podaljšane obravnave minister imenuje delovno skupino, ki sodeluje z deležniki in ministrstvom v procesu zagotavljanja podaljšane obravnave.
(financiranje stroškov podaljšane obravnave)
(1) Vrednost enega dne podaljšane obravnave se določi v višini 88 eurov na dan.
(2) Vrednost iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi stroške prehrane iz tretjega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(3) Izvajalci podaljšane obravnave so upravičeni tudi do kritja stroškov najema objekta za podaljšano obravnavo, ki vključujejo:
‒ čiščenje in vzdrževanje skupnih prostorov objekta za podaljšano obravnavo najmanj enkrat dnevno;
‒ čiščenje in vzdrževanje sob s kopalnicami najmanj enkrat dnevno;
‒ pranje osebnega perila upravičencev ter zagotavljanje in pranje posteljnine (trikrat tedensko oziroma po potrebi pogosteje) in brisač (menjava vsak drugi dan) ter
‒ zagotavljanja službe recepcije, in sicer v obsegu, ki ga s pogodbo z izvajalcem podaljšane obravnave dogovori ministrstvo.
(financiranje stroškov prevoza do in od objekta za podaljšano obravnavo)
(1) Financiranje stroškov prevoza upravičencev do in od objekta za podaljšano obravnavo se zagotavlja ob smiselni uporabi pravil, ki veljajo za obračun stroškov prevoza v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja. Stroški oziroma finančna vrednost posameznega prevoza se obračuna na naslednji način:
– število prevoženih kilometrov se šteje od izvoza pri izvajalcu prevoza do lokacije upravičenca, ki mu je odrejena podaljšana obravnava, do izvajalca podaljšane obravnave, kjer bo upravičenec deležen podaljšane obravnave, in povratek vozila z ekipo na izhodiščno lokacijo izvajalca prevoza oziroma od izvajalca podaljšane obravnave do doma upravičenca;
– cena prevoženega kilometra je 1,01 eura.
(2) Za določitev kilometrov, ki so podlaga za obračun opravljenih prevozov, se uporablja najkrajša varna pot z avtomobilom na spletni strani zemljevidi.najdi.si.
(3) Za opravljeni prevoz se prizna pavšalni strošek v enkratnem znesku za osebno varovalno opremo, čiščenje in razkuževanje vozila v višini 31 eurov.
(zagotavljanje potrebnih sredstev)
Sredstva, potrebna za zagotavljanje podaljšane obravnave iz tega pravilnika, se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-39/2021/11
Ljubljana, dne 16. marca 2021
EVA 2021-2711-0028
