Na podlagi tretjega odstavka 32. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) minister za infrastrukturo izdaja
o tehničnih pogojih za graditev podzemnih elektroenergetskih vodov izmenične nazivne napetosti nad 1 kV do 400 kV
1. člen
(1) Ta pravilnik določa tehnične pogoje za varno in ekonomično graditev ter varno, zanesljivo in nemoteno obratovanje, vzdrževanje in uporabo podzemnih elektroenergetskih vodov izmenične nazivne napetosti nad 1 kV do 400 kV (v nadaljnjem besedilu: podzemni EE vod).
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi pri vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike, ki jih določa Energetski zakon (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) in podzakonski akti.
(3) Ta pravilnik se ne uporablja za sistem voznih vodov elektrificiranih železniških prog, podzemnih rudnikov, morskih ploščadih in ladij.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– blodeči tok je električni tok, ki prodira v zemljo skozi obratovalno ozemljilo ali po naključni zemeljski poti in teče nenadzorovano v kovinskih strukturah,
– elektro kabelska kanalizacija (v nadaljnjem besedilu: EKK) jegradbeni inženirski objekt sestavljen iz cevi, jaškov, kinet in drugih elementov namenjenih polaganju kablov,
– izolacija je sklop izolacijskih materialov, vgrajenih v kabel s funkcijo vzdržati napetost,
– kabel je sestav iz ene žile s plaščem ali več žil s skupnim plaščem, morebitnih lastnih prevlek, električne in mehanske zaščite ter zaščitnih prevlek (kovinski plašč, armatura in zunanji plašč),
– kabelski pribor so končniki, konektorji, spojke, kabelski čevlji, tulci, omarice za ozemljitev kabelskih zaslonov, natični pribor, pribor za povezovanje kabelskih zaslonov ter oprema za tesnjenje prehoda skozi steno,
– kompenzacijski vodnik je vodnik, ki poteka tik ob kablu ter je ozemljen najmanj na obeh koncih,
– kovinski oklep je žični ali trakast oklep, namenjen mehanski zaščiti,
– prečna zapora je zaščita pred vlago, sestavljena iz materiala, ki ne prepušča vode in vlage,
– vzdolžna zapora je zaščita, izvedena z materialom, ki preprečuje vzdolžno prodiranje vode,
– ozemljitev je električno prevodna zveza posameznih prevodnih delov z ozemljilom,
– ozemljitev nevtralne točke omrežja jenačin povezave nevtralne točke omrežja na potencial zemlje,
– podvrtanje je gradbeni poseg nadzorovanega vrtanja v zemljino, praviloma pod obstoječimi infrastrukturnimi objekti (npr. ceste, železnica), vodotoki ali gospodarsko javno infrastrukturo,
– podzemni EE vod jekabel, mehanska in električna zaščita, elektro kabelska kanalizacija, kabelski pribor ter tesnilni pribor in podobno,
– prepletanje kabelskih zaslonov je način povezave kabelskih zaslonov z namenom zmanjševanja induciranih napetosti in tokov v zaslonu enožilnih kablov,
– visoka napetost (v nadaljnjem besedilu: VN) je medfazna izmenična napetost nad 1 kV do 400 kV,
– vodnik je prevodni del žile, sestavljen iz ene ali več različno oblikovanih žic, praviloma iz bakra ali aluminija, katerih funkcija je prevajanje električnega toka,
– zaslon je prevodna plast ali več prevodnih plasti, katerih funkcija je oblikovanje električnega polja v izolaciji in prevajanje toka zemeljska stika,
– žila je osnovni sestavni element kabla, ki jo sestavljata vodnik, polprevodna plast, izolacija in zunanja polprevodna plast.
(2) Drugi izrazi v tem pravilniku imajo enak pomen, kot so določeni v Energetskem zakonu in standardih.
(1) Podzemni EE vod mora vzdržati načrtovane električne, mehanske, toplotne, klimatske in okoljske vplive na mestu vgradnje. Načrtovanje, projektiranje in gradnja podzemnih EE vodov se izvede v skladu s stanjem tehnike in dobro inženirsko prakso.
(2) Pri projektiranju in gradnji podzemnih EE vodov se upošteva:
– zanesljivo obratovanje,
– varno uporabo in vzdrževanje,
– zaščito pred neposrednim in posrednim dotikom delov pod napetostjo,
– zaščito pred nevarnostjo obloka in pregrevanjem,
– zaščito pred udarom strele in prenapetostjo,
– mehansko odpornost in stabilnost,
– varnost pred požarom,
– higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice.
(1) Če ta pravilnik ne določa drugače, tehnične pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, določajo naslednji standardi, ki se nanašajo na:
– distribucijske kable z ekstrudirano izolacijo za nazivne napetosti od 3,6/6 (7,2) kV do vključno 20,8/36 (42) kV,
– elektroenergetske kable z ekstrudirano izolacijo in njihov pribor za naznačene napetosti nad 30 kV (Um = 36 kV) do 150 kV (Um = 170 kV) – Preskusne metode in zahteve,
– energetske kable z ekstrudirano izolacijo in njihov pribor za nazivne napetosti nad 150 kV (Um = 170 kV) do 500 kV (Um = 550 kV) – Preskusne metode in zahteve,
– energetske kable z ekstrudirano izolacijo in njihov pribor za nazivno napetost od 1 kV (Um = 1,2 kV) do 30 kV (Um = 36 kV) – v delu, ki se nanaša na kable nazivne napetosti od 6 kV (Um = 7,2 kV) do 30 kV (Um = 36 kV),
– preskusne zahteve za pribor, ki se uporablja na elektroenergetskih kablih za naznačene napetosti od 3,6/6(7,2) kV do vključno 20,8/36(42) kV – 1. del: Kabli z ekstrudirano izolacijo,
– vtični skoznjiki za napetosti nad 1 kV do 52 kV in tokove od 250 A do 2,50 kA za opremo, razen za transformatorje, polnjene s tekočinami,
– preskusne metode za pribor energetskih kablov za napetosti od 6 kV (Um = 7,2 kV) do 36 kV (Um = 42 kV),
– izračun tokovne obremenitve,
– pokrovi za odtoke in jaške na voznih površinah in površinah za pešce – 1. del: Definicije, klasifikacija, splošna načela zasnove, zahtevane lastnosti in preskusne metode,
– pokrovi za odtoke in jaške na voznih površinah in površinah za pešce – 1. del: Pokrovi za odtoke in jaške iz kompozitnih materialov,
– kabelske omare za prepletanje zaslonov kablov v delu, ki se nanaša na stopnja zaščite, ki jo zagotavlja ohišje.
(2) Pri gradnji, obratovanju, vzdrževanju in uporabi podzemnih EE vodov se lahko uporabijo tudi drugi standardi ali tehnične rešitve, ki so najmanj enakovredni zahtevam standardov iz tega člena, kar se dokazuje z izračuni ali tehnično utemeljitvijo.
Kabli se polagajo v trikotni ali ravninski razporeditvi, in sicer:
– neposredno v zemljo,
– v cevi elektro kabelske kanalizacije,
– v vertikalne kabelske jaške,
– v cevi ob mostovih izven svetle odprtine prednostno na dolvodni strani,
– v cevi pri križanju pod vodotoki,
– v mostni konstrukciji,
– na police v kabelskih prostorih, kanalih, predorih in kinetah,
– v cevi s podvrtanjem ali podobno tehnologijo,
– neposredno v vodo na dno rek, jezer in morja.
Dejanska obremenjenost kabla s tokom se določi na podlagi termičnih lastnosti mesta vgradnje, pri čemer se upošteva:
– nazivno tokovno obremenitev,
– korekcijski faktor tokovne obremenitve v odvisnosti od temperature zemlje za različne specifične toplotne upornosti zemlje in faktorje obremenitve,
– korekcijski faktor tokovne obremenitve v odvisnosti od števila kablov v istem rovu pri posamezni formaciji, za različne specifične toplotne upornosti zemlje in faktorje obremenitve,
– produkt korekcijskih faktorjev, ki se nanašajo na način polaganja (polaganje v cevi, kanale itd.),
– največjo termično obremenitev, ki v življenjski dobi kabla nastane kot posledica obremenitve s tokom in mesta, kjer je kabel položen.
(dimenzioniranje kabla na tok kratkega in zemeljskega stika)
Kabel mora zdržati tokove kratkih in zemeljskih stikov na mestu vgradnje v odvisnosti od trajanja.
(zahteve za gradnjo podzemnih EE vodov)
(1) Novi podzemni EE vodi morajo biti dimenzionirani in zgrajeni skladno z razvojnimi načrti distribucijskega in sistemskega operaterja.
(2) Izvedbeni projekt mora vsebovati izračun ustreznosti izbire preseka vodnika kabla glede na zahtevano obremenitev, padec napetosti ter glede na izračunan tok kratkega stika in pogoje polaganja.
(3) Približevanje in križanje podzemnih EE vodov z drugimi infrastrukturnimi vodi, objekti, stavbami in inštalacijami določa Priloga 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(4) Električni potencial ozemljil pri križanju ali približevanju kablu ne sme presegati vzdržne napetosti plašča kabla.
(5) Če zaradi okoliščin na terenu ni mogoče izpolniti zahtev iz tretjega odstavka tega člena, so lahko ob izpolnitvi dodatnih varnostnih ukrepov, kot so mehanske, toplotne, električne ali druge zaščite, razdalje tudi manjše ali koti križanja drugačni.
(6) Podzemni EE vodi, ki so položeni v zemljo, ne smejo biti nadzidani, vhodi v kabelske jaške morajo biti stalno dostopni. V kabelskih kinetah mora biti kabel z najvišjo nazivno napetostjo položen najnižje, v razdalji, ki zagotavlja požarno varnost, ali je ločen od drugih vodov.
(7) Brez soglasja lastnika ali upravljavca podzemnega EE voda ni dovoljeno v EKK nameščati vodov druge infrastrukture.
(8) Kompenzacijski vodnik je sestavni del podzemnih EE vodov nad 45 kV nazivne napetosti takrat, ko so prevodni kabelski ekrani ozemljeni enostransko.
(9) Če je nevtralna točka omrežja z nazivno napetostjo do 45 kV ozemljena resonančno ali ni ozemljena in traja zemeljski stik več kot 4 sekunde, mora biti izolacija žil dimenzionirana za medfazno napetost do zemlje.
(10) Na območjih z vodo, na poplavnih območjih ali kjer je velika nevarnost vdora vode v kabelsko kanalizacijo, se uporabljajo kabli z dodatno zaščito pred vdorom vode. Preprečeno mora biti odnašanje zasipnega materiala in premikanje kabelske kanalizacije. Kadar voda ni pH nevtralna, mora biti plašč kabla odporen na baze ali kisline.
(11) Traso in globino položenih podzemnih EE vodov se geodetsko posname in izdela geodetski načrt ter vpiše v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
(zaščita kabla pred preobremenitvijo, kratkim in zemeljskim stikom)
(1) Kabel mora biti zaščiten pred učinkom toka preobremenitve, kratkega in zemeljskega stika z zaščitno napravo na avtomatski izklop. Izbor in karakteristike zaščitne naprave se določi glede na način polaganja, pogojev vgradnje, trajno dopusten tok, kratkostično moč na mestu vgradnje in termično zmogljivost kabla.
(2) Zaščita pred kratkim in zemeljskim stikom ter preobremenitvijo se vgradi najmanj v točki napajanja (razdelilna transformatorska postaja, elektrarna in podobno).
(zaščita kabla pred mehanskimi poškodbami)
Kabel mora biti zaščiten pred mehanskimi in električnimi poškodbami med polaganjem in po njem, in sicer:
– upošteva se najnižja temperatura okolice, ki jo določajo standardi ali proizvajalec,
– enožilni kabli morajo biti položeni tako, da sile, ki nastanejo zaradi kratkega stika, teh ne poškodujejo,
– način in globina polaganja kabla morata zagotavljati, da so zunanji vplivi omejeni na sprejemljive varne vrednosti. Pri polaganju v korita morajo biti kabli položeni v določeni globini in pokriti z (betonskimi) ploščami ali opozorilnimi rešetkami, da se prepreči škoda, ki jo povzročijo uporabniki prostora,
– podzemeljski in podvodni kabli morajo biti mehansko zaščiteni na mestih prehoda iz vode ali zemlje na prosto,
– kabli se položijo na dno kabelskega jarka, na katerem ne sme biti kamenja.
(1) Vsak podzemni EE vod mora biti na obeh koncih in v kabelskih jaških označen najmanj s podatki o tipu, prerezu, nazivni napetosti, dolžini in imenu ali številki izvoda/voda. Smiselno enako se označijo kabelske spojke in prepletanje kabelskih zaslonov v kabelski kanalizaciji.
(2) Če se na podzemnemu EE vodu uporabi prepletanje zaslonov ali ozemljevanje zaslona s prenapetostnimi odvodniki, mora biti to vidno označeno na obeh koncih.
Električne lastnosti kabla morajo ustrezati nazivni napetosti omrežja, katerega del je.
(zaščita pred blodečimi tokovi)
Če so prisotni blodeči tokovi, je potrebno izvesti zaščitne ukrepe pred škodljivimi vplivi le-teh na EE vode.
(inducirana napetost in tok v zaslonih kablov)
(1) Pri projektiranju podzemnih EE vodov je potrebno v kabelskih zaslonih zagotoviti inducirane napetosti in tokove v dovoljenih mejah.
(2) Pri podzemnih EE vodih je potrebno upoštevati navodila proizvajalcev kablov glede induciranih napetosti v kabelskih zaslonih, ki ne smejo prekoračiti vrednost zdržne napetosti plašča kabla. Tehnične rešitve omejevanja induciranih napetosti in tokov morajo temeljiti na dogovoru med projektantom in naročnikom.
(zaščita predatmosferskimi razelektritvami)
Na izpostavljenih hribovitih območjih z gostoto udarov strel nad 5 strel/km2 na leto (smučišča, oddajniški vrhovi, pobočja, slemena…) in upornostjo tal nad 2 kΩm, se uporabi kabel z dodatnim zunanjim kovinskim oklepom ali kabel brez dodatnega zunanjega kovinskega oklepa z zaščitnim vodnikom, položenim najmanj 30 cm nad kablom.
Na prehodih v nadzemno omrežje se vgradijo prenapetostni odvodniki. Druge lokacije prenapetostnih odvodnikov se določijo z izračuni.
(polaganje podzemnih EE vodov neposredno v zemljo)
(1) Najmanjša globina podzemnih EE kablov, položenih neposredno v zemljo, mora biti naslednja:
– dovoljene napetost dotika in koraka nad kablom pri kratkih ali zemeljskih stikih ne sme biti prekoračena,
– preprečiti je treba neposreden dotik kabla in uporabnikov prostora,
– preprečiti je treba mehanske poškodbe pri uporabi zemljišča, v katerega je kabel položen.
(2) Za kable nad 45 kV se izvedejo meritve napetosti koraka in dotika, kjer so izpostavljeni prevodni deli v varovalnem pasu kablovoda.
(3) Zasip se izvede z materialom ustrezne granulacije in toplotne prevodnosti. Pred polaganjem kabla se preveri zahtevana globina kabelskega jarka.
(4) Mehanska zaščita podzemnih EE kablov se izvede s ščitniki, ki so položeni nad kablom, ali z zaščitnimi elementi. Nad mehansko zaščito se položi opozorilni trak rdeče barve z napisom »POZOR ENERGETSKI KABEL«, katerega globino polaganja določi projektant.
(5) Če je vzporedno položenih več kablov ali podzemnih EE vodov, se opozorilni trak položi najmanj nad skrajnima kabloma.
(zaščita pred mehansko preobremenitvijo)
Če se pričakuje mehanska preobremenitev podzemnih EE kablov, položenih na strmih ali plazovitih območjih, je treba izvesti zaščito pred mehansko preobremenitvijo.
(zaščita pred prekomernim magnetnim poljem)
Prekomerno magnetno polje se prepreči z uporabo trižilnih ali polaganjem enožilnih kablov v trikot, polaganjem v večjo globino, odmikanjem od občutljivih območij, z zaslanjanjem.
(zaščita pred koreninami dreves)
V varovalnem pasu podzemnih EE vodov ni dovoljena zasaditev dreves ter grmičevja.
(elektro kabelska kanalizacija)
Elektro kabelska kanalizacija se praviloma gradi:
– v komunalno opremljenih območjih (mesta, industrijske cone, ...),
– v predvidenih zazidalnih območjih,
– pod voznimi in pohodnimi površinami,
– pod železniškimi progami, vodotoki in podobno.
(1) Najmanjša globina zgornjega roba cevi EKK mora ustrezati zahtevam prvega odstavka 17. člena tega pravilnika.
(2) Mehanska zaščita cevi EKK mora biti izvedena z zasipnim materialom ustrezne granulacije ali z obbetoniranjem. Nad EKK se položi opozorilni trak rdeče barve z napisom »POZOR ENERGETSKI KABEL«, katerega globino polaganja določi projektant.
(3) Velikost kabelskih jaškov mora biti najmanj takšna, da omogoča minimalni polmer ukrivljenja kabla z največjim predvidenim presekom. Notranji premer cevi mora biti najmanj 1,5 večji, kot je premer kabla z največjim predvidenim presekom,
(4) EKK mora biti pred polaganjem kablov brez tujkov in čista.
(zahteve za kabelski pribor)
(1) Kabelski pribor mora biti vsaj enako mehansko in dielektrično trden kot sam kabel ter brez poškodovanja vzdržati pričakovane vplive okolice, kot so vlaga, korozija, ozon, ultravijolična svetloba, razne nečistoče in podobno.
(2) Izbira kabelskih objemk mora upoštevati način namestitve VN kablov. Kabelske objemke morajo biti dimenzionirane za vsa normalna in izredna obratovalna stanja (kratki stiki, …). Kabelske police morajo zdržati mehanske obtežbe, ki nastanejo pri montaži in kratkih stikih.
(zahteve za polaganje in montažo kablov)
(1) Pri polaganju in montaži kabla je treba ravnati tako, da se njegovi parametri ne spremenijo, upoštevajoč navodila proizvajalcev.
(2) Upoštevati je treba s strani proizvajalca kabla določene minimalne zahteve glede polaganja in montaže kablov, ki so:
– dovoljen najmanjši upogibni polmer krivljenja,
– dovoljena največja sila vlečenja, fizikalne in kemijske lastnosti se v primeru izpostavljenosti zahtevnejšim pogojem obratovanja, kot so ultravijolična svetloba, visoke temperature in podobno, ne smejo spremeniti,
– gladkost in trdnost podlage, na katero se kabel polaga,
– minimalna dovoljena temperatura pri polaganju,
– priključitev kabla na priključno mesto (odklopniki) ne sme povzročiti, da bi bil kabel mehansko preobremenjen ali izpostavljen temperaturam, ki so višje od dovoljene v predvidenih pogojih obratovanja.
(zahteve za polaganje kablov v objekte)
(1) V objektih se kabli polagajo v kinete, na kabelske police ali na drug način tako, da se mehanske in električne lastnosti kabla ne spremenijo. Zagotovljena mora biti varnost pred previsoko napetostjo dotika.
(2) Način polaganja, izbor kabla in kabelskega pribora mora biti v skladu z zahtevami načrta požarne varnosti.
(3) Uvod kablov v objekt mora biti izveden tako, da zagotavlja protipožarno zaporo glede na požarni načrt ter da prepreči vdor tujkov in vode.
(dokumentacija, preverjanje in preskusi)
(1) Kabel in celoten pribor mora imeti pred polaganjem dokumentacijo o kakovosti, skladno zahtevami naročnika in rezultate preskusov, skladno s standardi o preskušanju.
(2) Pred polaganjem kabla se preveri stanje bobna, na katerem je ta navit, brezhibnost zaščitnih kap na koncih kabla, stanje plašča na vrhnjem sloju navitja bobna in možnost odvijanja brez poškodovanja.
(3) Po polaganju, montaži in pred prvim priklopom pod napetost se opravi najmanj napetostni preskus dielektrične trdnosti izolacije žil in zunanjega plašča, skladno s standardi o preskušanju ter o tem izdela poročilo.
Investitor mora zagotoviti strokovni nadzor:
– pri vgradnji ustreznega kabla in pripadajočih materialov,
– pri izvajanju gradnje in polaganjem,
– pri preizkušanju in meritvah,
– nad aktivnostmi pred začetkom obratovanja podzemnega EE voda.
Ta pravilnik začne veljati 1. oktobra 2021.
Št. 007-390/2020
Ljubljana, dne 26. februarja 2021
EVA 2020-2430-0100
