Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 131. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 191/20 – UPB1 in 21/21) je mestni svet na 24. redni seji dne 10. 3. 2021 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj, ki obsega:

– Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 191/20 – UPB1 z dne 18. december 2020)

– Spremembe in dopolnitve Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 21/21 z dne 12. februar 2021)

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Mestnega sveta Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu svet) in njegovih delovnih teles, uresničevanje pravic in dolžnosti njegovih članov, postopke odločanja, razmerja sveta do drugih organov Mestne občine Kranj (v nadaljnjem besedilu MOK) in Mestne uprave MOK (v nadaljnjem besedilu mestna uprava) ter druga vprašanja, pomembna za delo sveta.

(1) Za vprašanja o delu delovnih teles sveta, ki jih ta poslovnik posebej ne ureja, razen določb o snemanju sej sveta in o dopisni seji, se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki veljajo za svet.

(2) Določbe tega poslovnika glede sklica in vodenja seje sveta ter sestave zapisnika, če ni izrecno s tem poslovnikom drugače določeno, se smiselno uporabljajo za seje sveta krajevnih skupnosti, pri čemer se ne uporabljajo določbe o snemanju sej, dopisni seji in določba četrtega odstavka 97. člena tega poslovnika.

(1) Za člane in članice sveta se uporablja naziv »svetnik« in »svetnica« (v nadaljnjem besedilu svetnik).

(2) V poslovniku uporabljen izraz »predsedujoči sveta« pomeni župana ali drugo osebo, ki vodi sejo sveta na podlagi pooblastila župana ali v skladu z določbami tega poslovnika.

(3) Izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

(1) Delo in dokumentacija sveta in njegovih delovnih teles sta javna, razen če svet ali njegovo delovno telo obravnava zadevo oziroma gradivo zaupne narave.

(2) Svet zagotavlja javnost dela z obveščanjem javnosti o svojem delu, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na svojih javnih sejah, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani MOK, z uradnim objavljanjem splošnih aktov MOK, z objavljanjem sklicev sej sveta in njegovih delovnih teles, gradiv za točke dnevnega reda teh sej in njihovih zapisnikov, objavljanjem posnetkov sej sveta ter na druge načine v skladu s predpisi MOK ob hkratnem zagotavljanju varstva osebnih podatkov.

(3) Javnost je lahko navzoča na sejah sveta na podlagi vnaprejšnje najave zainteresirane osebe, ki mora biti predsedujočemu sveta podana najmanj 24 ur pred sejo sveta, pri čemer najava ni potrebna za predstavnike javnih občil. V primeru, da je podanih več kot pet pravočasnih najav, se v prostorih MOK organizira neposredni prenos seje, pri katerem ne nastane zvočni ali slikovni zapis seje. Notranja organizacijska enota mestne uprave, pristojna za organiziranje dela sveta, zainteresirani osebi izda dovolilnico za udeležbo. Javnost na seji nima pravice do besede.

(4) Svet lahko sklene, da bo seja ali del seje potekala brez navzočnosti javnosti. Predsedujoči sveta določi, kdo je lahko poleg župana, svetnikov, predlagatelja gradiva in predstavnikov mestne uprave navzoč na seji ali delu seje, ki poteka brez navzočnosti javnosti.

(5) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in njegovih delovnih teles, ki vsebujejo osebne podatke ali podatke, ki so kot državna, uradna in poslovna skrivnost opredeljeni z zakonom ali z drugimi predpisi (v nadaljevanju: gradivo zaupne narave). Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi župan s posebnim aktom.

(6) Konstitutivno sejo sveta krajevne skupnosti, ki je hkrati prva redna seja sveta krajevne skupnosti, pripravi in skliče dotedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje v 20 dneh po volitvah sveta krajevne skupnosti. Če seja v tem roku ni sklicana, jo skliče župan ali od njega pooblaščeni javni uslužbenec mestne uprave.

(1) Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.

(2) Konstitutivno sejo, ki je hkrati prva redna seja novoizvoljenega sveta, pripravi in skliče dotedanji župan najkasneje v 20 dneh po volitvah za svet, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja v tem roku ni sklicana, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.

(3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan prvo izvoljene svetnike s kandidatnih list.

(4) Do potrditve mandata župana prvo sejo vodi najstarejši svetnik oziroma svetnik, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet.

(5) Svet na prvi seji najprej imenuje komisijo za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana.

(1) Dnevni red konstitutivne seje je:

1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih svetnikov,

2. poročilo volilne komisije MOK,

3. imenovanje komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana,

4. poročilo komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana,

5. potrditev mandatov svetnikov in ugotovitev o izvolitvi župana,

6. slovesna prisega župana in njegov pozdravni nagovor,

7. imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.

(1) Na prvi seji svet izmed navzočih svetnikov imenuje predsednika in dva člana Komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana.

(2) Kandidate za predsednika in člana komisije lahko predlaga skupina najmanj petih navzočih članov sveta.

(3) Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani predsednik in člana komisije. O ostalih predlogih svet ne odloča.

(1) Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana na podlagi poročila volilne komisije MOK in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za svetnike, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za svetnike ali predstavnikov list kandidatov in predlaga potrditev mandatov svetnikov.

(2) Mandate svetnikov potrdi svet na predlog Komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov list kandidatov.

(3) Svet najprej odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej. Šteje se, da je z odločitvijo o spornem mandatu hkrati odločeno o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov.

(4) Kandidat za svetnika, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.

(5) Dokler svet o tem ne odloči, ima kandidat za svetnika, katerega mandat je sporen, pravico udeleževati se sej sveta, vendar nima pravice odločanja.

(1) Komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatov za župana.

(2) Svet na podlagi poročila komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana. Šteje se, da je z odločitvijo o spornem mandatu župana hkrati odločeno o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidata za župana.

(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni svetniki, mandat dotedanjim svetnikom in županu preneha.

(2) S prenehanjem mandata svetnikov preneha članstvo v nadzornem odboru ter v stalnih in začasnih delovnih telesih sveta.

(1) Pred slovesno prisego in pozdravnim nagovorom novoizvoljenega župana preda dotedanji župan župansko verigo novoizvoljenemu županu.

(2) Župan po slovesni prisegi in pozdravnem nagovoru prevzame vodenje seje.

(1) Svet nato imenuje Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija ima pet članov, in sicer predsednika, podpredsednika in tri člane, vse iz vrst svetnikov. Kandidate za predsednika, podpredsednika in člane komisije lahko predlaga skupina najmanj petih svetnikov.

(2) Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je javno. Po imenovanju komisije preneha delovati komisija za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana.

(1) Svet v 60 dneh po konstituiranju imenuje oziroma izvoli organe MOK, določene z zakonom ali drugimi splošnimi akti, in komisije kot svoja delovna telesa, če ni z zakonskimi ali podzakonskimi akti drugače določeno.

(2) Člane nadzornega odbora imenuje svet najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.

(1) Pravice in dolžnosti svetnikov so določene z zakonom, Statutom MOK (v nadaljevanju: statut) in tem poslovnikom.

(2) Svetnik ima pravico in dolžnost:

– udeleževati se sej sveta ter na njih sodelovati in odločati,

– sodelovati pri delu in odločanju delovnih teles sveta, katerih član je, v skladu z določili tega poslovnika

– in druge pravice in dolžnosti, določene z zakonom, statutom in tem poslovnikom.

(3) Svetnik ima pravico:

– predlagati svetu v sprejem splošne akte, za katere je tako določeno s statutom in tem poslovnikom,

– kandidirati za vsako funkcijo v svetu in njegovih delovnih telesih,

– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati amandmaje k predlogom,

– postavljati vprašanja in dajati pobude ter predloge,

– predlagati obravnavanje zadev iz pristojnosti sveta,

– predlagati uvrstitev zadev na dnevni red sej,

– skupaj z drugimi svetniki, katerih število je določeno s tem poslovnikom, predlagati kandidate za delovna telesa oziroma komisije ter organe sveta in druge kandidate, ki jih imenuje svet v skladu s statutom in tem poslovnikom, in predlagati njihovo razrešitev,

– voliti in biti voljen v delovna telesa oziroma komisije sveta,

– zahtevati od mestne uprave vse podatke in informacije, ki jih potrebuje v zvezi z delom sveta,

– obvestiti svet o nastopu okoliščin, ki po zakonu ali statutu zahtevajo prenehanje funkcije svetnika,

– udeleževati se sej organov in komisij sveta, čeprav ni njihov član, vendar nima pravice odločati.

(4) Svetniki uveljavljajo pravice iz tega člena neposredno na seji sveta ali pisno med sejama sveta.

(5) Svetnik ima pravico skupaj z drugimi svetniki ustanoviti svetniško skupino, se včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in iz nje izstopiti.

(6) Svetnik ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih komisijah želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji skupine svetnikov, katere član je.

(7) Svetnik ima dolžnost varovati informacije, ki niso javnega značaja, in podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom, akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.

Če se svetnik iz opravičljivega razloga ne more udeležiti seje, to sporoči podpisniku vabila na sejo sveta oziroma notranji organizacijski enoti mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta.

(1) Svetniku, razen podžupanu, v skladu z zakonom pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa sveta, pri čemer se sejnine ne izplačujejo za dopisne, slavnostne in žalne seje sveta in njegovih delovnih teles.

(2) S posebnim pravilnikom, ki ga sprejme svet, se določijo merila za izplačilo sejnin za svetnike, člane delovnih teles sveta in člane drugih občinskih organov in članov svetov ožjih delov občine.

(1) Na zahtevo svetnikov nudi mestna uprava svetnikom pomoč pri oblikovanju predlogov ter jim poda strokovna pojasnila in dopolnilna gradiva v zvezi z delom in delovanjem sveta.

(2) Mestna uprava zagotavlja prostore za delo svetnikov, organov in komisij sveta.

(1) Svetnik je lahko član le ene svetniške skupine.

(2) Svetniško skupino sestavljata najmanj dva svetnika.

(3) Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti le eno svetniško skupino, razen v primerih iz drugega odstavka 21. člena tega poslovnika, samostojni svetniki pa lahko ustanovijo skupino samostojnih svetnikov.

(4) V času enega mandata se lahko ustanovi le ena istoimenska skupina samostojnih svetnikov.

(1) Svetniki ustanovijo svetniško skupino najkasneje v osmih delovnih dneh po konstituiranju sveta. Vodja svetniške skupine mora najkasneje v osmih delovnih dneh po ustanovitvi o tem pisno obvestiti župana in mu predložiti seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami.

(2) Vodja svetniške skupine obvesti župana o spremembi števila članov svetniške skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu s strani novih članov podpisane pristopne izjave.

(1) Če se svetnik, ki je izstopil iz ene svetniške skupine, ne včlani v drugo, dobi status samostojnega svetnika.

(2) Samostojni svetnik je tudi svetnik, ki pripada listi z enim izvoljenim svetnikom.

(3) Samostojni svetnik je v svojih pravicah in obveznostih, določenih s tem poslovnikom, izenačen s svetniškimi skupinami.

(1) Dvoje ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.

(2) Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, lahko v okviru povezovanja ali nastanka drugih političnih strank ustanovijo nove svetniške skupine, kot na primer v primeru, če se politična stranka razdeli na dve ali več političnih strank, če se iz dela članstva politične stranke ustanovi nova stranka ali če razpade koalicija političnih strank, ki so vložile skupno istoimensko listo. Smiselno enako velja za spremembe znotraj svetniških skupin, ki so izvoljene na podlagi list volivcev.

(3) Tako ustanovljene nove svetniške skupine lahko pridobivajo materialne pravice oziroma sredstva le v okviru pravic, ki jih je pridobila svetniška skupina ob konstituiranju sveta.

Svetniške skupine in samostojni svetniki se na predlog župana v 15 dneh po konstituiranju sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani. Če se v tem roku ne dogovorijo, sedežni red določi svet s sklepom.

S posebnim pravilnikom, ki ga sprejme svet, se določi vsebina pravic svetniških skupin in samostojnih svetnikov v zvezi z njihovim delom, višina sredstev pa se določi z vsakoletnim proračunom MOK.

Seje sveta praviloma potekajo v sejni sobi številka 16 stavbe MOK.

V času seje sveta morajo biti v sejni sobi izobešene zastave Evropske unije, Republike Slovenije in MOK.

Vsa določila, ki veljajo za redno sejo, veljajo tudi za izredno sejo, če ni s tem poslovnikom drugače določeno.

(1) Seje sveta se snemajo. Zvočno in zvočno-slikovno snemanje sej sveta izvaja mestna uprava oziroma za to pooblaščena oseba. Zvočni in zvočno-slikovni posnetki so namenjeni obveščanju javnosti, predvsem zaradi preglednosti oziroma razvidnosti delovanja in sprejemanja odločitev sveta, zagotavljanju nadzora javnosti nad delovanjem organov občine ter izdelavi zapisnika.

(2) Zvočni posnetek seje predstavlja podlago za izdelavo dobesednega zapisnika seje, ki se objavi na uradni spletni strani občine brez varovanih osebnih podatkov in drugih podatkov zaupne narave.

(3) Potek seje sveta, ki je odprta za javnost, se zvočno-slikovno snema. Posnetek se objavi na uradni spletni strani občine v roku desetih delovnih dni po seji sveta. Pred objavo posnetka se izbrišejo deli seje z varovanimi osebnimi podatki in drugi podatki zaupne narave. Na zahtevo posameznega svetnika ali svetniške skupine mora mestna uprava ta posnetek posredovati z dnem objave na uradni strani MOK.

(4) Arhiv zvočno-slikovnih posnetkov, o katerem se vodi posebna evidenca, s katero upravlja občina, se hrani dve leti po končanem posameznem mandatnem obdobju sveta. V enakem roku se izbrišejo zvočno-slikovni posnetki, ki so objavljeni na uradni spletni strani občine.

(1) Pred začetkom posamezne seje sveta se udeleženci seje, ki imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil, v skladu z določili zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, seznanijo z zvočno-slikovnim snemanjem sej ter z namenom uporabe posnetka seje, od njih pa se hkrati pridobijo ustrezne izjave oziroma soglasja za snemanje, razen če so že podali izjavo oziroma soglasje k zvočno-slikovnemu snemanju. Izjave oziroma soglasja udeležencev sej, ki imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil na seji, so veljavna za posamezno mandatno obdobje, v katerem so bila pridobljena.

(2) Udeležence sej sveta, ki imajo pravico do razprave ali podajanja pojasnil na seji, predsedujoči svetu na začetku seje opozori na njihovo odgovornost, da v svojih predstavitvah, razpravah in pojasnilih ne navajajo varovanih osebnih podatkov, kadar so seje javne.

(3) Snemanje sej, odprtih za javnost, je v skladu z zakonom, ki ureja medije, dopustno tudi za akreditirane predstavnike medijev.

Zvočno in zvočno-slikovno snemanje sej sveta je svetnikom ali drugim navzočim osebam, razen predstavnikom medijev iz prejšnjega odstavka, prepovedano brez soglasja vseh navzočih na seji.

(1) Svet dela na rednih, izrednih in dopisnih sejah.

(2) Svet se sestaja tudi na slavnostnih in žalnih sejah.

(1) Redne seje sklicuje župan praviloma mesečno, sicer pa najmanj osemkrat v koledarskem letu, v skladu z okvirnim letnim terminskim planom sej, ki ga določi župan do konca tekočega leta za prihodnje leto.

(2) Svet ima redne seje praviloma v sredo s pričetkom ob 16.00.

(3) Redno sejo sveta se lahko skliče, ko je končana predhodno sklicana redna seja.

Če dnevni red ni izčrpan, se seja prekine in se skliče nadaljevanje redne seje. Župan praviloma skliče nadaljevanje seje v roku sedmih dni po prekinitvi, razen če je potreben daljši rok za pripravo gradiva.

(1) Sklic seje predstavlja vabilo s predlogom dnevnega reda.

(2) Na dnevni red seje sveta ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino ali če še ni uveljavljen hierarhično nadrejeni akt.

(1) Posamezne točke dnevnega reda za seje sveta lahko predlagajo:

– svetnik,

– župan,

– nadzorni odbor v zadevah iz njegove pristojnosti,

– delovna telesa sveta,

– najmanj pet odstotkov volivcev v MOK v zvezi s sprejemom ali razveljavitvijo splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti sveta ali drugih občinskih organov po postopku, ki ga statut določa za ljudsko iniciativo.

(2) Predlagatelji posredujejo predloge za posamezne točke dnevnega reda seje sveta županu skupaj z gradivom. Na podlagi posredovanih predlogov in v skladu s sklepi sveta oziroma z zahtevami predlagateljev sklica seje župan pripravi predlog dnevnega reda seje.

(3) Svetnik, delovno telo ali nadzorni odbor morajo posredovati gradivo iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu z določili tega poslovnika najmanj tri delovne dni pred sklicem seje. V predlog dnevnega reda se lahko uvrstijo le zadeve, ki so pravočasno vložene v pisni obliki in obrazložene.

(1) Župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja pa mora biti najkasneje v 15 dneh po tem, ko je bila dana pisna zahteva za sklic seje.

(2) Če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali.

(3) Zahtevi za sklic seje sveta mora biti predložen dnevni red. Na dnevni red mora župan uvrstiti predlagane točke, lahko pa predlagani dnevni red dopolni še z novimi točkami. V tem primeru ne veljajo roki za pošiljanje gradiva, določeni v 34. členu tega poslovnika.

(4) Določba prvega odstavka tega člena se ne uporablja v primeru seje na daljavo.

(1) Sklic seje sveta se pošlje svetnikom najmanj 14 dni pred dnem, določenim za sejo, in se objavi na spletni strani MOK.

(2) Sklic seje se pošlje po elektronski pošti županu, svetnikom, nadzornemu odboru, krajevnim skupnostim, mestni upravi in javnim občilom.

(3) Gradivo k posameznim točkam dnevnega reda se objavi na spletni strani MOK in pošlje po elektronski pošti svetnikom in članom delovnih teles najmanj sedem dni pred sejo, v primeru, da gre za gradivo aktov, ki se v skladu z določbo prvega odstavka 129. člena tega poslovnika sprejemajo po dvostopenjskem postopku, pa 14 dni pred sejo. Če svetnik ali član delovnega telesa želi, da se mu gradivo pošilja pisno po pošti, mora o tem obvestiti notranje organizacijsko enoto, pristojno za organiziranje dela sveta.

(4) Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če je to nujno zaradi upoštevanja predpisanih oziroma postavljenih rokov ali če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta o posamezni točki dnevnega reda. Kasneje se lahko posreduje tudi predlog obvezne razlage.

(1) Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.

(2) Izredno sejo skliče župan na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov.

(3) Za izredno sejo sveta ne veljajo roki, določeni za redno sejo.

(4) Župan lahko skliče izredno sejo sveta, tudi če še ni končana prejšnja izredna seja.

(5) Če župan ne skliče izredne seje v treh delovnih dneh po prejemu zahteve svetnikov za sklic izredne seje, jo lahko skličejo predlagatelji zahteve. Sejo v tem primeru kot predsedujoči vodi predstavnik predlagateljev.

(6) Svet lahko začne novo izredno sejo, preden konča prejšnjo izredno sejo.

V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic, priložena morata biti dnevni red in gradivo, o katerem naj svet odloča. Če svetniki ne razpolagajo z gradivom, pa mora biti priložena zahteva županu in mestni upravi, katera gradiva naj pripravi.

Gradivo za izredno sejo se posreduje pristojnim delovnim telesom, ki do seje sveta podajo svoja mnenja in predloge.

Izredna seja sveta poteka po dnevnem redu, ki je naveden v sklicu. O dnevnem redu se ne razpravlja in ne glasuje.

(1) Slavnostno sejo sveta skliče župan.

(2) Slavnostne seje se lahko skličejo ob prazniku MOK in drugih svečanih priložnostih.

(3) Na slavnostno sejo se poleg svetnikov vabi predsednike krajevnih skupnosti MOK, predstavnike mestne uprave, častne občane in druge osebe, za katere tako določi župan.

(4) O času, kraju in namenu slavnostne seje se obvesti javnost preko sredstev javnega obveščanja in z obvestilom na spletni strani občine.

(5) Seje se lahko udeležijo samo povabljene osebe in predstavniki javnih občil.

(6) Priznanja in nagrade MOK podeljuje svet na slavnostni seji.

Za slavnostno sejo se ne uporabljajo določbe tega poslovnika, razen če je to posebej določeno.

(1) Žalno sejo skliče župan.

(2) Žalne seje se skličejo ob smrti ali obletnici smrti za MOK pomembnih javnih osebnosti.

Za žalno sejo se ne uporabljajo določbe tega poslovnika, razen če je to posebej določeno.

(1) Dopisno sejo sveta lahko skliče le župan za odločanje o manj zahtevnih vprašanjih, ki zahtevajo takojšnjo odločitev sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati:

– o splošnih aktih občine, razen če gre za odločanje o porabi sredstev proračunske rezerve v primeru izrednih okoliščin, in

– o imenovanjih članov drugih organov in delovnih teles ter predstavnikov lokalne skupnosti, ki jih občina imenuje v skladu z zakonom ali drugim splošnim aktom.

(2) Sklic dopisne seje se skupaj z glasovnico za vsako posamezno točko dnevnega reda posreduje svetnikom najmanj 24 ur pred pričetkom dopisne seje po elektronski pošti na naslov, ki so jih sporočili notranji organizacijski enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta. Hkrati se svetnike o sklicu dopisne seje obvesti s pisnim sporočilom na telefonske številke mobilnih telefonov, ki so jih sporočili notranji organizacijski enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta. Sklic mora vsebovati datum in uro začetka ter zaključka seje, pri čemer dopisna seja ne sme trajati manj kot 24 ur, in določitev časovnega obdobja, v katerem svetniki lahko postavljajo vprašanja. V času trajanja dopisne seje je predlagatelj oziroma pripravljavec gradiva dolžan svetniku odgovoriti na njegova pravočasno zastavljena vprašanja.

(3) Dopisna seja je sklepčna, če je bil sklic seje poslan vsem svetnikom, od katerih je vročitev potrdila potrebna večina svetnikov. Šteje se, da so vročitev potrdili svetniki, ki so glasovali. Na dopisni seji se ne razpravlja in ni mogoče vlagati amandmajev, dodatnih sklepov ali drugih dopolnil k predlogom sklepov.

(4) Glasovanje se opravi z izpolnitvijo in podpisom glasovnic, ki jih svetniki v obliki optično prebrane datoteke ali fotografije izpolnjene glasovnice pošljejo po elektronski pošti na elektronski poštni naslov, s katerega so prejeli sklic dopisne seje do konca trajanja dopisne seje. Svetnik glasuje tako, da se izreče za ali proti predlogu sklepa. Predlog sklepa je sprejet, če je zanj glasovala večina opredeljenih svetnikov ob izpolnitvi pogoja sklepčnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5) Če dopisna seja ni sklepčna ali predlog sklepa ni sprejet, za odločanje o tem predlogu sklepa ni mogoče ponovno sklicati dopisne seje, lahko pa se ga uvrsti na dnevni red redne ali izredne seje sveta.

(6) Izvedba dopisne seje ni vezana na sklic, potek in končanje redne seje. Za dopisno sejo ne veljajo določbe poslovnika o rokih v zvezi z izvedbo seje in pošiljanjem gradiva za sejo.

Seji sveta predseduje in jo vodi župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje sveta, pa ni izdal pooblastila za vodenje seje, jo vodi najstarejši podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoči član sveta.

Navzočnost svetnikov na seji se ugotovi s podpisi svetnikov na listi navzočnosti pred začetkom seje oziroma nadaljevanjem prekinjene seje in ob preverjanju sklepčnosti pred glasovanjem o vsaki točki dnevnega reda.

(1) Seja sveta lahko poteka, če je svet sklepčen. Svet je sklepčen, ko je navzočih več kot polovica vseh svetnikov.

(2) Preverjanje sklepčnosti se izvede na začetku seje in po končani razpravi pred glasovanjem o posamezni točki dnevnega reda z uporabo glasovalne naprave, z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov.

(3) Z vzdigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov se ugotovi sklepčnost tedaj, če glasovalna naprava ne deluje ali če v prostoru, kjer je seja, take naprave ni.

(4) O načinu ugotavljanja sklepčnosti odloči predsedujoči.

(5) Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak svetnik ali predsedujoči kadarkoli.

(6) Če svet po prvem glasovanju ni sklepčen, se glasovanje ponovi še dvakrat. Drugo glasovanje se opravi takoj po prvem. Če svet še vedno ni sklepčen, se pred tretjim glasovanjem seja prekine za deset minut. Če svet tudi ob tretjem glasovanju ni sklepčen, predsedujoči prekine sejo in določi, kdaj se bo nadaljevala.

(1) Razpravo odpre in konča predsedujoči z ustno ugotovitvijo, da je razprava odprta oziroma končana.

(2) Razprava pri točki dnevnega reda je omejena na vsebino gradiva, o katerem se glasuje.

(3) Predsedujoči razpravo konča, ko na izrecno vprašanje, ali še kdo želi razpravljati, ni nobene prijave.

(4) Ko predsedujoči konča razpravo, se ta praviloma ne sme ponovno odpreti. Če je po koncu razprave seja prekinjena, lahko na predlog najmanj petih svetnikov svet odloči o ponovnem odprtju razprave.

(1) Svetniki imajo pravico do razprave, med razpravo pa lahko župan ali drug predlagatelj ter njuni predstavniki podajo pojasnila.

(2) K razpravi se svetnik prijavi z uporabo glasovalne naprave. Če prijavljene osebe ni v dvorani, ko je na vrsti za razpravo, se šteje, da se je razpravi odpovedala.

(3) Z dvigom roke se prijavi k razpravi, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. V tem primeru predsedujoči določi vrstni red razpravljavcev na podlagi vrstnega reda prijav.

(4) Predsedujoči daje postopkovna pojasnila ter navodila in pripombe, ki se nanašajo na potek seje.

Vsak razpravljavec ima pravico do odgovora na razpravo drugega razpravljavca (replika), kolikor se ta razprava nanaša na njegovo razpravo, če meni, da je bila njegova razprava napačno razumljena ali napačno interpretirana. Svetnik pravico do replike zahteva z dvigom roke in vzklikom: »Replika!« Predsedujoči mu da besedo takoj, ko jo zahteva.

Replika se lahko zahteva le med razpravo osebe, ki se ji replicira, ali neposredno po razpravi. Če se prijavi več replikantov, se najprej zvrstijo vse replike in se šele nato nadaljuje z razpravo. Replika se lahko nanaša le na razpravo. Replikant na začetku navede, na kateri del razprave se nanaša njegova replika. Razpravljavec, na katerega razpravo se replike nanašajo, ima pravico do odgovora, ko so podane vse replike k njegovi razpravi.

(1) Predsedujoči podeljuje in odvzema besedo govorniku ter skrbi, da govornika nihče ne moti med besedo. Govorniku se beseda odvzame, če je njegovo izvajanje žaljivo, če se ne drži točke dnevnega reda ali če drugače krši določila tega poslovnika.

(2) Predsedujoči lahko govorniku odvzame besedo le, če ga prej enkrat opomni. Zoper odvzem besede govornik lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.

Med sejo lahko svetnik o istem postopkovnem vprašanju pri posamezni točki dnevnega reda enkrat zahteva besedo za razpravo o postopku. To naredi tako, da dvigne roko in reče: »Postopkovno!« Predsedujoči da besedo svetniku za postopkovno razpravo takoj, ko jo zahteva.

O postopkovnem vprašanju sprejme odločitev predsedujoči. Če se svetnik z odločitvijo predsedujočega ne strinja, lahko zahteva, da svet o njej glasuje. Svet o postopkovnem predlogu odloči javno, brez razprave.

Svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih članov sveta, če ni z zakonom ali s statutom določeno drugače.

(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi.

(2) Po razpravi in pred glasovanjem, razen o amandmajih, ima vsak svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno.

(1) Predsedujoči pred vsakim odločanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja oziroma navede, da predlaga sklep, kot je zapisan v gradivu, in po glasovanju razglasi rezultat glasovanja.

(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko predsedujoči prebere le tisti del amandmaja, ki je pomemben za prepoznavo vsebine amandmaja, o katerem svetniki glasujejo.

(1) Svet odloča z glasovanjem navzočih svetnikov javno ali tajno.

(2) Svet odloča javno, če zakon, statut ali ta poslovnik ne določajo drugače.

Javno glasovanje se opravi z uporabo glasovalne naprave ali z dvigom rok. Vsak navzoči svetnik ima le en glas.

(1) Javno glasovanje se praviloma opravi z uporabo glasovalne naprave. Predsedujoči preveri sklepčnost pred vsakim glasovanjem oziroma pred vsakim prvim glasovanjem, kadar je več glasovanj zaporedoma pri eni točki dnevnega reda, in pozove svetnike h glasovanju s pozivom: »Prosim glasujte!« Svetniki pritisnejo tipko »za« ali tipko »proti«, v nasprotnem primeru se šteje njihov glas kot neopredeljen.

(2) Pri glasovanju z glasovalno napravo se število navzočih svetnikov in izid glasovanja prikažeta na zaslonu, vsak svetnik pa lahko zahteva računalniški izpis glasovanja.

(3) Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična ali druga napaka, se na podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi.

Z dvigovanjem rok se glasuje, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. Predsedujoči pred glasovanjem z dvigom rok preveri sklepčnost. Glasujejo lahko samo svetniki, ki so dvignili roko pri ugotavljanju sklepčnosti. Pri vprašanju, kdo je »za«, svetniki, ki se opredeljujejo »za«, dvignejo roko, pri vprašanju, kdo je »proti«, dvignejo roko svetniki, ki se opredeljujejo »proti«, ostali prijavljeni svetniki pa se štejejo kot neopredeljeni.

(1) Svetnik lahko poda ugovor na glasovanje najkasneje do pričetka razprave o naslednji točki dnevnega reda.

(2) Če svetnik ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje ponovi. O isti zadevi je mogoče glasovati največ trikrat.

(3) Če je po tretjem glasovanju podan ugovor, o ponovnem glasovanju odloči svet, sicer se šteje, da je zadnje izvedeno glasovanje o tej točki pravilno.

Vsak svetnik in župan imata pravico predlagati, da se opravi tajno glasovanje. O predlogu za tajno glasovanje odloči svet.

Če svet odloča s tajnim glasovanjem, je za sprejem odločitve potrebna enaka večina, kot če bi o isti zadevi odločal z javnim glasovanjem.

(1) Za vsako glasovanje se pripravi 33 glasovnic.

(2) Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene z žigom sveta.

(3) Število dejansko navzočih svetnikov je enako številu prevzetih glasovnic. Sklepčnost se ugotavlja na podlagi števila prevzetih glasovnic.

(1) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitvi »za« in »proti«. Na spodnjem delu glasovnice je beseda »za« na desni, beseda »proti« pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo »za« ali besedo »proti«, v nasprotnem primeru se šteje njegov glas kot neopredeljen.

(2) Vsebino glasovnic za volitve, imenovanja in razrešitve določa ta poslovnik v delu, v katerem ureja volitve, imenovanja in razrešitve.

(1) Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami, ki jih pripravi notranja organizacijska enota mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta.

(2) Glasovanje nadzira tričlanska glasovalna komisija, ki jo izmed navzočih na predlog predsedujočega imenuje svet.

(3) Pred začetkom tajnega glasovanja predsedujoči določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči konča glasovanje.

(1) Glasovalna komisija pred začetkom glasovanja prešteje glasovnice ter pregleda in zapečati glasovalno skrinjico.

(2) Tajno glasovanje poteka tako, da predsedujoči sveta poimensko kliče svetnike po seznamu. Vsak svetnik dobi glasovnico, ki mu jo izroči javni uslužbenec notranje organizacijske enote mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta. Svetnik glasovnico izpolni in odda v glasovalno skrinjico. Glasovanje mora biti organizirano na način, da je omogočena tajnost glasovanja. Ko je glasovanje končano, glasovalna komisija pregleda glasovnice in sestavi poročilo o glasovanju. Poročilo podpišejo vsi člani komisije.

(1) Ko je glasovanje končano, se člani glasovalne komisije umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, na katerem navedejo številko in datum seje sveta, točko dnevnega reda in število glasovnic ter ga zapečatijo.

(2) Prazna glasovnica se šteje kot neopredeljen glas.

(3) Glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna.

(1) Poročilo o tajnem glasovanju obsega podatke o:

– datumu in številki seje sveta,

– predmetu glasovanja,

– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,

– številu razdeljenih glasovnic,

– številu oddanih glasovnic,

– številu neveljavnih glasovnic,

– številu veljavnih glasovnic,

– številu glasov »za« in številu glasov »proti« oziroma pri glasovanju o kandidatih podatke o številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,

– številu glasov, ki štejejo kot neopredeljeni.

(2) Na podlagi rezultatov glasovanja predsedujoči objavi izid glasovanja.

(1) Prostor, v katerem poteka seja sveta, se loči na dva dela:

– sejni del, ki je dostopen svetnikom, županu, podžupanom, direktorju mestne uprave, predstavnikom mestne uprave, predstavnikom predlagatelja, vabljenim, javnim uslužbencem mestne uprave, ki skrbijo za nemoten potek seje, in osebam, ki jim predsedujoči izrecno dovoli navzočnost v tem delu sejne sobe;

– odprti del (balkon), ki je dostopen javnosti.

(2) Oba dela prostora se vidno ločita tudi v primeru, da seja poteka na drugi lokaciji, kot to določa 24. člen tega poslovnika.

(1) Za red na seji skrbi predsedujoči svetu.

(2) Prepovedano je nepooblaščeno zvočno, slikovno in video snemanje s telefoni, tablicami in drugimi napravami.

(3) Nepooblaščeno snemanje se šteje za hujšo kršitev reda na seji.

(1) Osebe v sejni sobi, v kateri je seja sveta, ne smejo motiti poteka seje.

(2) Predsedujoči je dolžan opozoriti poslušalce, ki kršijo red v odprtem delu sejne sobe, in nato odrediti njihovo odstranitev iz sejne sobe, če s svojim obnašanjem še naprej motijo sejo.

(3) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.

(1) Predsedujoči lahko osebam v sejnem delu sejne sobe izreče sledeča ukrepa:

– opomin, ki je ustni in se izreče, če govori kdo, ki mu beseda ni bila dana ali mu je bila odvzeta, ali če na drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika;

– ukor, ki se ustno izreče osebi, ki ne upošteva opomina.

(2) Če kdo ne upošteva opomina ali ukora, predsedujoči lahko svetu predlaga njegovo odstranitev s seje ali dela seje.

(3) Oseba, za katero je predlagana odstranitev s seje ali dela seje, ima pravico do zagovora. Nato o odstranitvi odloči svet brez razprave.

(4) Od osebe, ki ji je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, predsedujoči zahteva takojšnji odhod iz sejne sobe.

V primeru, da oseba v sejnem delu sejne sobe ne spoštuje ukrepa odstranitve s seje, predsedujoči sejo prekine in določi čas nadaljevanja seje.

(1) Ob uri, določeni za začetek seje, javni uslužbenec notranje organizacijske enote mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta, z zvonjenjem pozove navzoče svetnike, da se zberejo v sejni sobi in zasedejo svoja mesta.

(2) Predsedujoči pozove navzoče svetnike, da na glasovalni napravi priglasijo svojo navzočnost, in na podlagi tega ugotovi sklepčnost sveta oziroma število navzočih svetnikov ter prične sejo.

(3) Na začetku seje predsedujoči lahko da pojasnila o delu na seji in o drugih vprašanjih. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je bil povabljen na sejo in kateri svetniki so svoj izostanek na seji opravičili.

(1) Na vsaki redni seji je vsebinska točka dnevnega reda točka z naslovom »Potrditev zapisnika in poročilo o izvršenih sklepih« kot prva točka dnevnega reda in vsebinska točka z naslovom »Vprašanja, predlogi in pobude svetnikov ter odgovori na vprašanja, predloge in pobude« kot zadnja točka dnevnega reda.

(2) Vsak svetnik ima pravico predlagati pripombe k zapisniku. Pripombe se zapišejo v zapisnik. Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu niso bile dane pripombe, oziroma zapisnik, v katerem so bile po sprejetih pripombah vpisane spremembe.

(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.

(2) Pri določanju dnevnega reda svet odloča najprej o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, nato o predlogih za razširitev dnevnega reda, nadalje pa o predlogih za spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda in nazadnje o predlogu za hitri postopek.

(3) Predlagatelj lahko do glasovanja o predlogu dnevnega reda umakne ali dopolni točko dnevnega reda ali spremeni predlog sklepa. O tem svet ne razpravlja in ne glasuje.

(4) Župan lahko do glasovanja o predlogu dnevnega reda spremeni vrstni red točk dnevnega reda. O tem svet ne razpravlja in ne glasuje.

(5) Svet lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red, na mizo pred sejo.

(6) Če je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet, se za obravnavo in odločanje o zadevi, ki je uvrščena v razširjeni dnevni red, uporabljajo določila tega poslovnika, ki veljajo za izredno sejo, z izjemo 37. člena tega poslovnika.

(7) Replika ni možna na razpravo o posameznem predlogu za umik, razširitev ali spremembo vrstnega reda točk dnevnega reda.

(1) Predlagatelj spremembe vrstnega reda točke navede v predlogu sklepa, za katero točko predlaganega dnevnega reda naj se uvrsti predlog. Vsaka sprejeta sprememba se uvrsti na predlagano mesto, prej sprejete spremembe ter točke, predlagane z dnevnim redom, pa se ustrezno preštevilčijo.

(2) Ko je glasovanje o spremembah dnevnega reda končano, svet glasuje o sprejemu predloga dnevnega reda s sprejetimi spremembami.

(3) V primeru zavrnitve dnevnega reda iz prejšnjega odstavka tega člena svet glasuje o posameznih točkah predlaganega dnevnega reda ob upoštevanju sprejetih sprememb predloga dnevnega reda.

(4) Če nobena izmed predlaganih točk dnevnega reda ni sprejeta, se seja konča.

(1) Redna seja se nadaljuje po sprejetem dnevnem redu od točke do točke.

(2) Izjemoma se vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda lahko spremeni med sejo, če predsedujoči v skladu z določbo drugega odstavka 85. člena tega poslovnika predlaga skupno obravnavo posameznih točk oziroma podtočk dnevnega reda.

(1) Svetniki imajo pravico postavljati županu, podžupanu, direktorju mestne uprave, vodjem notranjih organizacijskih enot ter direktorjem javnih zavodov, katerih ustanovitelj je MOK, vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti, ter dajati pobude in predloge za obravnavo oziroma ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.

(2) Za razliko od predloga, ki je splošne narave in ne vsebuje konkretnih ukrepov, mora pobuda vsebovati tudi predlog ukrepov v zvezi z ureditvijo določenih vprašanj ali sprejetjem ukrepov ter opredelitev morebitnih finančnih posledic.

(3) Svetniki lahko postavljajo vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo ali zadeve iz njihove pristojnosti, tudi predsednikom delovnih teles sveta.

(1) Svetniki postavijo vprašanje ali posredujejo pobudo ali predlog pisno ali ustno na seji sveta.

(2) Pisno vprašanje, pobudo ali predlog lahko posredujejo svetniki tudi med sejama sveta.

(3) Vprašanja, pobude in predlogi svetnikov morajo biti kratki in jasni.

(4) Če vprašanje ni dovolj jasno postavljeno, predsedujoči na seji oziroma župan izven seje svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.

(5) Predsedujoči lahko tudi zahteva, da svetnik svoje ustno vprašanje posreduje pisno, če meni, da je to potrebno zaradi jasnega oblikovanja vprašanja.

(6) O predlogu ali pobudi odloči svet s sklepom. Če predlog ali pobudo sprejme, določi tudi postopek v zvezi s predlogom ali pobudo.

(7) Če ima pobuda finančne posledice, lahko predsedujoči preloži glasovanje na naslednjo sejo.

(1) Na ustno vprašanje, ki ga svetnik postavi na seji, lahko tisti, na katerega je vprašanje naslovljeno, odgovori. Če odgovora na seji, na kateri je bilo vprašanje postavljeno, ni mogoče podati, mora biti odgovor podan najkasneje na naslednji seji. Svetnik, ki je vprašanje postavil, pa lahko zahteva, naj se odgovor pripravi v pisni obliki.

(2) Svetnik mora vprašanje pisno zastaviti najmanj 14 dni pred sejo, če naj bi bil odgovor podan na prvi naslednji seji. V nasprotnem primeru bo odgovor na prvi naslednji seji podan le, če ga bo v vmesnem času možno pripraviti.

(3) Notranja organizacijska enota, ki je pristojna za organiziranje dela sveta, pošlje skupaj z gradivom za sejo sveta odgovor na pisno vprašanje vsem svetnikom.

Evidenco o postavljenih vprašanjih, predlogih in pobudah ter prejetih odgovorih vodi notranja organizacijska enota, ki je pristojna za organiziranje dela sveta.

Če predstavlja odgovor na vprašanje gradivo zaupne narave, lahko tisti, ki odgovarja, predlaga, naj seja sveta, na kateri bo podan odgovor, ne bo javna. O tem predlogu odloči svet.

(1) Če Sosvet za krajevne skupnosti svetu posreduje svoje mnenje, ga svet mora obravnavati.

(2) Mnenje Sosveta za krajevne skupnosti na seji predstavi župan ali njegov pooblaščenec.

(1) Točka dnevnega reda se obravnava tako, da predsedujoči prebere številko in naziv točke in da uvodno besedo predlagatelju ali poročevalcu, ki mora biti predhodno najavljen. Predlagatelj in poročevalec imata pravico do predstavitve točke z uporabo elektronske opreme.

(2) Predsedujoči lahko pred obravnavo posamezne točke predlaga, da se ta točka združi z obravnavo drugih glede na področje obravnave istovrstnih ali sorodnih točk oziroma podtočk, ki so uvrščene na dnevni red seje in še niso bile obravnavane, pri čemer je možna obravnava vsake posamezne točke oziroma podtočke posebej, glasovanje o teh točkah oziroma podtočkah pa se opravi skupaj. O tem odloči svet pred začetkom razprave o tej točki oziroma podtočki.

(3) V primeru, da je bilo gradivo k točki, uvrščeni na dnevni red sklicane seje, posredovano po roku za sklic redne seje v skladu s četrtim odstavkom 34. člena tega poslovnika, se obravnava na seji sveta tudi gradivo, ki je bilo poslano pozneje ali vročeno na sami seji.

(4) Če predlagatelj gradiva ali poročevalec na seji sveta ni navzoč, predsedujoči umakne točko.

Po končani uvodni besedi predlagatelja ali poročevalca da predsedujoči besedo predstavnikom pristojnih delovnih teles sveta, ki imajo pravico do pojasnitve stališč glede predlaganih sklepov in gradiva.

(1) Po uvodnih pojasnilih predsedujoči odpre razpravo o točki dnevnega reda.

(2) Po končani razpravi se predlagatelj lahko do nje opredeli.

Predsedujoči lahko na predlog predlagatelja posamezne točke oziroma podtočke po odprtju razprave kadarkoli odloči, da se obravnava zadeve (točke ali podtočke) preloži na eno od naslednjih sej ali konča.

(1) Po končani razpravi se glasuje o predlogih sklepov.

(2) Dodatni predlogi sklepov morajo biti obrazloženi.

(3) Pristojno delovno telo mora poslati predloge sklepov notranji organizacijski enoti, ki je pristojna za organiziranje dela sveta, najkasneje zadnji delovni dan pred sejo sveta, predlagatelj gradiva, svetnik in župan pa lahko vložijo predloge sklepov do konca razprave o točki dnevnega reda.

Predlogi sklepov morajo biti postavljeni tako, da se o njih lahko glasuje »za« ali »proti«.

(1) O predlogih sklepov se glasuje po vrstnem redu njihove vložitve.

(2) Če se vloženi predlogi sklepov med seboj izključujejo, se najprej glasuje o predlogu sklepa, ki najbolj odstopa od predloga predlagatelja osnovnega gradiva, in nato po tem kriteriju o drugih predlogih sklepov.

(3) Če se predlogi sklepov med seboj izključujejo, se po sprejetju prvega takega predloga o nadaljnjih ne glasuje.

Ko se konča glasovanje o vseh predlogih sklepov v posamezni zadevi, predsedujoči konča točko dnevnega reda s prehodom na naslednjo točko dnevnega reda.

(1) Če se po sprejetju sklepov ugotovi, da si posamezni sprejeti sklepi nasprotujejo, predsedujoči odredi, da predlagatelj osnovnega gradiva pripravi usklajevalni predlog.

(2) O usklajenih predlogih sklepov svet glasuje najkasneje na prvi naslednji seji, brez razprave.

(3) Če so usklajeni predlogi sklepov sprejeti, nadomestijo tiste sklepe, o katerih se je izvajalo usklajevanje.

(1) Predsedujoči lahko prekine sejo po lastni presoji in določi čas trajanja prekinitve, vendar ne več kot za 30 minut, razen v primeru iz šestega odstavka 45. člena in drugega odstavka 180. člena tega poslovnika. Svet lahko na predlog predsedujočega odloči o prekinitvi, ki traja več kot 30 minut.

(2) Če poda zahtevo za prekinitev seje svetnik ali če kdo nasprotuje prekinitvi, o njej odloči svet.

(3) Predsedujoči prekine sejo, če pred odločanjem to zahteva svetniška skupina zaradi posvetovanja v skupini. Pri posamezni točki dnevnega reda se lahko zahteva samo eno takšno prekinitev, ki sme trajati največ 30 minut, če svet iz utemeljenih razlogov ne odloči drugače.

(4) Svet lahko sprejme sklep o prekinitvi seje, da lahko predlagatelj ali pristojno delovno telo podata mnenje k aktu, pripombam ali amandmajem.

(5) Seja je prekinjena, ko predsedujoči to glasno ugotovi.

(6) Seja se nadaljuje po izteku časa prekinitve. Predsedujoči nadaljuje sejo z ustno ugotovitvijo, da se seja nadaljuje.

Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, predsedujoči konča sejo.

O rednih, izrednih in dopisnih sejah sveta ter o sejah njegovih delovnih teles se vodi zapisnik.

(1) Zapisnik seje sveta se vodi v obliki dobesednega zapisnika in skrajšanega zapisnika redne in izredne seje.

(2) V primeru dopisne seje se vodi zapisnik dopisne seje, ki vsebuje podatke o datumu, uri začetka in zaključka seje, o številu svetnikov, ki jim je bilo vročeno gradivo, ime in priimek ter datum rojstva svetnikov, ki so glasovali o posameznem predlogu dnevnega reda za oziroma proti, podatke o sklepih, ki so bili na dopisni seji sprejeti in izidih glasovanja o sklepih pri posamezni točki dnevnega reda. Zapisnik dopisne seje se potrdi na naslednji redni seji sveta.

(3) Zapisniki sej delovnih teles sveta se vodijo v obliki skrajšanega zapisnika ali zapisnika sklepov.

(4) Za pisanje zapisnika sej sveta in delovnih teles skrbi mestna uprava.

(5) Zapisnik sej svetov krajevnih skupnosti vodi krajevna skupnost v obliki skrajšanega zapisnika ali zapisnika sklepov.

(1) Dobesedni zapisnik se zapiše na podlagi zvočnega posnetka seje v skladu s 27. členom tega poslovnika.

(2) Zvočni posnetek seje se hrani do zapisa dobesednega zapisnika in potrditve skrajšanega zapisnika seje in je na voljo svetnikom, županu in predlagatelju obravnavanega gradiva. Po potrditvi zapisnika se zvočni posnetek seje izbriše.

(1) Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, dnevni red in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je odločalo, imena razpravljavcev, podatke o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, o izidih glasovanja o posameznih zadevah in o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta. Arhivskemu izvodu zapisnika se priloži izvirnik gradiva, ki je bilo predloženo in obravnavano na seji.

(2) Skrajšani zapisnik je uradni zapisnik, ki ga svet potrdi na redni seji za prejšnjo redno ali izredno sejo.

(3) Skrajšani zapisnik seje sveta, ki ga svet ni mogel potrditi do izteka mandata, potrdi Statutarno pravna komisija.

(1) Vsak svetnik ali drug razpravljavec ima pravico predlagati popravek skrajšanega zapisnika do potrditve na seji.

(2) O popravkih skrajšanega zapisnika odloča svet.

(1) Zapisnike sej sveta podpišeta predsedujoči in pripravljavec zapisnika, zapisnik seje delovnega telesa podpišeta predsedujoči in pripravljavec zapisnika.

(2) Dobesedni in skrajšani zapisnik sej sveta, zapisnik dopisne seje sveta in zapisnik seje delovnega telesa se objavi na spletni strani MOK.

(1) Svet ima:

– stalna delovna telesa;

– začasna delovna telesa;

– delovna telesa sveta, imenovana na podlagi drugih splošnih aktov sveta.

(2) Stalna in začasna delovna telesa sveta se ustanovijo in delujejo skladno s statutom in tem poslovnikom.

(1) Svet ima komisije kot stalna in začasna delovna telesa.

(2) Člane komisij imenuje svet z večino glasov vseh svetnikov izmed svetnikov in drugih občanov, pri čemer izmed drugih občanov lahko imenuje največ polovico članov komisij, če zakon ne določa drugače.

(3) O izvolitvi članov komisij se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.

(4) Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov komisij, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank in list, ki so zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank in list v svetu.

(1) Delovno telo ima predsednika in enega podpredsednika, ki sta hkrati svetnika in ju imenuje svet.

(2) Delo delovnega telesa vodi predsednik komisije, ki jo tudi predstavlja.

(3) Sklici sej skupaj s predlogom dnevnega reda za sejo in zapisnik seje delovnega telesa so objavljeni na spletni strani MOK.

(1) Svet ustanovi komisije za obravnavo posameznih gradiv iz pristojnosti sveta, za pripravo odločitev o politiki, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za preučevanje in obravnavo gradiva, ki je predloženo v obravnavo svetu.

(2) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz svojega delovnega področja, razen aktov, za katere je v zakonu ali statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana.

(3) Če se med obravnavo na seji sveta pojavi vprašanje, o katerem komisija ni zavzela svojega stališča, lahko svet sklene, naj se obravnava o tem vprašanju odloži, da bo komisija zavzela o njem svoje stališče.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

1. svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta in drugih organov, ki jih imenuje svet,

2. svetu ali županu daje predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

3. pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s prejemki občinskih funkcionarjev in članov delovnih teles organov MOK ter izvršuje odločitve sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,

4. obravnava druga vprašanja, ki jih komisiji določi svet,

5. izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih funkcionarjev v skladu z zakonom.

Statutarno-pravna komisija opravlja zlasti naslednje naloge:

1. s stališča zakonitosti in pravnega oblikovanja obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema svet,

2. preverja usklajenost predlaganih predpisov z njihovo obrazložitvijo,

3. predlaga popravke predpisov, ki zagotavljajo večjo konsistentnost in jasnost predlaganega predpisa,

4. pripravlja predloge za obvezne razlage predpisov, ki jih sprejme svet iz svoje pristojnosti,

5. predlaga svetu v sprejem prečiščeno besedilo splošnih aktov,

6. potrdi skrajšani zapisnik seje sveta, ki ga svet ni mogel potrditi do izteka mandata,

7. podaja razlago poslovnika.

Delovno področje Komisije za nagrade in priznanja je:

1. priprava javnega razpisa za podelitev občinskih nagrad in priznanj,

2. predlaganje sklepov o podelitvi nagrad in priznanj v sprejem svetu.

Delovno področje Komisije za pobude in pritožbe je:

1. obravnavanje pobud občanov ter drugih oseb, ki izkažejo pravni interes,

2. obravnavanje pritožb občanov ter drugih oseb, ki izkažejo pravni interes.

Delovno področje Komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje je:

1. usmerjanje in vodenje sodelovanja z občinami in mesti v domovini in tujini,

2. skrb za ohranjanje prijateljskih stikov s pobratenimi mesti,

3. sodelovanje z organi lokalnih skupnosti in v mednarodnih razmerjih.

Delovno področje Komisije za finance in premoženjska vprašanja je:

1. obravnava predloga proračuna občine,

2. obravnava predloga zaključnega računa občine,

3. obravnava vprašanj v zvezi z ravnanjem s premoženjem MOK,

4. obravnava predlogov o dajatvah.

Delovno področje Komisije za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo obsega naloge v zvezi s:

1. prostorskimi načrti in izvedbenimi akti,

2. varovanjem okolja,

3. cestami,

4. energetiko,

5. gospodarskimi javnimi službami varstva okolja,

6. organiziranjem in delovanjem gospodarskih javnih služb,

7. pridobivanjem, razpolaganjem in urejanjem stavbnih zemljišč,

8. investicijskimi programi urejanja stavbnih zemljišč,

9. uresničevanjem predkupne pravice občine,

10. razlastitvijo zemljišč.

Delovno področje Komisije za socialne dejavnosti, zdravstvo in šolstvo obsega naloge v zvezi z:

1. otroškim varstvom in predšolsko vzgojo,

2. socialnim varstvom in skrbstvom,

3. zdravstvom,

4. organiziranjem in delovanjem javnih služb s predhodno navedenih področij,

5. šolstvom in izobraževalno dejavnostjo,

6. znanstveno raziskovalno dejavnostjo.

Delovno področje Komisije za kulturo in šport obsega naloge v zvezi s:

1. kulturo,

2. športom,

3. organiziranjem in delovanjem javnih služb s predhodno navedenih področij.

Delovno področje Komisije za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo obsega naloge glede:

1. gospodarskega razvoja občine,

2. razvoja podjetništva, turizma in kmetijstva,

3. zaposlovanja,

4. obrtništva,

5. izoblikovanja meril za nagrajevanje poslovodnih organov pravnih oseb, katerih ustanoviteljica, soustanoviteljica, lastnica ali solastnica je občina,

6. pridobivanja sredstev iz skladov Evropske unije,

7. obravnavanja strateških planov razvoja turizma v občini,

8. skrbi za razvoj in promocijo turističnih dejavnosti občine ter njene naravne in kulturne dediščine,

9. sprejemanja programov porabe turistične takse in spremljanja njihovega izvajanja,

10. ustvarjanja pogojev za razvoj in usklajeno delovanje nosilcev turistične ponudbe,

11. skrbi za povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in po svetu,

12. obravnavanja vseh drugih strokovnih, organizacijskih in upravnih nalog s področja turizma,

13. obravnavanja programov razvoja kmetijstva v občini in drugih aktov s tega področja,

14. oblikovanja predlogov za izvajanje občinske in medobčinske kmetijske razvojne politike,

15. skrbi za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter pospeševanja kmetijstva,

16. ohranjanja naravne krajine in naravne kulturne dediščine,

17. dajanja mnenj o spreminjanju kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča.

Delovno področje Stanovanjske komisije obsega naloge v zvezi s:

1. stanovanjskim programom,

2. najemninami za stanovanja,

3. stanovanjskimi krediti,

4. gospodarjenjem s poslovnimi prostori,

5. pridobivanjem, razpolaganjem in urejanjem stanovanj in poslovnih prostorov.

(1) Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so predložene svetu v obravnavo, in zadeve skladno s sklepi delovnega telesa.

(2) O obravnavi zadeve na seji delovno telo pripravi poročilo v obliki sprejetih sklepov delovnega telesa. Poročilo svetu poda pristojno delovno telo.

(3) Poročevalec na seji sveta je praviloma predsednik delovnega telesa, delovno telo pa lahko izmed svojih članov določi tudi drugega poročevalca. Poročevalec predstavi poročilo delovnega telesa in navede razloge za sprejete sklepe.

Predsedniki pristojnih delovnih teles se lahko dogovorijo za skupno sejo delovnih teles.

Delovno telo lahko pozove župana ali predlagatelja gradiva, da mu posreduje podatke ali posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju politike in aktov ali za ugotavljanje učinkovitosti njihovega uresničevanja.

Predsednik delovnega telesa organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje ter skrbi za izvajanje sklepov delovnega telesa.

(1) Delovno telo odloča na rednih, izrednih sejah. Delovno telo je sklepčno, če je navzoča več kot polovica članov.

(2) Glasovanje v delovnem telesu je javno ali tajno, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe 57. do vključno 68. člena tega poslovnika.

(1) Sklic seje delovnega telesa vsebuje:

– kraj in čas seje,

– predlog dnevnega reda z gradivi,

– seznam vabljenih oseb.

(2) Gradivo za sejo pristojnega delovnega telesa se članom iz vrst občanov pošlje v skladu s tretjim odstavkom 34. člena tega poslovnika.

(3) Sklic seje delovnega telesa se praviloma pošlje pet dni pred sejo delovnega telesa članom delovnega telesa, vabljenim osebam in notranji organizacijski enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta.

Pristojna delovna telesa morajo poslati svoja poročila mestni upravi, in sicer notranji organizacijski enoti mestne uprave, ki je pristojna za organiziranje dela sveta, najkasneje zadnji delovni dan pred sejo sveta.

Sklic izredne seje delovnega telesa je praviloma vezan na sklic izredne seje sveta.

Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo sveta, oziroma ko ta poteka, razen kadar svet med svojo sejo zahteva mnenje delovnega telesa v skladu s tretjim odstavkom 105. člena tega poslovnika.

Seje delovnih teles sveta se sklicujejo v prostorih MOK.

O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, ki se objavi na spletni strani MOK.

Svet sprejema odloke in druge splošne akte (v nadaljevanju: akti) po rednem, hitrem in skrajšanem postopku. Po rednem postopku svet sprejema akte po dvostopenjskem ali enostopenjskem postopku.

(1) Svet sprejema Statut MOK, svoj poslovnik, proračun MOK, prostorske akte in programe opremljanja zemljišč ter odloke, razen odlokov iz naslednjega odstavka tega člena, po dvostopenjskem postopku.

(2) Svet sprejema po enostopenjskem postopku:

– rebalans, spremembe in zaključni račun proračuna MOK,

– odlok na podlagi izida glasovanja občanov na referendumu,

– spremembe in dopolnitve odloka na podlagi odločbe ustavnega sodišča,

– odlok o prenehanju veljavnosti posameznih določb odloka ali posameznih odlokov,

– intervencijske akte,

– pravilnike, odredbe, navodila ter posamične akte,

– obvezne razlage splošnih aktov,

– prečiščeno besedilo splošnih aktov.

(3) Svet lahko sprejme akt iz prvega odstavka tega člena po hitrem postopku iz naslednjih razlogov:

– če bi zaradi sprejema akta po rednem postopku lahko nastale težko popravljive posledice,

– če je potrebno nujno ukrepanje zaradi preprečevanja ali odpravljanja posledic naravnih ali drugih nesreč,

– zaradi upoštevanja predpisanih ali postavljenih rokov,

– če gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve aktov MOK,

– če je potreben popravek akta, ki odpravlja očitno pomoto v njegovem besedilu in ne spreminja njegove vsebine.

(4) Predlog za sprejem akta po hitrem postopku mora biti obrazložen.

(5) Svet lahko sprejme akt iz prvega odstavka tega člena po skrajšanem postopku, če k osnutku akta ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na spremembe in dopolnitve njegovega besedila. Svet v tem primeru na predlog predlagatelja odloči, da po končani obravnavi osnutka akta preide na obravnavo in dokončno odločanje o predlogu akta še na isti seji, razen če je obravnavan osnutek odloka, ki je po svoji naravi splošni akt, za katerega je v skladu z zakonom določena obvezna predhodna seznanitev javnosti, ali plan razvoja MOK in v skladu z zakonom še ni bil predhodno izveden postopek seznanitve javnosti.

(6) Ne glede na določila tega člena pa lahko predlagatelj akt, ki se obravnava po enostopenjskem postopku, predloži v obravnavo po dvostopenjskem postopku.

(1) Akti in obvezne razlage aktov, ki jih sprejme svet, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Izvirniki aktov sveta se hranijo v arhivu mestne uprave v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko gradivo.

(1) Če je splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden ali spremembe in dopolnitve posegajo v najmanj eno tretjino njegovih členov, lahko predlagatelj ali Statutarno pravna komisija svetu predlagata, sprejem uradno prečiščenega besedila akta.

(2) Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.

(3) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev splošnega akta tako določi svet.

(4) Uradno prečiščeno besedilo potrdi svet brez razprave.

(5) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani MOK.

(1) Postopki sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem mandatu ne nadaljujejo, razen:

– če sta v novem mandatu ponovno izvoljena župan ali svetnik, ki sta bila predlagatelja v prejšnjem mandatu;

– če predlagateljstvo v primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen, prevzame novoizvoljeni župan ali svetnik.

(2) Če nihče ne prevzame predlagateljstva v treh mesecih od dneva konstituiranja sveta, je postopek za sprejem akta ustavljen. Evidenco o tem vodi notranja organizacijska enota, ki je pristojna za organiziranje dela sveta.

(1) Akte, ki jih sprejme svet, podpisuje župan; v primeru njegove zadržanosti pa podžupan.

(2) Na izvirnike aktov se pritisne žig sveta.

(3) Izvirnike aktov hrani mestna uprava, ki je zadolžena tudi za pripravo izvirnikov, za žig na njih in za njihovo evidenco.

Akt lahko predlagajo predlagatelji iz prvega odstavka 32. člena tega poslovnika. Proračun, zaključni račun proračuna in druge akte, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme svet na predlog župana, lahko predlaga le župan.

(1) V dvostopenjskem postopku se akt na prvi stopnji obravnava kot »osnutek« in na drugi stopnji kot »predlog«.

(2) V enostopenjskem postopku se akt obravnava kot »predlog«.

(1) Vloženi akt mora biti sestavljen v obliki pravnih določb in mora vsebovati pravno podlago, naslov akta, besedilo členov in obrazložitev.

(2) Kadar predlagatelj predlaga spremembo akta, mora priložiti tudi predlog prečiščenega besedila akta, za katerega predlaga spremembo, z označenimi spremembami in dopolnitvami.

(3) Postopek za sprejem akta se začne z uvrstitvijo akta na dnevni red.

(1) Na prvi stopnji obravnave predlagatelj predstavi akt.

(2) Obrazložitev osnutka akta mora vsebovati:

– pravni temelj za sprejem akta,

– oceno stanja na področju, ki ga akt ureja,

– razloge in cilje, zaradi katerih je akt potreben,

– poglavitne rešitve in morebitne variantne rešitve,

– predstavitev vpliva sodelovanja javnosti na rešitve, če je bila opravljena predhodna seznanitev javnosti z delovnim gradivom,

– oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem akta,

– grafično ali kartografsko gradivo oziroma načrt, kadar vsebina akta to zahteva, ter

– navedbo vseh pripravljavcev akta.

(3) Pri obravnavi osnutka akta se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem akta, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah.

(4) Med obravnavo osnutka akta se lahko podajo ustne ali pisne pripombe in mnenja.

(1) Po končani obravnavi svet sprejme stališča in predloge k osnutku akta in o njem glasuje.

(2) Če svet meni, da osnutek ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da akt ni potreben, ga s sklepom zavrne.

(3) Ko svet sprejme osnutek, se akt skupaj s podanimi pripombami pristojnih delovnih teles, svetnikov in župana, kadar ni predlagatelj, ter z dobesednim zapisom razprave v sedmih delovnih dneh pošlje predlagatelju za pripravo predloga akta.

Če predlagatelj ne pripravi besedila akta za naslednjo fazo obravnave v šestih mesecih od sprejema osnutka akta, lahko tak akt predloži drug predlagatelj.

V obrazložitvi predloga akta je treba navesti zlasti:

– kako so upoštevane pripombe in mnenja, dana k osnutku akta, katerih pripomb predlagatelj ni sprejel, razlogi, zaradi katerih jih ni sprejel, ter rešitve, ki odstopajo od osnutka akta;

– besedilo tistih določb osnutka akta, za katere se predlagajo spremembe ali dopolnitve, pri čemer morajo biti iz predloga akta razvidne spremembe glede na besedilo osnutka akta;

– finančne posledice sprememb in dopolnitev osnutka akta;

– predstavitev vpliva sodelovanja javnosti na rešitve v predlogu akta, če ta predstavitev ni bila dana že k osnutku akta in če je s posebnimi zakonskimi ali podzakonskimi predpisi sodelovanje javnosti določeno kot obvezno.

(1) K predlogu akta se vlagajo pisni amandmaji. Amandma mora biti obrazložen.

(2) Amandma je besedilo, ki ob sprejemu spremeni ali dopolni obstoječe besedilo predloga akta.

(3) Amandmaje z obrazložitvami mora svetnik poslati notranji organizacijski enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta, najmanj tri delovne dni pred sejo sveta, predlagatelj gradiva, najmanj četrtina svetnikov in župan pa lahko vložijo amandmaje do konca razprave o posameznem členu.

(4) Predlagatelj akta in župan lahko do konca razprave o posameznem členu vložita amandma na amandma.

O pravni podlagi in naslovu akta se razpravlja in glasuje le, če je k njima vložen amandma.

Predlagatelj akta in župan se lahko opredelita do amandmaja k predlogu akta.

(1) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. O amandmajih k posameznemu členu se glasuje po vrstnem redu, kot so bili vloženi.

(2) Če je k posameznemu členu predlaganih več amandmajev, ki se med seboj izključujejo, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena, in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih. Po sprejemu prvega takega amandmaja se o nadaljnjih ne glasuje.

(3) Če je predlagan amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju.

(4) Predlagatelj amandmaja lahko umakne amandma do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je predlagal amandma.

(5) Za sprejem amandmaja je potrebna enaka večina kot za sprejem akta v obravnavi.

(1) Če predlagatelj ali župan po sprejemu vseh amandmajev ugotovi, da so zaradi sprejetih amandmajev posamezne določbe predloga akta med seboj neusklajene, lahko predlaga amandma za medsebojno uskladitev določb akta še pred glasovanjem o aktu v celoti.

(2) Po odločanju o vseh amandmajih svet glasuje o aktu kot celoti.

Če svet v katerikoli fazi obravnave akta ne sprejme, je postopek za njegov sprejem končan.

(1) Akt svet obravnava po enostopenjskem postopku kot predlog, pri čemer mora biti gradivo pripravljeno v skladu z določbo 137. člena tega poslovnika.

(2) Predlog akta, ki se sprejema po enostopenjskem postopku, se obravnava tako, da se najprej opravi splošna razprava, nato se opravi razprava po vrstnem redu le o vsakem členu, h kateremu so vloženi amandmaji najkasneje do konca obravnave predloga akta, nazadnje pa se opravi glasovanje o aktu kot celoti.

(1) Akt svet obravnava po hitrem postopku kot predlog, pri čemer mora biti gradivo pripravljeno v skladu z določbo 137. člena tega poslovnika.

(2) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja aktov.

(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga akta.

Če svet v skladu z drugim odstavkom 76. člena tega poslovnika pri sprejemanju dnevnega reda ne potrdi obravnave akta po hitrem postopku, se akt obravnava kot osnutek.

(1) V postopku sprejema odloka o proračunu MOK (v nadaljevanju: proračun) župan predloži svetu v obravnavo osnutek in predlog proračuna najkasneje v roku, ki ga določa zakon, ki ureja javne finance.

(2) Župan lahko svetu skupaj z osnutkom proračuna za naslednje proračunsko leto predloži tudi osnutek proračuna za leto, ki temu sledi, če to dovoljuje zakon, ki ureja javne finance.

(3) Ne glede na roke, ki so določeni s tem poslovnikom za sklic seje oziroma predložitev gradiva, lahko župan svetu posreduje popravke osnutka proračuna najkasneje pet dni pred sejo.

Svet mora sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.

(1) Amandmaje k predlogu proračuna mora svetnik poslati notranji organizacijski enoti mestne uprave, pristojni za organiziranje dela sveta, najmanj tri delovne dni pred sejo sveta. Župan in najmanj četrtina svetnikov lahko vložijo amandmaje k predlogu proračuna do konca razprave o predlogu proračuna na seji sveta. Amandma k predlogu proračuna mora biti obrazložen.

(2) Amandmaji morajo biti oblikovani v skladu z omejitvami, ki jih opredeljuje zakon, ki ureja javne finance. V obrazložitvi je potrebno navesti, s katere proračunske postavke se zagotovijo sredstva in na katero postavko ter za kakšen namen se zagotavljajo.

(1) Pri obravnavi predloga proračuna župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu odloka o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.

(2) Svet najprej obravnava amandmaje k besedilnemu delu odloka, s katerim sprejema proračun MOK, nato pa amandmaje, ki sredstva neposrednim uporabnikom povečujejo oziroma zmanjšujejo.

(3) Amandma na amandma lahko predlaga župan. Če izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.

(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.

(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih k predlogu proračuna, predsedujoči ugotovi, ali je proračun glede prihodkov in odhodkov usklajen.

(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti.

(3) Če predsedujoči ugotovi, da proračun ni usklajen, prekine sejo, da župan pripravi amandma za uskladitev proračuna MOK in določi datum ali uro nadaljevanja seje, na kateri bo predložen amandma za uskladitev. Ko je amandma za uskladitev proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O amandmaju za uskladitev ni razprave.

(4) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o odloku o proračunu občine.

(5) Če amandma za uskladitev proračuna ni sprejet, se šteje, da proračun ni sprejet.

Če proračun MOK ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna, ki ga svet sprejme po hitrem postopku.

Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek.

(1) Župan predlaga rebalans proračuna v primerih in rokih, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance.

(2) Svet rebalans obravnava prednostno, praviloma na redni seji. Če predlagatelj navede utemeljene razloge, lahko svet obravnava rebalans na izredni seji v roku, ki ni krajši od sedmih dni.

Predlog rebalansa in predlog sprememb proračuna se obravnavata po določilih tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo predloga proračuna.

Župan predloži svetu v obravnavo zaključni račun proračuna MOK za preteklo finančno leto (v nadaljevanju: zaključni račun) v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance ter po določilih tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo predloga proračuna.

(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom po dvostopenjskem postopku.

(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.

(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo osnutka, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.

Če župan zadrži objavo akta sveta, ker meni, da je neustaven ali nezakonit, hkrati svetu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Pri ponovnem odločanju svet lahko razpravlja o členih akta, ki jih je župan navedel kot razlog za zadržanje in jih je potrebno spremeniti. Če svet zadržani akt potrdi, se akt objavi. Če svet akta ne potrdi, je postopek za njegov sprejem končan.

(1) Zahtevo za obvezno razlago akta lahko poda vsak, ki lahko predlaga akt, za katerega se predlaga obvezna razlaga. Zahteva mora vsebovati naslov akta, navedbo člena, za katerega se predlaga obvezna razlaga, ter razloge za obvezno razlago.

(2) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava Statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih komisij, predlagatelja akta, župana in mestne uprave.

(3) Če Statutarno-pravna komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga skupaj z zahtevo za obvezno razlago predloži svetu v obravnavo.

(4) Župan takoj po prejemu posreduje predlog iz tretjega odstavka tega člena svetu v obravnavo.

(5) Svet obravnava obvezno razlago prednostno.

(6) Sprejeta obvezna razlaga je sestavni del akta.

(1) Volitve in imenovanja funkcionarjev in drugih oseb, ki jih po zakonu in statutu voli ali imenuje svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ali drug akt MOK ne določa drugače.

(2) Predlagateljica imenovanja je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, razen v primeru, ko zakon, statut ali ta poslovnik določajo drugega predlagatelja, ki mu predloge posredujejo svetniške skupine. V primeru, da predlog ni sprejet, pripravi predlagatelj nov predlog.

(3) Če svet odloči, da je glasovanje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.

(4) Predstavnik predlagatelja ima pravico pred začetkom volitev oziroma imenovanj obrazložiti kandidaturo.

Kandidatura mora vsebovati naziv predlagatelja, osebne podatke predlaganega kandidata (ime, priimek, rojstne podatke, poklic, stalno bivališče, zaposlitve), navedbo funkcije, za katero se vlaga kandidatura, ter soglasje kandidata.

Kadar Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ni predlagateljica, pregleda vložene kandidature in ugotovi, ali so sestavljene po določbah tega poslovnika in ali je posamezni kandidat določen za kandidata za več funkcij, ki se med seboj izključujejo. O tem obvesti kandidata in ga pozove, naj se izjasni, katero kandidaturo sprejema.

Če Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi formalne pomanjkljivosti posamezne kandidature, zahteva od predlagatelja, da pomanjkljivosti odpravi v roku treh dni. Če tega ne stori, komisija zavrne kandidaturo.

(1) Kadar svet glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasovanje izvede po abecednem vrstnem redu, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Žreb opravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno posamično glasovanje, pri katerem vsak svetnik pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil največ glasov svetnikov.

(3) Če se tajno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.

(4) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.

(5) Če se tajno glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »za« ali »proti«, v nasprotnem primeru se šteje glas kot neopredeljen.

(6) Glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja, je neveljavna.

Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje predpisana večina svetnikov. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo svetniki, ki so prevzeli glasovnice.

(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, vendar pri glasovanju nihče ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se opravi novo glasovanje le o teh kandidatih.

(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu.

(3) Glasovanje je možno ponoviti tolikokrat, kolikor istovrstnih funkcij se imenuje ali voli.

(4) Če kljub ponovitvi glasovanj ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.

(1) O izvolitvi članov komisij se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.

(2) Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov komisij, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.

(1) Predloge za izvolitev oziroma imenovanje predsednikov, podpredsednikov in članov organov in komisij predlagatelji posredujejo Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najmanj petnajst dni pred sejo sveta, na katere dnevnem redu je izvolitev oziroma imenovanje organa in komisije.

(2) Predlagatelj je dolžan pred posredovanjem predloga pridobiti pisno soglasje kandidata za predlagano kandidaturo.

(1) Člani komisije so izvoljeni, če je za listo kandidatov glasovala večina članov sveta.

(2) Če lista kandidatov ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani komisije posamično na podlagi javnega glasovanja.

(3) Če na ta način niso izvoljeni vsi člani komisije, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.

(4) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov komisije, se glasovanje ponovi, vendar samo glede manjkajočih članov komisije.

Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.

(1) Postopek za razrešitev osebe, ki jo voli ali imenuje svet, se začne na predlog najmanj ene tretjine svetnikov.

(2) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev, ki se morajo nanašati na delo ali dejanja v zvezi z delom osebe, za katero se predlaga razrešitev.

(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.

(2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, zoper katero je vložen, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan.

(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.

Oseba, zoper katero je vložen predlog za razrešitev, se pisno opredeli, ali se z razrešitvijo strinja ali ne. Če se z razrešitvijo ne strinja, ima na seji sveta pravico do besede.

(1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z dvotretjinsko večino vseh svetnikov.

(2) Odločitev sveta je dokončna.

(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, ima pravico odstopiti in odstop obrazložiti.

(2) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je hkrati s seznanitvijo sveta z odstopom dolžna predlagati svetu novega kandidata.

(3) Funkcija oziroma članstvo preneha z dnem, ko je podana odstopna izjava.

(1) V izrednem stanju oziroma v razmerah, ko je delovanje sveta ovirano (zaradi epidemije, naravnih nesreč, množičnih demonstracij in v drugih podobnih primerih), so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik.

(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za njihovo obravnavanje. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane.

(1) V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če izvedba seje z osebno navzočimi svetniki predstavlja tveganje za njihovo zdravje in varnost, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo, ki se opravi s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: seja na daljavo), oziroma odloči, da se že sklicana seja opravi kot seja na daljavo v skladu z določbami zakona, ki ureja lokalno samoupravo.

(2) Seja na daljavo se izvede z uporabo varne informacijsko-komunikacijske tehnologije, ki omogoča prenos in snemanje slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto sodelujočih svetnikov.

(3) Pri ugotavljanju sklepčnosti se za prisotne štejejo svetniki, ki na seji sodelujejo z uporabo varne informacijsko- komunikacijske tehnologije.

(4) Svet na seji na daljavo odloča le o zadevah, o katerih se glasuje z javnim glasovanjem. Svetniki glasujejo z uporabo glasovalne tipke, če take tipke ni, pa z izrekanjem »za«, »proti«, »vzdržan«, z dvigom zelenega (ZA) ali rdečega (PROTI) kartončka ali na drug dogovorjen način, iz katerega je jasno razvidna volja svetnika.

(5) Seja na daljavo se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Posnetek se izbriše v skladu z drugim odstavkom 98. člena tega poslovnika.

(6) Župan s sklepom določi tehnične pogoje za izvedbo seje na daljavo. Informacijska orodja za njeno izvedbo zagotovi mestna uprava.

(1) Predsednik delovnega telesa sveta, sveta krajevne skupnosti in Sosveta za krajevne skupnosti lahko v izrednih razmerah iz prvega odstavka predhodnega člena skliče sejo na daljavo ali odloči, da se sodelovanje na seji na daljavo omogoči posameznemu članu ali delu članov.

(2) Za sejo na daljavo delovnega telesa sveta, sveta krajevne skupnosti in Sosveta za krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika o seji na daljavo. O odstopanjih od določb tega poslovnika v zvezi z izvedbo seje na daljavo odloči predsednik delovnega telesa sveta, sveta krajevne skupnosti ali Sosveta za krajevne skupnosti.

(1) Poslovnik razlaga Statutarno-pravna komisija.

(2) Med sejo sveta razlaga določila poslovnika predsedujoči. Predsedujoči lahko sejo sveta prekine, določi čas prekinitve ne glede na časovno omejitev prekinitve seje v skladu s prvim odstavkom 94. člena tega poslovnika in zaprosi za razlago Statutarno-pravno komisijo.

(3) Župan ali svetnik lahko predlaga, da svet sprejme obvezno razlago poslovnika po postopku, ki je določen za obvezno razlago splošnega akta.

Splošne akte MOK se z določbami tega poslovnika uskladi v roku enega leta po uveljavitvi poslovnika.

Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 41/07, 46/07 in 51/10).

(1) Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Določbe 106. do vključno 116. člena tega poslovnika se začnejo uporabljati po konstituiranju prvega novega sveta po uveljavitvi tega poslovnika.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Določbe teh Sprememb in dopolnitev Poslovnika, ki se nanašajo na zvočno-slikovno snemanje sej sveta se pričnejo uporabljati, ko bodo zagotovljeni pogoji za takšno snemanje, kar s sklepom ugotovi župan.

Spremembe in dopolnitve Poslovnika pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 44/2021 z dne 26. 3. 2021

896. Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo – UPB2), stran 2817.