Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 15. redni seji dne 10. 3. 2021 sprejel
o razglasitvi Cerkve sv. Florijana za kulturni spomenik lokalnega pomena
Ta odlok ureja razglasitev Cerkve sv. Florijana za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Račje selo – Cerkev sv. Florijana, EŠD 2598 (v nadaljevanju: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– cerkev stoji na razgledni vzpetini severozahodno od vasi Račje selo in predstavlja eno ključnih prepoznavnih točk v pokrajini;
– v jedru domnevno še srednjeveška stavba je dobila sedanji baročni videz v začetku 17. stoletja. Zaradi kvalitetne in enotne izvedbe predstavlja pomembnejši primer cerkvene arhitekture 17. stoletja na Dolenjskem ter sodi med najpomembnejše kulturne spomenike trebanjske občine;
– arhitektura se odlikuje zlasti po kvalitetnih iz kamna klesanih detajlih, kot so profilirani venci, obočni slopi in portali. Posebnost je tudi klesana kamnita prižnica, ki je lahko po nastanku še srednjeveška;
– motiv v zahodno steno ladje vgrajenega zvonika z lopo med zvonikom in ladjo na vsaki strani je podoben kot ga poznamo iz arhitekturne rešitve zahodne fasade cerkve na Trški gori iz dvajsetih let 17. stoletja;
– sestavni del likovnega izraza notranjščine predstavlja notranja oprema, od katere izstopajo zlasti trije oltarji iz druge polovice 17. stoletja, delo delavnice kiparja Jerneja Plumbergerja (oltar na Muljavi) po posredovanju stiškega samostana;
– zaradi naštetih lastnosti je stavba z opremo pomemben vir podatkov z znanstvenim potencialom tako s tehničnega kot likovnega vidika.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– na zunanjščini vsi originalni stavbni členi: portali, talni zidec, členitev sten z vsemi ometi, okna, zvonik, kamnoseški detajli, razmerja med posameznimi stavbnimi enotami;
– v notranjščini: tlaki, oboki z vsemi elementi obočnega sistema, slavolok, členitev sten, osnovna tlorisna razdelitev notranjščine, vsi oltarji in oltarne obhajilne mize, oprema, kropilniki, slike, ohranjeno izvirno stavbno pohištvo, klopi, morebitne poslikave oziroma freske.
(1) Spomenik obsega nepremičnino: parc. št.: 726/3, k. o. Ševnica, stavbo št. 275, k. o. Ševnica.
(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine:
– parcela št. 721/7, k. o. Ševnica – del (na vzhodu do meje med kmetijskim in stavbnim zemljiščem);
– parcela št. 721/8, k. o. Ševnica;
– parcela št. 721/11, k. o. Ševnica – del (del ceste v dolžini 102 m);
– parcela št. 726/3, k. o. Ševnica;
– parcela št. 726/4, k. o. Ševnica;
– parcela št. 726/6, k. o. Ševnica;
– parcela št. 728, k. o. Ševnica;
– parcela št. 729, k. o. Ševnica;
– parcela št. 732/1, k. o. Ševnica – del (južni del parcele);
– parcela št. 744/1, k. o. Ševnica in
– parcela št. 746, k. o. Ševnica.
(3) Določitev vplivnega območja je potrebna, saj se cerkev nahaja na razgledni vzpetini in predstavlja pomemben element v pokrajini. Z določitvijo vplivnega območja se bo varovalo pogled na spomenik, njegovo pojavnost in pričevalnost.
(1) Meje spomenika so izrisane v grafični prilogi Predloga za razglasitev enote kulturne dediščine Račje selo – Cerkev sv. Florijana za kulturni spomenik lokalnega pomena, na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:2000 (februar 2021).
(2) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: Zavod).
(1) Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti;
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije;
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika ter njihove materialne substance;
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote;
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Za stavbo velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njenih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, portali, stenske slike);
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora (dostopi);
– stavbno pohištvo in notranja oprema (oltarji, obhajilna miza, orgle, slike križevega pota);
– ometi, členitve sten, poslikave oziroma stenske slike;
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami zlasti v notranjščini pod današnjimi tlaki in okoli cerkve.
(3) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje;
– izvajati vzdrževalna dela in konservatorsko-restavratorske posege;
– izvajati znanstveno raziskovalna dela in arheološke raziskave;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
– postavitev vodohrana ter ureditev dostopa do njega na parc. št. 726/4, k. o. Ševnica.
Za vplivno območje spomenika velja splošni varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje prostorske integritete, pričevalnosti in dominantnosti spomenika;
– ohranjanje tradicionalne rabe, prostorskih razmerij, značilnih vedut in pogledov;
– prepoved vseh posegov, ki imajo negativen vpliv na pojavnost in značaj spomenika v prostoru ali njegovo materialno substanco vključno z zasajanjem neavtohtonih dreves in grmovnic.
8. člen
Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali v vplivno območje spomenika je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. Oglede in dostopnost je potrebno uskladiti z lastnikom spomenika.
Spomenik se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Oznaka ne sme krniti likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. Primerno lokacijo oznake spomenika se določi v sodelovanju z odgovornim konservatorjem na terenu.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 4. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-2/2019-49
Trebnje, dne 10. marca 2021
