Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93, 33/03 in 22/21 – odl. US) je Državni zbor na seji 29. marca 2021

tako, da se:

1. ugotovi dejansko stanje in morebitno politično odgovornost za domnevno nedopustno politično vmešavanje nosilcev javnih funkcij (predvsem ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa in njegovih državnih sekretarjev ter predsednika Vlade Republike Slovenije in državnih sekretarjev v njegovem kabinetu) v delo slovenske policije, policijskih enot, specializiranih enot policije (predvsem Nacionalnega preiskovalnega urada) in preiskovalnih skupin oziroma za domnevno nedopustno vplivanje na pripadnike policije, ki kot posamezniki sodelujejo v navedenih subjektih, zaradi suma političnega vplivanja na potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov, ki jih omenjeni vodijo ali pri njih sodelujejo;

2. ugotovi, ali so morebitno nepravilno, nestrokovno oziroma nevestno delo ali morebitne opustitve dolžnih ravnanj nosilcev javnih funkcij odločilno vplivali na potek oziroma izid predkazenskih (in drugih) postopkov – v prid nosilcev javnih funkcij (predvsem članov 14. Vlade Republike Slovenije, pripadnikov političnih strank), ki jih preiskuje policija oziroma njene specializirane enote (Nacionalni preiskovalni urad);

3. ugotovi namen in smiselnost ustanavljanja posebnih delovnih skupin znotraj policije ter razloge za imenovanje in primernost izbranih posameznikov (predvsem z vidika njihove strokovne usposobljenosti), ki so imenovani v te delovne skupine, ter da se v zvezi s tem ugotovi morebitno politično odgovornost za načrtno premeščanje ali umikanje pripadnikov policije z namenom vplivanja na potek oziroma izid konkretnega postopka;

4. ugotovi, ali pristojni nosilci javnih funkcij, ki so zadolženi za vodenje, nadzor in organizacijo dela policije, svoje delo opravljajo strokovno ali na podlagi političnih usmeritev, ki presegajo meje dopustnega, določene z zakonom;

5. ugotovi, ali je zaradi domnevnega političnega vmešavanja nosilcev javnih funkcij v delo slovenske policije, predvsem v okviru predkazenskih postopkov, storjenih toliko nepravilnosti, da je podana subjektivna oziroma objektivna politična odgovornost ministra za notranje zadeve;

6. ugotovi ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja organizacijo, delovanje, vodenje, naloge in pooblastila slovenske policije.

1. ugotoviti, ali se vodstvo Ministrstva za notranje zadeve politično vmešava v konkretne predkazenske in druge postopke in pri tem na nedopusten način vpliva na delo slovenske policije, policijskih enot, specializiranih enot policije in preiskovalnih skupin ali ravnanja posameznikov, ki sodelujejo v teh postopkih, in posledično na potek oziroma izid posameznega postopka;

2. ugotoviti, ali želi vodstvo Ministrstva za notranje zadeve in slovenske policije z domnevnim političnim vmešavanjem v postopke preprečiti ali otežiti delo slovenske policije, policijskih enot, specializiranih enot policije in preiskovalnih skupin ali posameznikov v zadevah, v katerih bi njihove odločitve lahko imele politične posledice zaradi vpletenosti vidnih nosilcev javnih funkcij (članov 14. Vlade Republike Slovenije, pripadnikov političnih strank);

3. ugotoviti, ali Nacionalni preiskovalni urad, kot to določa zakonodaja, deluje avtonomno in nosilci javnih funkcij, ki za to niso pristojni, ne posegajo v njegovo avtonomno delovanje in ne vršijo političnega pritiska, ki bi spremenil potek oziroma izid predkazenskih in drugih postopkov;

4. ugotoviti, ali domnevno politično motivirano kadrovanje poteka z namenom podreditve slovenske policije (predvsem pa Nacionalnega preiskovalnega urada) interesom in volji članov 14. Vlade Republike Slovenije in posameznih političnih strank;

5. ugotoviti, ali je ustanavljanje posebnih delovnih skupin namenjeno umiku oziroma odstranitvi posameznikov, ki so v okviru vodenja ali sodelovanja pri preiskavah (ali v drugih postopkih) za nosilce javnih funkcij postali moteči;

6. ugotoviti, ali so funkcionarji in zaposleni v policiji podvrženi nedopustnim političnim pritiskom, ki vplivajo na njihove odločitve in posledično na organizacijo dela v slovenski policiji ter lahko vplivajo tudi na izid predkazenskih (in drugih) postopkov;

7. razjasniti primernost posameznikov (predvsem z vidika njihove strokovne usposobljenosti), ki so zasedli pomembna mesta v slovenski policiji, predvsem pa na Nacionalnem preiskovalnem uradu;

8. pregledati kadrovsko strukturo in dejansko stanje v zvezi z zaposlenimi na Nacionalnem preiskovalnem uradu;

9. ugotoviti, katere organizacijske, vodstvene, kadrovske in druge odločitve so bile sprejete na podlagi političnih navodil in ne odražajo pričakovane in potrebne strokovnosti;

10. ugotoviti, ali bi bile potrebne spremembe in dopolnitve veljavne zakonodaje, ki ureja organizacijo, delovanje, vodenje, naloge in pooblastila slovenske policije, predvsem pa Nacionalnega preiskovalnega urada, da bi se zagotovili ustrezni pogoji za zakonito, strokovno in pravilno delo zaposlenih v slovenski policiji.