Vsebina Uradnega lista

Senat Fakultete za informacijske študije v Novem mestu je dne 23. 12. 2020 na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14 in 75/16) in Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 117/08, 56/12, 75/13, 25/14, 72/14, 17/16 in 46/17) sprejel

(1) Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu (v nadaljevanju: FIŠ) je pravna oseba javnega prava.

(2) FIŠ je samostojni izobraževalni in znanstveno-raziskovalni visokošolski zavod, ki sintetizira družboslovna, informacijska, računalniška in umetniška znanja.

(3) Ustanovitelj FIŠ je Republika Slovenija.

(4) Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije.

(5) Uradni naziv fakultete je Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.

(6) Skrajšano ime: FIŠ.

(7) Ime v angleškem jeziku: Faculty of Information Studies in Novo mesto. Skrajšano ime v angleškem jeziku: FIS.

Sedež FIŠ je v Novem mestu, Ljubljanska cesta 31a.

(1) FIŠ ima pečat okrogle oblike: v sredini leži grb Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime fakultete v slovenskem in angleškem jeziku.

(2) FIŠ ima logotip, ki se uporablja na listinah fakultete.

(1) FIŠ izvaja nacionalni program raziskovalnega in razvojnega dela ter nacionalni program visokega šolstva na področjih naravoslovnih ved, tehničnih in tehnoloških ved, družbenih ved, humanističnih ved in umetnosti ter kmetijskih ved in veterine. Glavna področja delovanja FIŠ po predpisu, ki ureja uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS) so:

(02) Umetnost in humanistika,

(03) Družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost,

(04) Poslovne in upravne vede, pravo,

(05) Naravoslovje, matematika in statistika,

(06) Informacijske in komunikacijske tehnologije,

(07) Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo,

(08) Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo in

(10) Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve.

(2) FIŠ izvaja dejavnost iz prejšnjega odstavka tega člena po načelu avtonomije stroke, vestno in profesionalno.

(3) FIŠ izvaja tudi izobraževalno, raziskovalno, razvojno, svetovalno, knjižničarsko in založniško dejavnost oziroma druge s tem povezane dejavnosti v skladu z Odlokom o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (v nadaljevanju: Odloka o ustanovitvi FIŠ) in dejavnostmi, ki jih FIŠ s soglasjem ustanovitelja določi v Statutu.

FIŠ izvaja študijske programe za pridobitev izobrazbe 1., 2. in 3. stopnje, študijske programe za izpopolnjevanje, vseživljenjsko učenje, transnacionalno izobraževanje in skupne študijske programe.

(1)FIŠ izvaja nacionalni raziskovalni in razvojni program kot obvezno sestavino dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ter v okviru raziskovalnih programov in projektov.

(2) Znanstveno-raziskovalno in razvojno delo kot obvezna sestavina dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev je opredeljeno z nacionalnim programom visokega šolstva, nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom, s študijskimi programi FIŠ, z raziskovalnimi programi in projekti drugih naročnikov ter s sklepi Senata FIŠ, ki sprejema programe individualnega raziskovalnega dela visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev.

(1)FIŠ je samostojni visokošolski zavod, ki nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, določene v Odloku o ustanovitvi FIŠ in tem Statutu, brez omejitev.

(2) FIŠ odgovarja za obveznosti iz prvega odstavka tega člena z vsem svojim premoženjem.

(3) Ustanovitelj odgovarja za obveznosti FIŠ do vrednosti premoženja, pridobljenega iz javnih sredstev, s katerim FIŠ razpolaga.

(1)FIŠ kot samostojni visokošolski zavod izvaja dejavnost v okviru nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija.

(2) Za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena zaposluje FIŠ izobraževalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu z zakonom, tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.

Organi FIŠ so:

– dekan,

– Senat,

– Akademski zbor,

– Upravni odbor in

– Študentski svet.

(1)Dekan FIŠ ima pooblastila in odgovornosti v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ, tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.

(2) V primeru daljše odsotnosti dekan FIŠ pisno pooblasti enega izmed prodekanov FIŠ za nadomeščanje in v pooblastilu določi obseg nadomeščanja.

(3) V primeru, da dekan zaradi nepredvidljivih dogodkov ne more dati pisnega pooblastila, ga začasno nadomešča prodekan za izobraževanje.

Kot poslovodni organ in strokovni vodja zavoda dekan FIŠ opravlja zlasti naslednje naloge:

– uradno predstavlja, vodi in zastopa FIŠ,

– koordinira in vodi izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško, razvojno in drugo delo na podlagi zakonodaje, Odloka o ustanovitvi FIŠ in tega Statuta,

– upravlja poslovne procese,

– skrbi in odgovarja za zakonitost dela FIŠ,

– je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskega zavoda, študijskih programov, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija visokošolskega zavoda),

– je kot odgovorna oseba delodajalca pristojen za odločanje o kadrovskih zadevah, med drugim za zagotavljanje ustrezne kadrovske strukture FIŠ, zaposlovanje in odpuščanje delavcev,

– najmanj enkrat letno poroča o delu senatu FIŠ in Upravnem odboru,

– druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter akti visokošolskega zavoda.

(1) Dekana na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

– visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, ki imajo na FIŠ sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za eno četrtino oziroma 25 % delovnega časa,

– ostali delavci, ki imajo na FIŠ sklenjeno pogodbo o zaposlitvi vsaj za eno četrtino oziroma 25 % delovnega časa in

– študenti.

(2) Skupine volivcev iz prejšnjega odstavka tega člena imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov, in sicer:

– delavci 80 % vseh glasov, od tega delavci iz druge alinee prvega odstavka tega člena 10 %,

– študenti 20 % vseh glasov.

(3) Postopek za imenovanje dekana FIŠ se začne najprej šest mesecev in najpozneje tri mesece pred iztekom mandata dotedanjega dekana.

(4) Senat FIŠ sprejme sklep o začetku postopka za izvolitev novega dekana, v katerem določi rok za vložitev kandidatur, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva izdaje sklepa.

(5) Za dekana FIŠ je lahko izvoljen, kdor je na FIŠ zaposlen kot visokošolski učitelj.

(6) Kandidata za dekana FIŠ lahko predlaga najmanj pet visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so zaposleni na FIŠ in imajo pravico voliti dekana, v skladu z zakonom in tem členom Statuta.

(1)V sklepu Senata FIŠ iz prejšnjega člena se posebej potrdi seznam volivcev iz prve in druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena Statuta, ki predstavljajo volilno telo iz vrst zaposlenih, in potrdi seznam volivcev iz tretje alineje prvega odstavka prejšnjega člena Statuta, ki predstavljajo volilno telo iz vrst študentov.

(2) Obenem Senat FIŠ s sklepom imenuje tričlansko volilno komisijo, v sestavi en visokošolski učitelj, en nepedagoški delavec in en študent. Volilna komisija opravlja predvsem naslednje naloge:

– izdela poročilo, ki vsebuje:

a) seznam pravočasno predlaganih kandidatov in

b) ugotovitev, ali predlagani kandidati izpolnjujejo pogoje za funkcijo dekana,

– v roku treh delovnih dni obvesti Senat FIŠ o predlaganih kandidatih in istočasno predlagane kandidate pozove, da v roku 15 dni predložijo pisno soglasje h kandidaturi, program dela, biografijo in bibliografijo,

– v roku treh delovnih dni po izteku roka iz prejšnje alineje na spletni strani in oglasni deski objavi seznam kandidatov za dekana skupaj z njihovim programom dela; o tem obvesti volilno telo na osnovi seznama iz prvega odstavka tega člena ter Senat, Študentski svet in strokovne službe FIŠ,

– skrbi za pripravo in izvedbo splošnih in neposrednih volitev, ki se izvedejo sočasno, ampak ločeno za vsako od treh skupin iz prvega odstavka 12. člena, ki so upravičene za volitev dekana,

– ugotovi rezultat volitev in posreduje zapisnik o rezultatu volitev dekana Senatu FIŠ v roku 24 ur po zaključku volitev.

(1) Senat FIŠ na podlagi obvestila volilne komisije iz tretje alineje drugega odstavka prejšnjega člena tega Statuta o kandidatu oziroma kandidatih za dekana določi termin splošnih in neposrednih volitev dekana FIŠ. Senat FIŠ o tem izda sklep.

(2) Za izvedbo celotnega postopka volitev dekana FIŠ je po tem Statutu pristojna in odgovorna volilna komisija.

(3) Volilna komisija deluje v skladu s Poslovnikom o delu volilne komisije, ki ga v roku šestih mesecev po sprejetju tega Statuta sprejme Senat FIŠ.

(1) Senat FIŠ na podlagi zapisnika volilne komisije o rezultatu volitev za dekana FIŠ najpozneje v 3 dneh po prejemu zapisnika, sprejme ugotovitveni sklep, s katerim razglasi novega dekana. Senat FIŠ o tem istočasno obvesti Upravni odbor FIŠ, Študentski svet, Akademski zbor, tajništvo, strokovne službe, ustanovitelja in javnost.

(2) Ugotovitveni sklep Senata iz prejšnjega odstavka tega člena se objavi na spletni strani in na oglasni deski FIŠ.

(3) Mandat dekana traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

(4) Dekan FIŠ je kot dekan samostojnega visokošolskega zavoda, ki ga je ustanovila Republika Slovenija, lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.

(5) Če do izteka mandata dotedanjega dekana na splošnih in neposrednih volitvah nov dekan FIŠ ni izvoljen, imenuje Senat FIŠ vršilca dolžnosti dekana za dobo največ šest mesecev.

(6) Pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu dekana sklene z dekanom predsednik Upravnega odbora FIŠ.

(1)Dekanu FIŠ preneha funkcija:

– s potekom mandata,

– s prenehanjem delovnega razmerja,

– z odstopom,

– z razrešitvijo.

(2) Senat FIŠ lahko, na podlagi resnih in utemeljenih razlogov z dvotretjinsko večino glasov vseh članov Senata FIŠ, sprejme pobudo za predčasno razrešitev dekana. Dekan ima pravico, da se o tej pobudi izjasni v roku 30 dni. Po preteku tega roka mora Senat še enkrat razpravljati in ugotoviti, ali po izjasnitvi oziroma odgovoru dekana še vedno obstajajo utemeljeni razlogi za pobudo o njegovi predčasni razrešitvi.

(3) Postopek za predčasno razrešitev dekana se izvede po enakem postopku, kot volitve dekana (12.–15. člen tega Statuta).

(1)Če dekanu FIŠ preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, Senat FIŠ imenuje enega izmed prodekanov FIŠ, da do izvolitve novega dekana FIŠ opravlja naloge dekana, določene v zakonu in tem Statutu.

(2) Postopek izvolitve novega dekana FIŠ se izvede v skladu z zakonom, 12.–16. členom tega Statuta in notranjimi akti FIŠ.

(3) Nadomestni dekan, ki je izvoljen zaradi predčasnega prenehanje funkcije predhodnika, nastopi funkcijo z dnem izvolitve, njegov mandat pa preneha z dnem, ki je bil predviden za prenehanje mandata predhodnika.

(1) FIŠ ima prodekane za naslednja področja:

– izobraževanje,

– znanstveno-raziskovalno delo,

– študentska vprašanja.

(2) Če za posamezno od zgoraj naštetih področij ni imenovan prodekan, opravlja te naloge dekan.

(3) Število prodekanov in njihove naloge določi s soglasjem Senata FIŠ dekan FIŠ s sklepom.

(4) Postopek imenovanja in razrešitve, pristojnosti, naloge in način delovanja prodekana študenta določa pravilnik, ki ga, s soglasjem Študentskega sveta FIŠ, sprejme Senat FIŠ.

(1) Dekan FIŠ imenuje prodekane FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev, ki so zaposleni na FIŠ, potem, ko pridobi o kandidatih za prodekane soglasje Senata FIŠ.

(2) Določba iz prejšnjega odstavka tega člena ne velja za prodekana študenta.

(3) Z imenovanjem novih prodekanov prenehajo funkcije dotedanjih prodekanov. Dotedanji prodekani so dolžni opraviti primopredajo poslov v roku 8 dni po imenovanju novih prodekanov.

(4) Prodekani so imenovani na mandatno obdobje dekana, ki jih je imenoval.

(5) Prodekani so lahko vnovič imenovani.

Naloge in pristojnosti prodekana za izobraževanje so predvsem:

– usklajuje pripravo in izvajanje izobraževalnega procesa na študijskih programih 1., 2. in 3. stopnje, kar vključuje vsakoletno pripravo kadrovskega načrta, urnika, izpitnih rokov itd.,

– daje pobude za spremembe obstoječih in za pripravo novih študijskih programov,

– usklajuje delo organizacijskih enot FIŠ s področja izobraževanja,

– sklicuje, predseduje in vodi delo Komisije za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ),

– ukvarja se z nadzorom izvajanja študentske prakse,

– usklajuje in nadzira vključevanje gostujočih učiteljev in strokovnjakov iz gospodarstva v študijske programe,

– opravlja strokovno delo v zvezi z izvrševanjem pravilnikov na področju študijske dejavnosti in drugega izobraževanja,

– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi s študijsko odsotnostjo visokošolskih učiteljev in sodelavcev,

– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi s sodelovanjem zaposlenih pri študijski dejavnosti tretjih oseb,

– predlaga dekanu poletne šole in druge izobraževalne dogodke v organizaciji FIŠ,

– po pooblastilu dekana FIŠ opravlja dela in naloge iz pristojnosti dekana,

– opravlja druge naloge določene v tem Statutu in notranjih aktih FIŠ,

– opravlja druge naloge po navodilih dekana FIŠ.

Naloge in pristojnosti prodekana za znanstveno-raziskovalno delo so predvsem:

– usklajuje delo inštitutov, laboratorijev in raziskovalnih skupin FIŠ ter pripravo in izvedbo znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela na FIŠ,

– sklicuje, predseduje in vodi delo Komisije za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD),

– usklajuje delo organizacijskih enot FIŠ s področja raziskovalne dejavnosti, zlasti projektne pisarne, računovodstva, kadrovske pisarne, inštitutov in laboratorijev,

– opravlja redni in sistematični nadzor nad izvajanjem projektov, ki so v teku,

– organizira in vodi redne mesečne sestanke z vodji projektov, z namenom ugotavljanja, ali se njihovi projekti izvajajo po načrtih, o čemer redno obvešča Kolegij dekana,

– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi z opravljanjem znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela zaposlenih na FIŠ za tretje osebe,

– daje dekanu FIŠ predloge v zvezi z odsotnostjo z namenom študijskih ali znanstveno-raziskovalnih gostovanj znanstvenih delavcev oziroma raziskovalnih sodelavcev,

– spodbuja uvajanje študentov v raziskovalno delo,

– lahko predlaga dekanu znanstvene in strokovne dogodke v organizaciji FIŠ,

– po pooblastilu dekana FIŠ opravlja dela in naloge iz njegove pristojnosti,

– opravlja druge naloge določene v tem statutu in notranjih aktih FIŠ,

– opravlja druge naloge po navodilih dekana FIŠ.

Naloge in pristojnosti prodekana študenta so predvsem:

– sodeluje s kolegijem dekana tako pri predstavljanju in zastopanju specifičnih potreb in interesov študentov kot pomembnega deležnika FIŠ kot tudi pri pravočasnem in korektnem seznanjanju študentov o odločitvah FIŠ,

– je predsednik Študentskega sveta FIŠ,

– sklicuje in vodi seje Študentskega sveta FIŠ,

– vodi delo Študentskega sveta FIŠ,

– sodeluje pri organizaciji študentske tribune,

– sodeluje pri izvajanju tutorstva in demonstratorstva, v skladu s pravilniki, ki urejajo to področje,

– je član odbora za podelitev častnih nazivov,

– sodeluje s prodekanom za izobraževanje in posreduje med študenti ter visokošolskimi učitelji in sodelavci na področjih, kjer prihaja do nesoglasij,

– posreduje pri reševanju težav med študenti samimi,

– ponuja odgovore kandidatom za študij in študentom glede študija, določil in predpisov FIŠ ter vsakdanjega življenja na FIŠ,

– opravlja druge naloge določene v statutu, splošnimi akti FIŠ in Pravilniku o prodekanu študentu.

Dekan lahko s soglasjem Senata imenuje še enega ali več prodekanov za druga področja. Naloge in pristojnosti teh prodekanov določi dekan s sklepom, za katerega mora pridobiti predhodno soglasje Senata.

(1) Kolegij dekana je posvetovalno telo dekana FIŠ.

(2) Dekan FIŠ lahko po potrebi sklicuje druge kolegije (npr. kolegij strokovnih služb, kolegij za pravno-kadrovske in administrativne zadeve ipd.).

(3) Kolegij dekana FIŠ sestavljajo dekan FIŠ in prodekani FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev.

(4) Dekan FIŠ lahko za posamezno področje imenuje tudi pomočnika dekana.

(1) Senat FIŠ je najvišji strokovni organ FIŠ.

(2) Senat FIŠ ima največ 17 članov.

(3) Senat FIŠ ima 9 članov, ki so visokošolski učitelji najmanj v nazivu docenta in so nosilci ali sonosilci najmanj enega izmed pedagoško izvajanih predmetov, tako da so enakopravno zastopane vse znanstvene discipline in strokovna področja FIŠ.

(4) Člani senata so trije predstavniki študentov.

(5) Dekan FIŠ in prodekani FIŠ so člani Senata FIŠ po položaju.

(1) Člane Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev izvoli Akademski zbor FIŠ.

(2) Člani Senata FIŠ iz vrst študentov so izvoljeni na študentskih volitvah FIŠ. Način volitev članov Senata FIŠ iz vrst študentov določa pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet FIŠ.

(3) Mandat članov Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev traja štiri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

(4) Mandat članov Senata FIŠ iz vrst študentov traja eno leto z možnostjo ponovne izvolitve. Njihov mandat traja od dneva izvolitve do izvolitve novih članov, pod pogojem, da vmes ne ostanejo brez študentskega statusa.

(5) Novi člani Senata FIŠ nastopijo svojo funkcijo s prvim oktobrom leta v katerem so bili izvoljeni, z izjemo predstavnikov študentov, ki nastopijo svojo funkcijo z dnevom izvolitve.

(6) Nadomestni člani Senata FIŠ nastopijo funkcijo z dnem izvolitve in jo opravljajo do konca mandata tistega člana Senata, katerega so nadomestili.

Sklep o začetku postopka kandidiranja članov Senata FIŠ, o sestavi Senata FIŠ in o izvedbi volitev članov Senata FIŠ sprejme Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ najpozneje 3 mesece pred potekom mandata dotedanjemu Senatu. Pri tem je treba zagotoviti enakopravno zastopanost vseh znanstvenih disciplin ter strokovnih področij FIŠ.

(1) Za člana Senata FIŠ je lahko izvoljen le član Akademskega zbora z nazivom najmanj docent oziroma z enakovrednim znanstvenim nazivom.

(2) Kandidate za člana Senata FIŠ lahko predlagajo najmanj trije visokošolski učitelji ali znanstveni delavci, ki so člani Akademskega zbora FIŠ.

(1) Volitve članov Senata FIŠ so veljavne, če je na seji Akademskega zbora FIŠ prisotna večina članov Akademskega zbora FIŠ. Če v roku pol ure po predvidenem začetku seje Akademskega zbora sklepčnost ni zagotovljena, lahko Akademski zbor nadaljuje z delom in veljavno voli, če je prisotnih vsaj tretjina članov.

(2) Volitve so tajne.

(3) Za člane Senata FIŠ so izvoljeni tisti kandidati iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih delavcev, ki so prejeli največ glasov Akademskega zbora FIŠ.

(1) V primeru, da član Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev odstopi oziroma prekine sodelovanje s FIŠ, mu preneha tudi članstvo v Senatu FIŠ.

(2) V primeru, da član Senata FIŠ iz vrst študentov odstopi ali mu preneha študentski status na FIŠ, mu hkrati preneha članstvo v Senatu FIŠ.

(3) V teh primerih Senat FIŠ izda sklep o volitvah nadomestnih članov Senata FIŠ.

(4) Nadomestnemu članu Senata FIŠ poteče mandat hkrati z ostalimi člani Senata FIŠ.

(1)Senat FIŠ se konstituira na konstitutivni seji, ki jo po volitvah, na Akademskem zboru FIŠ, skliče dekan FIŠ.

(2) Predpogoj za sklic konstitutivne seje novoizvoljenega Senata FIŠ je, da sta izvoljeni vsaj dve tretjini njegovih članov.

(3) V primeru, da novoizvoljeni Senat FIŠ še ni konstituiran, začasno opravlja njegove funkcije Senat FIŠ v prejšnji sestavi.

(4) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko Senat FIŠ v sestavi iz prejšnjega sklica, odloča izključno o tekočih zadevah, ki so nujne narave.

(1) Senat FIŠ razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela FIŠ.

(2) Senat FIŠ opravlja naloge v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ, s tem Statutom in notranjimi akti zavoda. Senat FIŠ:

– sprejema Statut FIŠ,

– oblikuje in sprejema študijske programe za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje,

– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje strokovne poročevalce, zadolžene za ocenitev usposobljenosti kandidata,

– voli v naziv visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce,

– sprejema letni delovni načrt in program dela FIŠ,

– sprejema pravilnike s področja izobraževanja in raziskovanja,

– imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter na podlagi ocene te komisije odloča o potrditvi teme doktorske disertacije,

– imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,

– imenuje komisije in delovna telesa Senata FIŠ,

– kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah študentov, ki se nanašajo na študijske zadeve,

– oblikuje predloge za priznanja in nagrade FIŠ,

– razpravlja in odloča o pobudah in mnenjih Študentskega sveta FIŠ s področja njegove pristojnosti,

– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,

– sprejema izvedbene načrte izvajanja študijske dejavnosti,

– obravnava in sprejema poročilo o učinkovitosti študija in poročilo o izvedbi znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela,

– določa število vpisnih mest na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih,

– na predlog dekana FIŠ imenuje predstojnike kateder in vodje inštitutov,

– na predlog prodekana za izobraževanje FIŠ imenuje predstojnike oddelkov študijskih programov 1., 2. in 3. stopnje,

– daje soglasje k imenovanju prodekanov FIŠ,

– predlaga imenovanja predstavnikov FIŠ v strokovne organizacije in organe zunaj FIŠ,

– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ, s tem Statutom ali z drugim notranjim aktom FIŠ.

(3) Način dela Senata FIŠ določi Senat FIŠ s Poslovnikom o delu Senata.

(1) Seje Senata FIŠ sklicuje in vodi predsednik Senata FIŠ, ki je po funkciji dekan FIŠ. Seje Senata FIŠ so praviloma enkrat na mesec.

(2) Sklic seje Senata FIŠ lahko predlagata tudi 1/3 članov Senata FIŠ ali Upravni odbor FIŠ.

(3) Na sejah Senata FIŠ lahko sodelujejo brez pravice glasovanja tudi druge osebe, ki niso člani Senata, če sklicatelj seje oceni, da je njihova navzočnost na seji nujna za strokovno in kakovostno obravnavo določene točke dnevnega reda.

(4) Seje Senata FIŠ se po pravilu izvajajo na sedežu FIŠ in so javne.

(5) Senat FIŠ lahko z večino glasov prisotnih članov sejo ali del seje Senata FIŠ zapre za javnost.

(1) Senat FIŠ je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov Senata FIŠ.

(2) Senat FIŠ sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, če ni s Statutom FIŠ določeno drugače.

(3) Pred sprejetjem sklepa, ki ima za posledico porabo finančnih sredstev, mora Senat FIŠ pridobiti mnenje Upravnega odbora FIŠ.

(1) Senat FIŠ imenuje naslednje stalne komisije:

– Komisija za študijske in študentske zadeve (KŠŠZ),

– Komisija za znanstveno-raziskovalno delo (KZRD),

– Komisija za izvolitve v nazive (KIN),

– Komisija za kakovost in evalvacije (KKE),

– Komisija za etičnost raziskovanja (KER),

– Komisija za disciplinsko odgovornost študentov (KDŠ),

– Komisija za disciplinsko odgovornost zaposlenih (KDZ).

(2) Senat FIŠ lahko imenuje še druge komisije, če se za to izkaže potreba.

(3) Število in sestavo komisij, njihove naloge, pooblastila ter trajanje mandata članov komisij določi Senat FIŠ s sklepi, in sicer na predlog dekana FIŠ.

(1) Komisije vodijo pristojni prodekani oziroma imenovani predsedniki.

(2) Komisija je sklepčna, če je na seji komisije navzoča več kot polovica vseh članov komisije. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov komisije.

(1) Komisijo za študijske in študentske zadeve sestavljata dva visokošolska učitelja in en predstavnik študentov. Na sejah KŠŠZ je brez pravice glasovanja praviloma prisoten predstavnik referata za študentske zadeve. Prodekan, pristojen za izobraževanje, je predsednik te komisije po položaju.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za študijske in študentske zadeve so:

– obravnava študijske programe 1., 2. in 3. stopnje ter njihove spremembe,

– obravnava študijske programe za izpopolnjevanje,

– obravnava poročilo o organizaciji, o izvedbi in o razvoju izobraževalne dejavnosti,

– daje Senatu FIŠ predloge za spremembe in dopolnitve obstoječih pravilnikov s področja izobraževanja in predlaga nove pravilnike,

– obravnava predloge Študentskega sveta FIŠ,

– obravnava vprašanja, ki se nanašajo na vpis na FIŠ, vključujoč vpis po Merilih za prehode med študijskimi programi in izjemni vpis študenta,

– kot prvostopenjski organ obravnava vloge študentov,

– daje mnenje Senatu FIŠ o hitrejšem napredovanju študentov,

– vodi postopke o priznavanju izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v skladu z veljavno zakonodajo in notranjimi akti,

– obravnava zahteve in izdaja mnenja o enakovrednosti strokovnih in znanstvenih naslovov v skladu z veljavno zakonodajo in notranjimi akti,

– obravnava vloge študentov in predlaga odločitve o priznavanju znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom in med študijem v neformalnem izobraževanju in z izkustvenim učenjem,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in sklepi dekana ter Senata FIŠ.

(1) Komisijo za znanstveno-raziskovalno delo sestavlja od tri do pet visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev. Prodekan, pristojen za znanstveno-raziskovalno delo, je predsednik te komisije po položaju.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za znanstveno-raziskovalno delo so:

– usklajuje in spremlja prijave in izvedbo raziskovalnih programov in projektov,

– spremlja razvoj znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela ter znanstvenega kadra na znanstvenih področjih FIŠ,

– obravnava in posreduje Senatu FIŠ v sprejem načrt in poročilo o znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu FIŠ,

– predlaga Senatu FIŠ ustanovitev novega ali ukinitev obstoječega inštituta, laboratorija ali centra,

– v primeru omejitve vpisa v študijske programe za pridobitev doktorata znanosti, ocenjuje raziskovalno delo kandidatov za vpis,

– obravnava zadeve, povezane z doktoratom znanosti, ter predlaga Senatu FIŠ ustrezne sklepe, v skladu z notranjimi akti FIŠ,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in sklepi Senata FIŠ.

(1) Komisijo za izvolitve v nazive sestavljajo trije visokošolski učitelji in enako število namestnikov.

(2) Dekan FIŠ je po funkciji predsednik KIN.

(3) Naloge in pristojnosti Komisije za izvolitve v nazive so:

– vodi postopke za izvolitve visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev, visokošolskih in raziskovalnih sodelavcev,

– predlaga Senatu FIŠ strokovno komisijo za izvolitev kandidata v naziv,

– v skladu s Pravilnikom o podelitvi častnih nazivov FIŠ oblikuje Odbor za podelitev častnih nazivov kot svoje stalno telo, ki deluje znotraj KIN z namenom, da predlaga podelitev častnih nazivov FIŠ,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in sklepi Senata FIŠ.

(1) Komisijo za kakovost in evalvacije sestavlja sedem članov:

– predsednik komisije, ki ga iz vrst visokošolskih učiteljev imenuje Senat FIŠ,

– predstavnik drugih delavcev, ki ga predlaga dekan FIŠ, izvoljen pa je na zboru drugih delavcev, ki ga skliče dekan FIŠ,

– predstavnik visokošolskih učiteljev, ki ga imenuje Senat FIŠ,

– predstavnik visokošolskih sodelavcev, ki ga imenuje Senat FIŠ,

– predstavnik znanstvenih delavcev in sodelavcev, ki ga imenuje Senat FIŠ,

– predstavnik študentov, ki je izvoljen na splošnih in neposrednih študentskih volitvah,

– predstavnik zainteresirane javnosti, ki ga imenuje dekan FIŠ.

(2) Naloge in pristojnosti Komisije za kakovost in evalvacije so:

– obravnava poročila FIŠ o spremljanju, ugotavljanju in zagotavljanju kakovosti na FIŠ,

– obravnava predlog kazalcev in standardov ter postopkov za spremljanje učinkovitosti na pomembnejših področjih dejavnosti FIŠ,

– opravlja druge naloge v skladu s Statutom FIŠ, notranjimi akti FIŠ in sklepi dekana ter Senata FIŠ.

(1)Člani Akademskega zbora so vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, in visokošolski sodelavci ne glede na naziv, ki v tekočem letu opravljajo pedagoško ali znanstveno raziskovalno delo na podlagi pogodbenega razmerja s fakulteto.

(2) Akademski zbor sestavljajo tudi študenti FIŠ, in sicer tako, da je njihovo število ena petina članov Akademskega zbora.

(3) Akademski zbor sestavljajo tudi drugi delavci, ki so zaposleni v dekanatu in strokovnih službah FIŠ, na način, da je število njihovih predstavnikov največ ena desetina članov Akademskega zbora. Predstavniki drugih delavcev, ki so člani akademskega zbora, ne morejo voliti članov senata iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih sodelavcev. Način izvolitve predstavnikov drugih delavcev se določi v poslovniku o delu AZ.

(1)Predstavnike študentov v Akademskem zboru FIŠ izvolijo študenti FIŠ na splošnih in neposrednih volitvah tako, da so enakovredno zastopani študenti vseh študijskih programov in načinov študija na FIŠ.

(2) Mandatna doba predstavnikov študentov v Akademskem zboru FIŠ je okvirno eno leto, in sicer od trenutka izvolitve do izvolitve novih študentskih predstavnikov.

(3) Postopek volitev predstavnikov študentov FIŠ v Akademski zbor FIŠ določi pravilnik, ki ga sprejme Študentski svet FIŠ.

(1) Predsednika in podpredsednika Akademskega zbora FIŠ izvoli Akademski zbor FIŠ izmed visokošolskih učiteljev ali znanstvenih delavcev.

(2) Mandatna doba predsednika in podpredsednika Akademskega zbora FIŠ je štiri leta. Po izteku mandata sta lahko ponovno izvoljena.

Pristojnosti Akademskega zbora FIŠ so:

– voli člane Senata FIŠ, pri čemer študenti in drugi delavci, ki so člani Akademskega zbora, ne morejo voliti članov Senata FIŠ iz vrst visokošolskih učiteljev in znanstvenih sodelavcev,

– obravnava ključna vprašanja s področja izvajanja pedagoškega, raziskovalnega in strokovnega dela FIŠ,

– obravnava poročila o delu organov in služb FIŠ ter daje predloge in pobude senatu,

– opravlja druge naloge, določene s Statutom FIŠ.

(1) Akademski zbor FIŠ obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na javnih sejah.

(2) Akademski zbor FIŠ lahko seje za javnost zapre.

(1) Akademski zbor FIŠ je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov.

(2) Če v roku pol ure po predvidenem začetku seje Akademskega zbora sklepčnost ni zagotovljena, lahko Akademski zbor veljavno nadaljuje z delom in odloča s prisotnimi člani.

(3) Akademski zbor FIŠ sprejema odločitve z večino glasov članov, ki so prisotni na zboru.

(1) Seje Akademskega zbora FIŠ sklicuje in vodi predsednik Akademskega zbora. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik.

(2) Sklic Akademskega zbora FIŠ lahko zahteva dekan. V tem primeru je predsednik Akademskega zbora dolžan sklicati sejo v roku 8 dni.

(3) Sklic Akademskega zbora FIŠ lahko predsedniku predlagata tudi 1/3 članov Akademskega zbora ali senat FIŠ s svojim sklepom. V tem primeru mora biti seja sklicana v roku 14 dni.

(4) Akademski zbor FIŠ se praviloma sestane najmanj dvakrat letno.

(1) Upravni odbor je organ upravljanja FIŠ.

(2) Poleg nalog, določenih z zakonom, upravni odbor odloča o zadevah materialne narave in skrbi za nemoteno materialno poslovanje FIŠ v skladu s Statutom FIŠ.

(3) V zadevah iz nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa, za katera zagotavlja sredstva Republika Slovenija, odloča Upravni odbor FIŠ v skladu s pooblastili.

(1) Upravni odbor ima devet članov, in sicer:

– tri predstavnike ustanovitelja,

– tri predstavnike FIŠ iz vrst delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci),

– enega predstavnika drugih delavcev FIŠ,

– enega predstavnika študentov FIŠ in

– enega predstavnika delodajalcev.

(2) V upravni odbor ne morejo biti izvoljeni dekan in prodekani fakultete.

(3) Mandatna doba članov je štiri leta, razen za predstavnika študentov, katerega mandatna doba je okvirno eno leto, in sicer od trenutka njegove izvolitve do izvolitve novega predstavnika.

(4) Upravni odbor ima predsednika in podpredsednika. Izvolita se izmed članov upravnega odbora tako, da je predsednik izvoljen izmed predstavnikov delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, podpredsednik pa izmed predstavnikov ustanovitelja ali obratno.

(5) Upravni odbor je imenovan na naslednji način:

– predstavnike ustanovitelja imenuje Vlada Republike Slovenije;

– predstavnike delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, imenuje Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ;

– predstavnika drugih delavcev FIŠ imenuje dekan FIŠ na predlog drugih delavcev FIŠ, ki je oblikovan na zboru drugih delavcev, ki ga skliče dekan FIŠ;

– predstavnika študentov se izvoli na neposrednih in splošnih študentskih volitvah;

– predstavnika delodajalcev imenuje dekan FIŠ v soglasju z ustanoviteljem, in sicer izmed kandidatov, ki jih prek javnega poziva predlagajo gospodarska interesna združenja in zbornice.

(6) Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov.

(7) Konstitutivno sejo skliče in vodi do izvolitve predsednika Upravnega odbora dekan FIŠ.

(1)Upravni odbor:

– sprejema splošne akte FIŠ v skladu z zakonom, Odlokom o ustanovitvi FIŠ in Statutom,

– sprejema delovni načrt in program razvoja FIŠ ter spremlja njegovo uresničevanje,

– sprejema letni finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,

– sprejema odločitve o upravljanju premoženja iz 17. člena Odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda FIŠ, nadzira upravljanje s premoženjem FIŠ ter sprejema temeljne odločitve in sklepe, ki se nanašajo na to premoženje,

– odloča o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin FIŠ ali opreme večje vrednosti ob predhodnem soglasju ustanovitelja,

– določa politiko glede poslovanja in porabe finančnih sredstev ter sprejema druge odločitve v zvezi z materialnim in finančnim poslovanjem fakultete,

– daje ustanovitelju in dekanu predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,

– daje mnenje senatu o vprašanjih, ki imajo za posledico porabo finančnih sredstev,

– sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,

– sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,

– na predlog dekana sprejema odločitev o višini šolnin za izredni študij in drugih prispevkov za študij na FIŠ,

– odloča o prošnjah študentov za oprostitev plačila šolnin in drugih prispevkov za študij oziroma odloča o plačevanju v obrokih,

– na predlog dekana sprejema cenik storitev FIŠ, ki niso financirane iz proračuna RS,

– sprejema poslovnik o svojem delu,

– sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem FIŠ.

(2) Pred sprejetjem letnega delovnega načrta in programa razvoja FIŠ mora Upravni odbor pridobiti soglasje Senata FIŠ.

(1) Seje Upravnega odbora FIŠ sklicuje predsednik. V odsotnosti predsednika sklicuje in vodi seje Upravnega odbora FIŠ podpredsednik.

(2) Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov Upravnega odbora FIŠ.

(3) Upravni odbor FIŠ sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov, za sprejem Statuta in drugih splošnih aktov FIŠ pa je potrebna večina glasov vseh članov Upravnega odbora FIŠ.

(4) Upravni odbor FIŠ razpravlja in odloča na rednih, izrednih ali dopisnih sejah.

(5) Način dela Upravnega odbora FIŠ se uredi s Poslovnikom.

(1) Študentski svet FIŠ je organ študentov FIŠ.

(2) Študentski svet FIŠ vsako študijsko leto v začetku zimskega semestra razpiše volitve v Študentski svet FIŠ na podlagi sklepa dekana FIŠ.

(3) Študentski svet FIŠ mora seznaniti dekana FIŠ z rezultati volitev ter ga obvestiti o članih Študentskega sveta FIŠ in predstavnikih študentov v drugih organih FIŠ, v katerih sodelujejo študenti FIŠ, najpozneje v roku 8 dni.

Študentski svet FIŠ šteje sedem študentov, in sicer tako, da imajo v Študentskem svetu FIŠ predstavnike študenti dodiplomskih študijskih programov (redni in izredni), študenti podiplomskih študijskih programov in doktorski študenti.

(1)Na prvi seji Študentskega sveta FIŠ, ki jo skliče dotedanji predsednik, izvolijo člani Študentskega sveta FIŠ izmed sebe predsednika in podpredsednika, ki zastopata in predstavljata študente FIŠ.

(2) Predsednik študentskega sveta FIŠ je po funkciji študent prodekan.

(1) Študentski svet FIŠ je sklepčen, če je na seji navzoča večina članov.

(2) Študentski svet FIŠ odloča z večino glasov navzočih članov.

(3) Vabila na seje in zapisnike sej pošlje Študentski svet FIŠ v vednost dekanu FIŠ.

(1) Študentski svet FIŠ opravlja naslednje naloge:

– razpravlja in oblikuje mnenje o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,

– posreduje organom FIŠ mnenja, zahteve in predloge študentov in v imenu študentov od vseh teh organov FIŠ prejema zahteve, predloge in mnenja,

– razpravlja in oblikuje mnenje o Statutu FIŠ, letnem načrtu dela FIŠ, samoevalvacijskem poročilu, vsakoletnem poročilu o delu FIŠ ipd.,

– daje mnenje o izobraževalnem delu v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev,

– oblikuje mnenja študentov FIŠ v zvezi s problematiko, ki se nanaša na študente, kot ključnega deležnika FIŠ,

– imenuje člane delovnih teles in organov FIŠ iz vrst študentov, ko te niso izvoljeni na splošnih in neposrednih volitvah oziroma, če je tako določeno s tem statutom in drugimi notranjimi akti FIŠ,

– obravnava in sprejema program in poročilo o obštudijskih dejavnostih,

– obravnava poročilo o organizaciji, izvedbi in razvoju izobraževalne dejavnosti,

– aktivno sodeluje pri organizaciji splošnih in neposrednih študentskih volitev,

– opravlja druge naloge, določene s tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.

(2) Če mnenje Študentskega sveta FIŠ iz prvih dveh alinej prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko Študentski svet FIŠ zahteva, da pristojni organ še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.

(1)FIŠ za opravljanje registriranih dejavnosti ustanovi organizacijske enote.

(2) Organizacijske enote znotraj FIŠ ne morejo samostojno nastopati, ker nimajo pooblastil v pravnem prometu.

(3) Pristojnosti, naloge in način delovanja organizacijskih enot FIŠ in postopek imenovanja in razrešitve njihovih vodji, se določijo v skladu s tem Statutom in drugimi notranjimi akti FIŠ.

(4) FIŠ ima naslednje organizacijske enote:

– dekanat,

– pedagoško (katedre in oddelke za 1., 2. in 3. stopnjo študija),

– raziskovalno (Inštitute, skupine in laboratorije) in

– strokovne službe.

Senat ali dekan FIŠ lahko s sklepom ustanovita novo organizacijsko enoto ali že ustanovljeno enoto spremenita ali pa skleneta, da organizacijska enota preneha delovati.

(1)Dekanat sestavljajo dekan, kolegij dekana in tajništvo.

(2) Tajništvo FIŠ ima predvsem naslednje naloge:

– organiziranje strokovnega, tehničnega in administrativnega dela v dekanatu,

– administrativno-tehnično spremljanje dela organov FIŠ ter sodelovanje pri pripravi dokumentacije FIŠ,

– sestavljanje poslovne dokumentacije, osnutkov strokovnih poročil in analiz,

– razvrščanje, označevanje in arhiviranje dokumentarnega in drugega gradiva,

– administrativna pomoč pri izvajanju sklepov in odločb dekana in organov FIŠ,

– spremljanje delovnih procesov na FIŠ ter obveščanje pristojnih o pomembnih vidikih procesov,

– sodelovanje pri pripravi vlog in koordinacija postopka akreditacije in reakreditacije zavoda in študijskih programov,

– vodenje postopkov zaposlovanja, sprememb pogodb o zaposlitvi, odpovedih in sodelovanje z računovodsko službo in projektno pisarno ob zaposlitvenih spremembah,

– priprava odločb in sklepov s področja kadrov,

– sodelovanje pri pripravi letnega delovnega načrta zaposlenih,

– sodelovanje pri pripravi poročil in poslovne dokumentacije za MIZŠ, NAKVIS, ARRS, EU ipd.,

– svetovanje in pravna podpora pri vseh fakultetnih procesih,

– opravljanje drugih nalog po navodilih dekana oziroma od njega pooblaščene osebe.

(3) Tajništvo FIŠ ima po potrebi vodjo tajništva, ki ga imenuje dekan.

(4) Za vodjo tajništva FIŠ je lahko imenovan, kdor ima:

– visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri,

– vodstvene in organizacijske sposobnosti,

– pet let delovnih izkušenj,

– opravljen strokovni izpit iz ZUP-a,

– aktivno znanje angleškega jezika.

(5) Če vodja tajništva FIŠ ni imenovan, vodi tajništvo dekan, ki ga lahko začasno ali za posamezne naloge nadomešča prodekan, ki ga dekan za to predhodno pisno pooblasti.

(1)Pedagoško enoto, katere vodja je po svoji funkciji prodekan za izobraževanje, sestavljajo vsi študijski programi 1., 2. in 3. stopnje na FIŠ.

(2) V okviru pedagoške enote lahko delujejo dodiplomski, podiplomski in doktorski oddelek, znotraj katerih potekajo akreditirani programi 1., 2. in 3. stopnje.

(3) Oddelke iz prejšnjega odstavka tega člena vodijo predstojniki oddelkov, ki jih po potrebi imenuje in razrešuje Senat FIŠ, na predlog vodje enote. Predstojniki oddelkov so imenovani za mandatno obdobje Senata, ki jih je imenoval.

(4) Predstojniki oddelkov so pristojni in odgovorni za predvsem za:

– pripravo predloga kadrovskega načrta pri predmetih na dodiplomskem, podiplomskem in doktorskem študiju,

– individualno usmerjanje vsakega študenta, za svetovanje glede pravočasnega izvajanja njegovih študijskih obveznosti, pri izbiri tutorja, mentorja/somentorja, oddaji teme, diplomske in magistrske naloge, dispozicije doktorske disertacije, doktorske disertacije ter njihovemu uspešnemu javnemu zagovoru,

– visoko kakovost dodiplomskega, podiplomskega in doktorskega študija na FIŠ,

– svetovanje študentom v primeru težav pri opravljanja študija: pomoč in posredovanje pri morebitnem nesoglasjih med študentom in njegovim tutorjem in/ali mentorjem/somentorjem,

– ostale naloge v skladu z notranjimi akti FIŠ, ki se nanašajo na študij in akademsko etiko.

(5) Predstojniki oddelkov so za svoje delo odgovorni prodekanu za izobraževanje kot vodji pedagoške organizacijske enote in so mu dolžni sprotno poročati. Predstojniki oddelkov so dolžni vsaj enkrat letno poročati o svojem delu na seji Senata in Akademskega zbora.

(1)Znotraj pedagoške enote se lahko oblikujejo katedre kot njeni organizacijski podsistemi.

(2) Katedre se oblikujejo za določeno zaokroženo pedagoško in znanstveno-raziskovalno področje, ki se odraža v predmetniku študijskih programov na FIŠ, z namenom usklajevanja in razvijanja pedagoškega, znanstveno-raziskovalnega, razvojnega dela in vzgojnega dela na določenem področju ter razvijanje znanstvenih disciplin in strok s tega področja.

(3) Katedre se lahko ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in s potrebami izobraževalnega in raziskovalnega dela ter v skladu z razvojnimi usmeritvami FIŠ.

(4) Predpogoja za ustanovitev katedre sta:

– zadostno število ustrezno habilitiranih učiteljev na določenem zaokroženem pedagoškem oziroma znanstveno-raziskovalnem področju, ki bi lahko postali člani katedre,

– raziskovalni dosežki članov katedre (raziskovalni projekti in mednarodno odmevne objave),

– ustrezna zastopanost področja katedre v študijskih programih FIŠ.

(5) O natančnejši organizaciji, številu, imenih in članstvu v katedri ter spremembah kateder odloča Senat FIŠ na predlog dekana FIŠ.

(1) Člani katedre so na FIŠ zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci.

(2) Posameznik je lahko član več kateder.

(3) Sodelavci katedre so visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski in raziskovalni sodelavci, ki so člani Akademskega zbora FIŠ in/ali so vključeni v javno službo s področja pedagoškega ali znanstveno-raziskovalnega dela, študenti in drugi, ki niso zaposleni na FIŠ in jih katedra povabi k sodelovanju. Ti so lahko sodelavci več kateder.

(4) Člani katedre lahko kandidirajo za mesto v Senatu FIŠ le v eni katedri.

Naloge in pristojnosti kateder so:

– skrb za razvoj predmetov in disciplin na določenem zaokroženem izobraževalnem in znanstveno-raziskovalnem področju, ki ga pokrivajo člani in sodelavci katedre,

– z znanstveno-raziskovalno dejavnostjo, posebej s temeljnimi raziskavami, razvijajo znanstvene discipline, na katerih temeljijo študijski programi, ter znanstvene discipline s sorodnih ali z interdisciplinarno povezanih področij,

– skrbijo, da se znanstveno-raziskovalni dosežki in nova spoznanja prenašajo v izobraževalni proces in vnašajo v študijske programe na vseh ravneh študija,

– sodelujejo pri pripravi študijskih programov in programov raziskovalnega dela,

– obravnavajo vprašanja in težave, ki nastanejo pri izvajanju študijskih programov, ter usmerjajo in usklajujejo izobraževalno ter znanstveno-raziskovalno in razvojno delo s področja katedre,

– obravnavajo načrte in poročila o izvedbi predmetov za posamezno študijsko leto,

– spremljajo in analizirajo študijske dosežke in dosežke na znanstveno-raziskovalnem področju članov in sodelavcev katedre,

– obravnavajo analize študentskih anket in pripravljajo predloge izboljšav izobraževalnega dela,

– skrbijo za strokovni in znanstveni razvoj članov in sodelavcev katedre.

(1) Katedro vodi predstojnik, ki mora biti ugleden strokovnjak z določenega znanstvenega oziroma študijskega področja.

(2) Predstojnika katedre na predlog dekana imenuje in razrešuje Senat FIŠ.

(3) Mandatna doba predstojnika katedre sovpada z mandatnim obdobjem Senata, ki ga je imenoval.

(4) Predstojnik katedre je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.

(1)Pristojnosti in odgovornosti predstojnika katedre so, da:

– organizira in vodi delo katedre,

– usklajuje pripravo in izvajanje znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela s področja katedre,

– izvaja sklepe Akademskega zbora, Senata FIŠ in dekana FIŠ, ki se nanašajo na delo katedre,

– druge naloge po nalogu prodekana za izobraževanje.

(2) Natančnejšo organizacijo dela in načina vodenja kateder ter njihovih sej se določi v Poslovniku o delu kateder FIŠ, ki ga na predlog prodekana za izobraževanje sprejme Kolegij dekana.

(1)Predstojnik raziskovalne enote je po funkciji prodekan za znanstveno-raziskovalno dejavnost, ki je hkrati predsednik Komisije za znanstveno-raziskovalno delo.

(2) Z namenom smotrnejšega načrtovanja, organizacije, koordinacije in spremljanja znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela na disciplinarnih področjih, ki jih razvija FIŠ, se lahko s sklepom Senata FIŠ znotraj raziskovalne organizacijske enote ustanavljajo, spreminjajo in ukinjajo inštituti, laboratoriji in raziskovalne ali programske skupine kot njeni podsistemi.

(3) Inštituti FIŠ, ki povezujejo in usklajujejo znanstveno-raziskovalno, svetovalno in razvojno delo fakultete imajo naslednje pristojnosti in odgovornosti:

– skrbijo za razvoj znanosti in stroke ter disciplinarnih področij fakultete,

– skrbijo za prenos raziskovalnih dosežkov in spoznanj v prakso ter v pedagoški proces,

– skrbijo za svetovalno in razvojno delo na disciplinarnih področjih fakultete,

– skrbijo za organiziranje znanstvenih konferenc in srečanj, simpozijev in posvetov,

– skrbijo za sistematično vzgojo mladih raziskovalcev in raziskovalcev na začetku raziskovalne kariere,

– opravljanje drugih nalog, ki sodijo v vsebinski okvir inštituta, po sklepu Senata, Komisije za znanstveno-raziskovalno delo in/ali kolegija dekana.

(4) Inštitut vodi vodja inštituta, ki ima najmanj habilitacijski naziv docent oziroma ekvivalentni znanstveni naziv in ga na to funkcijo imenuje in razrešuje Senat FIŠ na predlog Komisije za znanstveno-raziskovalno delo. Mandat vodje traja od imenovanja do razrešitve.

(5) Raziskovalne ali programske skupine opravljajo naslednje dejavnosti:

– izvajajo znanstveno-raziskovalno delo v okviru nacionalnega raziskovalnega in razvojnega programa,

– izvajajo projekte in programe za naročnike zunaj nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa (proračunski in izvenproračunski naročniki),

– izvajajo svetovalno in drugo strokovno delo ter seminarsko dejavnost,

– soorganizirajo posvete in konference,

– obveščajo javnost o rezultatih raziskav,

– opravljajo druge naloge, ki sodijo v vsebinski okvir raziskovalne skupine, po sklepu Senata, Komisije za znanstveno-raziskovalno delo in/ali kolegija dekana.

(6) Člani posamezne raziskovalne ali programske skupine so lahko zaposleni visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci in znanstveni delavci, ki delujejo na posameznem disciplinskem področju FIŠ. Raziskovalno skupino vodi vodja, ki ima najmanj habilitacijski naziv docent oziroma ekvivalentni znanstveni naziv. Vodjo raziskovalne skupine FIŠ imenuje in razrešuje Senat FIŠ na predlog Komisije za znanstveno-raziskovalno delo. Mandat vodje traja od imenovanja do razrešitve.

(1)Inštituti, raziskovalne ali programske skupine in laboratoriji kot podsistemi raziskovalne enote se ustanavljajo, ukinjajo, delijo in združujejo v skladu z zahtevami in potrebami raziskovalnega in strokovnega dela.

(2) O organizacijskih spremembah znotraj raziskovalne enote in njenih podsistemov odloča Senat FIŠ na predlog dekana, prodekana za raziskovalno dejavnost in/ali Komisije za znanstveno-raziskovalno delo.

(3) Natančnejša pravila o delovanju podsistemov iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo v notranjih aktih FIŠ, zlasti v Pravilniku o raziskovalni dejavnosti FIŠ, ki ga na predlog dekana sprejme Senat FIŠ najpozneje v roku šest mesecev od dneva sprejetja tega Statuta.

(1)Strokovne službe FIŠ so organizacijska enota, ki jo sestavljajo službe po različnih področjih oziroma funkcijah, na katerih izvajajo upravno-administrativne in strokovno-tehnične naloge zlasti:

– referat za študentske zadeve (administrativne in strokovno-tehnične naloge za potrebe izobraževalnega dela na področjih, ki jih izvaja FIŠ),

– računovodstvo (finančna in računovodska funkcija),

– vzdrževalno informacijska funkcija,

– knjižnica in založba (knjižničarska, informacijska, dokumentacijska in založniška dejavnost za potrebe znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela na področjih, ki jih razvija FIŠ),

– projektna pisarna (podpora pri upravljanju, administrativnem in strokovno-finančnem vodenju raziskovalno-razvojnih projektov, ki se izvajajo na FIŠ),

– marketing in odnosi z javnostmi,

– karierni center,

– HPC center (ki skrbi za superračunalniško podporo raziskovalnim skupinam ter raziskovalne in izobraževalne dejavnosti s področja superračunalništva)

– in druge.

(2) Predstojnika službe oziroma funkcije imenuje in razrešuje dekan.

(3) Predstojnik službe oziroma funkcije je imenovan za dobo trajanja mandata dekana, ki ga je imenoval.

(4) Podrobno organizacijsko strukturo strokovnih služb in število potrebnih delovnih mest za opravljanje njihovih nalog določi dekan FIŠ v Aktu o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest FIŠ.

FIŠ izvaja izobraževalno delo:

– po akreditiranih študijskih programih za pridobitev izobrazbe,

– po študijskih programih za izpopolnjevanje in vseživljensko izobraževanje,

– po delih študijskih programov,

– z izvedbo posameznih predmetov študijskih programov, delavnic ipd.,

– z izvedbo zimskih in poletnih šol,

– z izvedbo različnih oblik neformalnega učenja,

– s prodajo izobraževalnih in svetovalnih storitev na trgu.

Postopke in pogoje za pridobitev izobrazbe in ponujanje storitev iz prejšnjega člena tega Statuta se določi v pravilniku, ki ga sprejme Senat FIŠ.

(1) Dodiplomski, podiplomski in doktorski študijski programi, ki se izvajajo kot javna služba, lahko potekajo tudi v tujem jeziku v naslednjih primerih:

– če pri njihovem izvajanju sodelujejo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine,

– če je vanje vpisano večje število tujih študentov,

– če se ti programi izvajajo tudi v slovenskem jeziku.

(2) O izvajanju študijskih programov v tujem jeziku sprejme sklep Senat FIŠ.

(3) Senat FIŠ mora informacijo o izvajanju študijskega programa v tujem jeziku navesti v predlogu besedila razpisa za vpis.

(1) Študijski koledar za posamezno študijsko leto sprejme Senat FIŠ.

(2) S študijskim koledarjem se za posamezno študijsko leto določijo:

– razpored organiziranega izobraževalnega dela,

– izpitna obdobja,

– izobraževalnega procesa prosti dnevi,

– drugi pomembni dnevi oziroma jubileji.

(3) Izpitna obdobja so razporejena tako, da se ne prekrivajo z organiziranim izobraževalnim delom na rednem dodiplomskem, podiplomskem in doktorskem študiju.

(1) Če število prijavljenih kandidatov za vpis bistveno presega število razpisanih vpisnih mest glede na prostorske in kadrovske zmogljivosti FIŠ, Senat FIŠ ob soglasju Vlade Republike Slovenije omeji vpis v študijski program.

(2) V primeru omejitve vpisa se kandidati dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov razvrščajo skladno z merili, ki jih za omejitev vpisa predvidevata zakonodaja in študijski program.

(1)Študent se lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to upravičene razloge, kot npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, ali ko ima podeljen poseben status v skladu s Statutom FIŠ.

(2) O vpisu iz prejšnjega odstavka odloča Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ.

(1)Vpis kandidatov v začetni letnik ter študentov v višji letnik se opravi do roka, določenega z razpisom za vpis.

(2) Določilo iz prejšnjega odstavka tega člena velja tudi za študente, ki ponavljajo letnik ali se prepišejo v drug program oziroma na drugo smer.

(3) Iz upravičenih razlogov, kot so npr. materinstvo, očetovstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah, poseben status v skladu s tem Statutom, se lahko vpis opravi najpozneje do 30. oktobra. O prošnji kandidata za poznejši vpis odloči dekan na podlagi predloga Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ.

Za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, se šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.

(1) Študent izrednega študija lahko v času študija preide v redni način študija.

(2) O prošnji za prehod odloča Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ na podlagi povprečne ocene kandidata in števila prostih vpisnih mest za posamezni letnik rednega študija. Če je prijav več, kot je razpoložljivih vpisnih mest, opravi KŠŠZ izbor na podlagi povprečne ocene študija in opravljenih študijskih obveznosti študentov.

(1)Študent rednega študija se lahko odloči za prehod v izredni študij kadar koli v času študija.

(2) Študent se vpiše v letnik, za katerega izpolnjuje pogoje za vpis.

Če s študijskim programom oziroma z merili za prehode pogoji niso natančno opredeljeni, o pogojih odloči Senat FIŠ na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ.

(1) Uspešnost študenta pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavlja s preverjanjem in z ocenjevanjem znanja.

(2) Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja so opredeljene s študijskim programom.

(3) Področje preverjanja in ocenjevanja znanja študentov natančneje ureja pravilnik FIŠ.

(1) Študentu, ki v času, krajšem od enega akademskega leta, doseže potrebno število kreditnih točk za napredovanje v višji letnik, se omogoči hitrejše napredovanje.

(2) Hitrejše napredovanje se omogoči tudi kandidatom, ki prejšnjega študija niso končali in se želijo vpisati v nižji letnik, kot so že bili vpisani v prejšnjem študijskem programu (velja tudi za študijske programe akreditirane pred 11. 6. 2004).

(3) Sklep o tem sprejme Senat FIŠ na podlagi prošnje kandidata in mnenja Komisije za študijske in študentske zadeve FIŠ. S sklepom se določi način hitrejšega napredovanja.

(4) Hitrejše napredovanje se omogoči študentu tako, da lahko vpiše in opravlja predmete višjih letnikov. Predmete lahko opravlja tudi v okviru drugega organiziranega izobraževanja.

(5) Študent lahko opravlja izpite letnika, ki sledi letniku, v katerega je trenutno vpisan oziroma je bil nazadnje vpisan, če mu na osnovi pisne prošnje to odobri Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ.

(1) Študent, ki je prej študiral oziroma opravil določene izpite ali druge študijske obveznosti v drugem študijskem ali izobraževalnem programu (v Sloveniji ali v tujini), lahko zaprosi za priznavanje oziroma za uveljavljanje opravljenih izpitov in drugih študijskih obveznosti v programu FIŠ, v katerega je vpisan.

(2) Postopek priznavanja in uveljavljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena se določi v splošnih notranjih aktih FIŠ.

(1) Kandidat za izobraževanje lahko zaprosi za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v okviru neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja.

(2) Študent FIŠ lahko zaprosi za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih v času študija v okviru neformalnega izobraževanja in izkustvenega učenja.

(3) Postopek priznavanja in merila za priznavanje iz prejšnjih odstavkov so določena v študijskih programih in splošnih notranjih aktih FIŠ.

(1) Študentu začne veljati prekinitev študija z dnem, ko je izgubil status študenta.

(2) Če študent prekine študij za manj kot dve leti, ga lahko nadaljuje in konča po istem študijskem programu, po katerem se je vpisal.

(3) Če sta minili več kot dve leti od prekinitve študija, mora študent, če želi nadaljevati študij, vložiti prošnjo. Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ lahko študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje študija. Če študent, po izteku dveh let od izdaje odločbe o nadaljevanju študija, ne izpolni pogojev za vpis v višji letnik oziroma ne dokonča študija, mora ponovno vložiti prošnjo za nadaljevanje študija.

(4) Če je študent pred prekinitvijo študija opravil vse izpite in druge, s študijskim programom predvidene obveznosti, ni pa še prijavil teme diplomskega dela, in so minila več kot 3 leta od prekinitve študija, mora študent, če želi zaključiti študij, vložiti prošnjo za nadaljevanje študija. Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ lahko študentu določi diferencialne izpite ali druge dodatne obveznosti za nadaljevanje študija.

(1) Po opravljenih študijskih obveznostih po dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih študijskih programih izda FIŠ študentu diplomo, ki je javna listina.

(2) Sestavni del diplome iz prejšnjega odstavka je priloga k diplomi, izdana v slovenskem in angleškem jeziku.

(3) Oblika in postopek izdaje diplome ter priloge k diplomi je urejena z notranjimi akti FIŠ.

FIŠ izdaja študentom na podlagi svojih evidenc še naslednje listine:

– potrdilo o vpisu,

– potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih,

– potrdilo o diplomiranju.

Udeležencem drugih izobraževalnih programov FIŠ izda potrdilo, ki ni javna listina. Obvezne sestavine potrdila so: podatki o izdajatelju, podatki o udeležencu izobraževanja, naslov programa izobraževanja, število kreditnih točk, zaporedna številka, datum izdaje, žig FIŠ ter podpis dekana FIŠ.

(1) Znanstveno-raziskovalni in razvojni programi in projekti na FIŠ potekajo v okviru raziskovalne enote oziroma njenih podsistemov (inštitutov, raziskovalnih ali programskih skupin in laboratorijev).

(2) Senat FIŠ sprejme pravila o načrtovanju, organiziranju in financiranju dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) FIŠ izvaja raziskovalne programe, temeljno, aplikativno ter drugo znanstveno-raziskovalno in razvojno delo v skladu z nacionalnim raziskovalnim in razvojnim programom in skladno z usmeritvami znanstveno-raziskovalnega dela, ki ga sprejme Senat FIŠ.

(2) FIŠ izvaja tudi drugo znanstveno-raziskovalno, razvojno in svetovalno delo po naročilu tretjih oseb z namenom pridobivanja lastnih sredstev na trgu.

(3) Kot naročnik raziskovalnega in razvojnega dela lahko nastopa tudi FIŠ.

(1) Visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci, znanstveni delavci ter raziskovalni sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne obveznosti, lahko opravljajo znanstveno-raziskovalno in svetovalno delo za zunanje naročnike v okviru in za račun FIŠ.

(2) Visokošolski učitelj, znanstveni delavec, visokošolski in raziskovalni sodelavec, ki je redno zaposlen na FIŠ, je dolžan zaprositi dekana FIŠ za soglasje k delu za zunanje naročnike.

(3) Sodelavci, ki so vključeni v znanstveno-raziskovalno in razvojno delo na FIŠ, morajo pristojnim strokovnim službam posredovati podatke o svojem znanstveno-raziskovalnem in razvojnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje raziskovalnih in drugih evidenc.

(1)FIŠ lahko, skladno s sprejetim letnim programom in finančnim načrtom nameni, določen znesek lastnih sredstev za financiranje znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena so namenjena za sofinanciranje:

– udeležbe lastnih sredstev FIŠ pri projektih, ki so samo delno (so)financirani,

– priprave prijav projektov na nacionalne in mednarodne razpise,

– znanstveno-raziskovalnih in razvojnih projektov FIŠ,

– domačih in mednarodnih projektov in programov,

– individualnega raziskovalnega dela.

(1) Zaposleni na FIŠ so:

– visokošolski učitelji in visokošolski sodelavci,

– znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci,

– nepedagoški delavci v dekanatu, tajništvu in strokovnih službah.

(2) Pogoj za opravljanje dela iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je ustrezna habilitacija oziroma izvolitev v naziv.

(3) Pogoje, merila in postopek izvolitve določajo Merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev FIŠ.

(4) Pogoje za delo delavcev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se določi v Aktu o organiziranosti in sistemizaciji delovnih mest FIŠ in ostalih relevantnih notranjih aktih FIŠ.

(1) Zaposleni, ki ni obnovil izvolitve v naziv, ne more več opravljati del na delovnem mestu, na katerega je razporejen in za katerega se zahteva kot poseben pogoj ustrezna izvolitev.

(2) Dekan FIŠ je dolžan v primerih zaradi razloga nesposobnosti sprožiti ustrezne postopke v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, zakonom o visokem šolstvu, tem Statutom in notranjimi akti FIŠ.

Zaposleni na FIŠ, katerim je FIŠ glavni delodajalec, morajo za delo nad polnim delovnim časom zunaj FIŠ pridobiti predhodno dovoljenje dekana FIŠ, taka dejavnost pa ne sme motiti njihovih rednih obveznosti na FIŠ.

(1) Visokošolski učitelji in znanstveni delavci FIŠ so dolžni delovati v skladu s poslanstvom, vizijo in vrednotami FIŠ, navedenimi v veljavnem Strateškem načrtu, z namenom doseganja akademske odličnosti.

(2) V vsakdanji praksi se visokošolski učitelji in znanstveni delavci FIŠ zavedajo svoje vloge v trajnostnem razvoju lokalnega dolenjskega, slovenskega in evropskega okolja.

(3) Visokošolski učitelji in sodelavci FIŠ gojijo akademsko organizacijsko kulturo, katere temeljne norme in vrednote so: intelektualna poštenost, akademska svoboda, resnicoljubnost, avtonomnost, odgovornost, odličnost, kolegialnost, transparentnost, trajnostni razvoj in dostojanstvo.

(4) Visokošolski učitelji in sodelavci FIŠ so dolžni:

– trajno, dosledno in vestno izpopolnjevati svoje pedagoške kompetence na področju disciplin, ki jih pokrivajo,

– pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete in jih posodabljati,

– kazati skrb za pedagoški proces tako pri lastnem predmetu kot na FIŠ kot celoti,

– načrtovati in nadzorovati izvedbo predmeta in izdelati poročilo o izvedbi predmeta,

– pripravljati in izvajati predavanja, seminarje, vaje in druge oblike izobraževalnega dela, kot sta predvsem tutorstvo in mentorstvo,

– biti dostopni študentom kot tutorji, mentorji, na govorilnih urah, po e-pošti ipd.,

– izvajati preverjanje in ocenjevanje znanja študentov v skladu s študijskim programom, pravilniki in Statutom FIŠ,

– pripravljati ustrezna študijska gradiva za svoje predmete,

– opravljati mentorstvo pri diplomskih delih in pri raziskovalnem delu študentov,

– zagotoviti nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih,

– opravljati znanstveno-raziskovalno delo, povezano z razvojem izobraževalnih vsebin,

– objavljati rezultate raziskovalnega dela v domači in mednarodni javnosti.

(5) Znanstveni delavci in raziskovalni sodelavci FIŠ so dolžni:

– opravljati znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,

– objavljati rezultate znanstveno-raziskovalnega in razvojnega dela v domači in mednarodni javnosti,

– opravljati mentorstvo pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih ter pri raziskovalnem delu študentov,

– vključevati študente in sodelavce v svoje znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,

– skrbeti za mlad raziskovalni naraščaj.

(6) Vsi zaposleni na FIŠ so dolžni:

– spoštovati načela stroke, sprejete akte in sklepe organov FIŠ,

– sodelovati v organih in telesih FIŠ,

– vestno, pošteno, profesionalno in odgovorno opravljati zaupane jim naloge,

– utrjevati dobro ime in ugled FIŠ v javnosti,

– delovati v dobri veri skladno z načeli poslovne in intelektualne etike.

(1) Visokošolski učitelj ima v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev (pravica do sobotnega leta).

(2) Taka odsotnost učitelja ne sme ovirati poteka izobraževalnega procesa ali poteka raziskovalnega projekta, v katerem zaposleni sodeluje.

(3) V času odsotnosti pripada učitelju oziroma znanstvenemu delavcu bruto plača, določena za njegovo delovno mesto, le, če je to zagotovljeno v okviru proračunskih sredstev ali s finančnim načrtom FIŠ oziroma tako, da se njegova delovna obveznost prerazporedi.

(4) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora pisno vlogo predložiti dekanu FIŠ najkasneje do konca marca za naslednje študijsko leto. Pisna vloga mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta in predvideno obliko nadomeščanja.

(5) Visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec mora v 30 dneh po vrnitvi oddati dekanu FIŠ poročilo o izpopolnjevanju.

FIŠ lahko za določen čas kot goste povabi k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta priznane raziskovalce ali strokovnjake iz gospodarskih in drugih organizacij ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.

Za uresničevanje pravic, dolžnosti in odgovornosti delavcev in drugih sodelavcev FIŠ se uporablja veljavna delovnopravna in druga relevantna zakonodaja, sektorske kolektivne pogodbe in notranji akti FIŠ ter individualne delovnopravne in civilnopravne pogodbe med FIŠ in delavci oziroma sodelujočimi.

(1)Študent je oseba, ki se vpiše na visokošolski zavod na podlagi razpisa za vpis in se izobražuje po dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.

(2) Status študenta se izkazuje s potrdilom o vpisu in/ali študentsko izkaznico. Vsebino in obliko potrdila o vpisu in študentske izkaznice določa pravilnik FIŠ.

(1)Status študenta preneha:

– študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

– študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje,

– študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,

– če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

– če študent ne zaključi doktorskega študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,

– če se med študijem študent ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester,

– če se študent izpiše,

– če je bil študent izključen.

(2) Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka tega člena študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

(3) V primerih iz četrte, pete in sedme alinee prvega odstavka ter drugega odstavka tega člena se študentu iz upravičenih razlogov status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Upravičene razloge imajo študenti, ki imajo status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika, status študenta s posebnimi potrebami in študenti, ki zaradi svojega obštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti.

(4) Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.

(1) Oseba, ki ji preneha status študenta po določilih iz četrte, pete, šeste ali sedme alineje prvega odstavka prejšnjega člena, obdrži pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražuje.

(2) Senat FIŠ določi in javno objavi pogoje, pod katerimi lahko oseba, ki ji je prenehal status študenta, uresniči to pravico, če se študijski program ne izvaja več.

(3) Pravico do opravljanja izpitov iz prvega odstavka tega člena lahko uveljavlja še pet let od dneva prenehanja izvajanja oziroma spremembe programa.

(1) Status študenta športnika in status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu Senat FIŠ na predlog Komisije za študijske in študentske zadeve s sklepom podeli ta status.

(2) Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije ali zdravniško potrdilo zdravnika specialista, s katerim izkazuje upravičenost za dodelitev statusa študenta s posebnimi potrebami.

(3) Za študente iz tega člena FIŠ s pravilnikom opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik.

Študentu miruje status študenta v času bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.

Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonodajo, s Statutom FIŠ in študijskim programom določenimi pogoji. Pri tem:

– se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

– lahko enkrat v času študija ponavljajo letnik ali spremenijo študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti na prejšnji smeri ali v študijskem programu,

– se lahko izobražujejo po več študijskih programih (vzporedni študij),

– se lahko izobražujejo po individualnem programu (več študijskih programov enega ali več visokošolskih zavodov), kot to omogoča študijski program FIŠ,

– lahko napredujejo in dokončajo študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Pravice in dolžnosti študentov so:

– aktivno sodelovanje pri izobraževalnem delu,

– sodelovanje prek študentskih predstavnikov v upravljanju FIŠ in pri delu Akademskega zbora, organov in komisij FIŠ,

– sodelovanje na splošnih in neposrednih volitvah pri izvolitvi dekana,

– da volijo in so izvoljeni v Študentski svet,

– da imajo prodekana študenta,

– dajanje pobud, mnenj in sprejemanje odločitev v skladu s Statutom FIŠ in drugimi notranjimi akti FIŠ.

(1) Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(2) Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih študijskih programih ter po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(3) Državljani tretjih držav imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih študijskih programih ter po programih za izpopolnjevanje pod pogoji, ki jih določa zakonodaja v Republiki Sloveniji in EU.

(1) Študent ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih organi FIŠ sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.

(2) Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima pravico do ugovora ali pritožbe v roku 15 dni od dneva, ko mu je bil vročen sklep. Kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov v študijskih zadevah Komisija za študijske in študentske zadeve FIŠ, kot drugostopenjski organ pa odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah Senat FIŠ. Zoper dokončno odločitev v zadevah v zvezi s študijem lahko študent sproži upravni spor.

(1) Študenti so disciplinsko odgovorni za kršitve dolžnosti in neizpolnjevanje obveznosti po Statutu FIŠ in po študijskem programu ter za namerno in iz malomarnosti povzročeno škodo.

(2) Kršitve so zlasti:

– neprimerno vedenje, ki škoduje ugledu FIŠ,

– neprimeren odnos do študentov, učiteljev in sodelavcev pri izvajanju študijskega programa ter drugih delavcev FIŠ,

– dajanje lažnih podatkov, da bi tako pridobil neupravičene koristi zase ali za drugega,

– prevara pri preverjanju znanja in plagiatorstvo pri seminarskih, diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah,

– ponarejanje uradnih listin,

– hujše kršitve reda in discipline pri izobraževalnem procesu in v prostorih FIŠ,

– razširjanje laži, govoric, ipd., ki škodujejo ugledu in dobremu imenu FIŠ v javnosti,

– grožnje in neprimerno ogovarjanje ter komentiranje, povezano z zaposlenim na FIŠ ali drugimi študenti FIŠ, neposredno ali prek spleta (e-pošte) ali preko/na socialnih medijev (Facebooka, Twitterja, ipd.),

– povzročanje materialne škode v prostorih FIŠ oziroma tam, kjer se izvaja izobraževalni proces,

– dejanja v nasprotju z zakonom, tem Statutom, notranjimi akti in etičnim kodeksom FIŠ.

(3) Pobudo za uvedbo postopka za ugotavljanje kršitve lahko podajo zaposleni FIŠ ali študenti. O disciplinski odgovornosti odloča in izreka ukrepe dekan FIŠ.

(4) Dekan FIŠ lahko izreče naslednje ukrepe:

– opomin, ki se vroči študentu,

– ukor, ki se objavi na oglasni deski,

– izključitev iz FIŠ.

(5) Disciplinska odgovornost študentov na FIŠ se natančneje opredeli s posebnim pravilnikom o disciplinski odgovornosti študentov.

(6) Strokovni oziroma znanstveni naslov se diplomantu FIŠ odvzame, če se po pridobitvi naslova ugotovi:

– da diplomant ni imel z zakonom zahtevane izobrazbe za vpis;

– da diplomant ni opravil vseh obveznosti po študijskem programu;

– da je diplomant pri zaključnem delu (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, avtorska dela drugih avtorjev v nasprotju z uveljavljenimi načini citiranja v pomembnem delu prikazal kot svoje lastno delo;

– da zaključno delo (diplomska naloga, magistrska naloga, doktorska disertacija), ki je predpisano po študijskem programu, v pomembnem delu ni rezultat diplomantovega lastnega dela, njegove ustvarjalnosti in dosežkov.

(7) Odvzem strokovnega oziroma znanstvenega naslova se podrobneje uredi s pravilnikom.

(1)FIŠ pridobiva sredstva od ustanovitelja, iz proračuna Republike Slovenije, iz proračuna Evropske unije, šolnin in drugih prispevkov za študij, plačil za storitve na trgu, donacij, dotacij, dediščin, daril, sponzorstev ter drugih virov v skladu z zakonodajo.

(2) Iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Republike Slovenije, se financirajo:

– študijska dejavnost rednega študija za prvo, drugo in tretjo stopnjo,

– s študijem povezane interesne dejavnosti študentov, določene v letnem programu Študentskega sveta FIŠ kot javnega visokošolskega zavoda,

– investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema, v skladu z veljavno zakonodajo.

(3) Iz proračuna Republike Slovenije se lahko sofinancirajo tudi:

– razvojne naloge, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe,

– druge naloge oziroma nameni, določeni v zakonodaji.

(4) Iz sredstev pridobljenih iz proračuna Republike Slovenije se lahko skladno z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi sofinancira tudi študij tretje stopnje na FIŠ, in sicer s sredstvi za sofinanciranje, ki se določijo z letnim sklepom ministra, pristojnega za visoko šolstvo, ob upoštevanju števila diplomantov tretje stopnje FIŠ kot javnega visokošolskega zavoda v zadnjih petih letih.

(5) FIŠ razporeja sredstva študijske dejavnosti v skladu s pravili, ki jih na predlog dekana sprejme Upravni odbor kot pristojni organ FIŠ.

(6) Upravni odbor FIŠ s sprejetimi pravili iz prejšnjega odstavka tega člena pisno seznani ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v osmih dneh po njihovem sprejetju ter jih objavi na spletni strani FIŠ.

(7) Ostale dejavnosti FIŠ se financira iz drugih virov, in sicer:

– iz proračuna EU,

– iz šolnin in drugih prispevkov za študij,

– iz lastnih sredstev pridobljenih s plačili za opravljene storitve na trgu,

– iz donacij, dotacij, dediščin in daril,

– iz sponzorskih sredstev,

– iz drugih virov v skladu z zakonodajo.

(1) FIŠ odloča o višini prispevkov za študij in ceniku drugih storitvah FIŠ, če niso ali so samo deloma financirane v okviru nacionalnega programa, zlasti za:

– stroške izvedbe pedagoškega procesa na izrednem študiju,

– stroške izbirnega in vpisnega postopka,

– storitve, ki so del potrjenega študijskega programa (stroški strokovnih ekskurzij ipd.),

– izvolitve v nazive kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na FIŠ,

– izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije FIŠ,

– stroške četrtega in nadaljnjih opravljanj izpita,

– stroške sprejemnih, diferencialnih, komisijskih in drugih izpitov,

– druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme Upravni odbor FIŠ.

(2) Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa v skladu z veljavnim pravilnikom o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu in s sklepom Upravnega odbora FIŠ.

(1) Šolnine in prispevki za študij ter druga sredstva, pridobljena na način iz 8. člena in sedmega odstavka 109. člena tega Statuta, so prihodek FIŠ, ki ga FIŠ pridobiva na svoj podračun kot lastna sredstva.

(2) Upravni odbor FIŠ sprejme finančni načrt na podlagi programa dela FIŠ, ki obsega vse dejavnosti FIŠ.

FIŠ je lastnica premoženja, ki ga je pridobila iz javnih virov.

(1) FIŠ upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, skladno z zakonodajo, Odlokom o ustanovitvi FIŠ, tem Statutom ter v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.

(2) FIŠ lahko odtuji ali obremeni nepremičnino oziroma opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le v soglasju z ustanoviteljem. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, za nakup katere je v skladu z zakonom o javnih naročilih potrebna objava pri Uradu za uradne objave Evropskih skupnosti in na portalu javnih naročil.

(3) Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega odstavka tega člena, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

(4) FIŠ samostojno razpolaga s premoženjem pridobljenim iz nejavnih in zasebnih virov (donacije, darila, dotacije, sponzorstva ipd.). S tem premoženjem upravlja Upravni odbor FIŠ s skrbnostjo dobrega gospodarja.

(1) Splošne akte sprejemajo posamezni organi FIŠ v skladu z zakonom in s tem Statutom.

(2) Sistem obvladovanja splošnih aktov, ki mora opredeljevati izdelavo, pregled in odobritev, izdajanje, spreminjanje in hranjenje dokumentacije, se podrobno opredeli v Poslovniku o kakovosti FIŠ.

(3) FIŠ vodi in hrani evidence z osebnimi podatki študentov in evidence izvajalcev visokošolske dejavnosti, v skladu z veljavno zakonodajo.

V Statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Za tolmačenje Statuta je pristojen Senat FIŠ.

Statut in njegove spremembe ter dopolnitve sprejemata v enakem besedilu Senat FIŠ in Upravni odbor FIŠ z večino glasov vseh članov Senata FIŠ oziroma Upravnega odbora FIŠ. Pred glasovanjem o Statutu, njegovih spremembah in dopolnitvah je dekan FIŠ dolžan pozvati Študentski svet FIŠ, da oblikuje mnenje o predlogih. Statut, njegove spremembe in dopolnitve začnejo veljati, ko se za njih pridobi soglasje ustanovitelja in se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z uveljavitvijo tega Statuta FIŠ prenehajo veljati vse prehodne in končne določbe sprejete v:

– Statutu Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 117/08 z dne 12. 12. 2008),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 56/12 z dne 23. 7. 2012),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 75/13 z dne 9. 9. 2013),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 25/14 z dne 11. 4. 2014),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 72/14 z dne 10. 10. 2014),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 17/16 z dne 29. 2. 2016),

– Spremembe in dopolnitve Statuta Fakultete za informacijske študije v Novem mestu (Uradni list RS, št. 46/17 z dne 29. 8. 2017).

Uradni list RS, št. 51/2021 z dne 2. 4. 2021

988. Statut Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, stran 2991.