Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 2021.
Št. 003-02-3/2021-30
Ljubljana, dne 3. aprila 2021
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI (ZMZ-1A)
1. člen
V Zakonu o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo) se v 2. členu v 25. točki za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– mladoletni sorojenec prosilca, če je neporočen,«.
Dosedanja peta alineja postane šesta alineja.
V 27. točki se besedilo »ministrstva, pristojnega za notranje zadeve« nadomesti z besedilom »urada Vlade Republike Slovenije, pristojnega za oskrbo migrantov (v nadaljnjem besedilu: urad)«.
V 28. točki se besedilo »ministrstva, pristojnega za notranje zadeve« nadomesti z besedo »urada«.
29. točka se spremeni tako, da se glasi:
»29. »hudo kaznivo dejanje nepolitične narave« pomeni kaznivo dejanje, za katero je v Republiki Sloveniji predpisana kazen zapora, daljša od treh let, predvsem pa takšno kaznivo dejanje zoper življenje in telo, spolno nedotakljivost, zdravje in premoženje;«.
Na koncu 30. točke se podpičje nadomesti s piko, 31. točka pa se črta.
V 7. členu se v tretjem odstavku v prvi alineji za besedo »pristanišč« doda vejica in besedilo »v pogojih, ki spoštujejo zasebnost teh oseb«.
V 8. členu se v prvem odstavku v drugi alineji pred besedo »prepoznavanja« doda besedilo »tehnik opravljanja osebnega razgovora, še zlasti glede«.
Na koncu tretje alineje se beseda »in« nadomesti z vejico.
Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– obravnavanja prošenj ranljivih oseb s posebnimi potrebami,«.
Za četrto alinejo se dodajo nove peta, šesta in sedma alineja, ki se glasijo:
»– človekovih pravic in pravnega reda Evropske unije na področju mednarodne zaščite, vključno s posebnimi pravnimi primeri in primeri sodne prakse,
– vprašanj, povezanih s pridobivanjem in uporabo informacij o državah izvora, in
– uporabe izvedenskih zdravstvenih in pravnih poročil v postopkih mednarodne zaščite.«.
V 9. členu se v četrtem odstavku za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– je pred imenovanjem opravil osnovno varnostno preverjanje v skladu z zakonom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, in je dobil dovoljenje za dostop do tajnih podatkov stopnje ZAUPNO;«.
Dosedanje šesta, sedma in osma alineja postanejo sedma, osma in deveta alineja.
V šestem odstavku se beseda »pete« nadomesti z besedo »četrte«.
V devetem odstavku se beseda »prosilcev« nadomesti z besedo »oseb«.
V desetem odstavku se v peti alineji pika nadomesti z vejico.
Za peto alinejo se doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– če se ugotovi, da mu je znana prava identiteta prosilca, razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, mu je znana dejanska prosilčeva starost, v primeru, ko ta zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, a o tem ne obvesti pristojnega organa.«.
V enajstem odstavku se beseda »prosilcem« nadomesti z besedo »osebam«, beseda »prosilca« z besedo »osebe«, beseda »prosilcev« pa z besedo »oseb«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(plačilo za pravno pomoč)
(1) Svetovalci za begunce imajo pravico do nagrade za opravljeno delo in do povračila stroškov za opravljeno pravno pomoč v zvezi s postopki po tem zakonu na upravnem in vrhovnem sodišču, vključno s stroški storitev tolmača v obsegu največ dveh ur oziroma štirih prevajalskih strani v okviru priprave pravnega sredstva. Sredstva za izplačilo nagrad in povračilo stroškov zagotavlja ministrstvo.
(2) Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcu za begunce ne pripada, če:
– je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo več kot tri dni pred vložitvijo tožbe pred upravnim sodiščem ali pred vložitvijo pritožbe pred vrhovnim sodiščem,
– oseba prekliče pooblastilo svetovalcu za begunce, preden je vložena tožba pred upravnim sodiščem ali pritožba pred vrhovnim sodiščem,
– pravnega sredstva ne vloži pravočasno,
– je pred njim pravno sredstvo vložil že drug svetovalec za begunce.
(3) Pravica do nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov svetovalcem za begunce ne pripada v primeru izrednih pravnih sredstev.
(4) Svetovalec za begunce predloži stroškovnik o opravljenem delu z dokazili o opravljenem delu in nastalih stroških v treh mesecih po pravnomočnosti odločitve upravnega oziroma vrhovnega sodišča, sicer izgubi pravico do nagrade in povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo od osebe, ki ima zadostna lastna sredstva za preživljanje, zahteva povrnitev stroškov oziroma sorazmernega dela stroškov iz prvega odstavka tega člena.
(6) Način dostopa osebe do svetovalca za begunce, merila za določitev nagrade za opravljeno delo in povračilo stroškov iz prvega odstavka tega člena ter merila za izračun povrnitve stroškov iz prejšnjega odstavka določi minister.«.
V 16. členu se v tretjem odstavku črta besedilo », in sicer do izvršljivosti odločitve izdane v postopku mednarodne zaščite«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vlada Republike Slovenije predpiše podrobnejši način izvajanja pooblastila zakonitega zastopnika, način medsebojnega sodelovanja zakonitega zastopnika, urada, ministrstva, krajevno pristojnega centra za socialno delo in ustanove, v kateri je mladoletnik brez spremstva nastanjen, pri izvajanju skrbi za osebnost, pravice in koristi mladoletnika brez spremstva ter način oblikovanja in vodenja seznama iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona. V predpisu se določi tudi podrobnejši način zagotavljanja ustrezne nastanitve iz sedmega odstavka tega člena, oskrbe in obravnave mladoletnika brez spremstva.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Urad nastani mladoletnika brez spremstva v institucijo, ki je namenjena otrokom, kjer sta mu zagotovljeni ustrezna obravnava in oskrba, po predhodno pridobljenem mnenju centra za socialno delo, ki je krajevno pristojen za območje, na katerem je nastanjen mladoletnik brez spremstva, glede ustreznosti nastanitve. Pri izvajanju nastanitve in oskrbe urad sodeluje z zakonitim zastopnikom.«.
Osmi odstavek se črta.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane osmi odstavek, se besedilo »starejšega od 15 let« nadomesti z besedilom »starega 15 let ali več«.
V 17. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če se pri mladoletniku brez spremstva pred podajo prošnje ali pri obravnavi prošnje za mednarodno zaščito na podlagi mnenja uradnih oseb oziroma oseb, ki so vključene v delo z mladoletnikom brez spremstva, podvomi o starosti mladoletnika brez spremstva, pristojni organ lahko odredi pripravo izvedeniškega mnenja.«.
V 18. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Zakoniti zastopnik se vsake tri leta udeleži obdobnega usposabljanja.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo prvega stavka nadomesti z naslednjim besedilom: »Usposabljanje iz drugega in tretjega odstavka tega člena na podlagi javnega pooblastila izvaja Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani, ki v ta namen izdaja potrdila o usposobljenosti. Usposabljanje obsega znanje iz družinskega prava, socialnega dela, psihologije, varstva otrokovih pravic in dolžnosti, varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter azilnega prava.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zakoniti zastopnik lahko uveljavlja povrnitev potrebnih stroškov in nagrado za opravljeno delo do desetega dne v mesecu za vsa opravljena zastopanja v preteklem mesecu, sicer izgubi pravico do nagrade in povračila stroškov.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Zakonito zastopanje poleg razlogov iz zakona, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, preneha tudi z izvršljivostjo odločitve pristojnega organa v postopku priznanja mednarodne zaščite oziroma z dnem postavitve mladoletnika brez spremstva pod skrbništvo oziroma imenovanja skrbnika za posebni primer. Zakonito zastopanje preneha tudi, če se ugotovi, da je zakonitemu zastopniku znana prava identiteta prosilca, razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, mu je znana dejanska prosilčeva starost v primeru, ko ta zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, a o tem ne obvesti pristojnega organa.«.
Za novim osmim odstavkom se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve, najmanj enkrat letno preveri, ali zakoniti zastopniki še izpolnjujejo pogoje za zakonitega zastopnika. Ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve, izbriše s seznama zakonitega zastopnika, ki:
– ne izpolnjuje več pogojev za skrbnika, določenih z zakonom, ki ureja družinska razmerja;
– je pri opravljanju zakonitega zastopanja malomaren, zlorablja svoje pravice ali s svojim delom ogroža pravice in koristi varovanca;
– kljub večkratnim opozorilom uradnih oseb krši pravila kodeksa, ki ureja ravnanja uslužbencev urada ali ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ter vseh ostalih oseb, ki delujejo pri mednarodni zaščiti, do prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s priznano mednarodno zaščito;
– ni obvestil pristojnega organa v skladu z drugim stavkom prejšnjega odstavka;
– ni opravil obdobnega usposabljanja iz tretjega odstavka tega člena;
– dvakrat neupravičeno zavrne zastopanje;
– sam tako želi, vendar pod pogojem, da je po uvrstitvi na seznam že opravljal naloge zakonitega zastopanja vsaj 12 mesecev oziroma da v 12 mesecih po uvrstitvi na seznam še ni bil pozvan k zastopanju.«.
V 22. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pristojni organ pridobi točne in ažurne informacije o izvorni državi iz različnih virov, kot so Evropski azilni podporni urad in Visoki komisariat ter ustrezne mednarodne organizacije za človekove pravice.«.
V 30. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če so imele dejavnosti prosilca od odhoda iz izvorne države izključni namen ustvarjanja potrebnih pogojev za priznanje mednarodne zaščite po tem zakonu, v primeru ponovne prošnje priznanje statusa begunca ne more temeljiti samo na tako ustvarjenih pogojih.«.
V 31. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– že uživa pomoč ali zaščito organov in agencij Združenih narodov, razen Visokega komisariata;«
V drugi, tretji in četrti alineji se besedilo »obstaja utemeljen sum« nadomesti z besedilom »obstajajo utemeljeni razlogi za sum«.
V peti alineji se za besedilom »nevarnega za varnost« doda besedilo »ali ozemeljsko celovitost«, besedilo »varnosti ozemeljske celovitosti,« pa se črta.
V drugem odstavku se besedilo »obstaja utemeljen sum« nadomesti z besedilom »obstajajo utemeljeni razlogi za sum«.
Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– predstavlja nevarnost za skupnost ali varnost Republike Slovenije.«.
V 34. členu se v četrtem odstavku beseda »prosilca« nadomesti z besedo »osebe«.
V 36. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Prepoved odstranitve iz Republike Slovenije ne velja za osebo, ki je v postopku predaje ali izročitve drugi državi članici ali tretji državi ali mednarodnim kazenskim sodiščem.
(4) Prosilca se v skladu s prejšnjim odstavkom lahko izroči le, če odločba o izročitvi ne povzroči vračanja, s katerim bi bile kršene mednarodne obveznosti Republike Slovenije.«.
V 37. členu se v drugem odstavku besedilo »starejšim od 15 let« nadomesti z besedilom »starim 15 let ali več«, besedi »osebno in« pa se črtata.
V četrtem odstavku se tretji stavek črta.
Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»(8) V izjemnih primerih se lahko osebni razgovor opravi tudi prek sodobnih elektronskih medijev, če je zagotovljen varen prenos podatkov.
(9) Kadar se osebni razgovor zabeleži z elektronskimi napravami za zvočno ali slikovno snemanje v skladu s sedmim odstavkom tega člena, prosilcu ni treba potrditi vsebine osebnega razgovora.
(10) Prosilcu kakršno koli snemanje ali fotografiranje na osebnem razgovoru ni dovoljeno.«.
V 38. členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedilo »prošnji ugodi« nadomesti z besedilom »prizna status begunca«.
Tretja alineja se črta.
Dosedanja četrta alineja postane tretja alineja.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Kadar se osebni razgovor z osebo iz druge alineje prvega odstavka tega člena ne opravi, se osebi omogoči, da predloži dodatne informacije.«.
39. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za odločitev v postopku po tem zakonu, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga, je treba pridobiti ustrezno izvedensko mnenje.
(2) Če izvedenec izvedenskega mnenja ne more podati zaradi razlogov, nastalih na strani prosilca, to ni razlog, da pristojni organ ne izda odločitve v postopku po tem zakonu.
(3) Mnenje iz prvega odstavka tega člena se izda v pisni obliki. Kadar iz utemeljenih razlogov predložitev pisnega mnenja ni mogoča ali smiselna, se mnenje poda ustno.
(4) Z mnenjem iz prvega odstavka tega člena pristojni organ prosilca sooči pisno, ustno pa le izjemoma.
(5) Sredstva za izvedeniška mnenja zagotavlja pristojni organ.
(6) Pristojni organ obvesti prosilca o možnosti, da lahko na svojo pobudo in na svoje stroške pridobi izvedeniško mnenje v postopku po tem zakonu.«.
V 42. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Osebo iz prejšnjega odstavka obravnava policija, ki ugotovi njeno istovetnost in pot, po kateri je prišla v Republiko Slovenijo, ter druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na nadaljnji postopek. Policija pri tem izpolni registracijski list in osebo v njej razumljivem jeziku seznani s posledicami samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, kar oseba potrdi s podpisom.«.
V tretjem odstavku se črta besedilo », vključno z informacijami o posledicah samovoljne zapustitve sprejemnih prostorov,«.
V četrtem odstavku se pred piko doda besedilo »v ambulanti azilnega doma«.
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
(postopki na meji, letališčih, pristaniščih)
(1) Kadar oseba izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito na meji ali v času zadrževanja v tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, lahko pristojni organ o dopustnosti prošnje v skladu z 51. členom tega zakona odloča na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča. Na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, lahko pristojni organ obravnava tudi prošnjo v pospešenem postopku zaradi enega izmed razlogov, na podlagi katerega se ta lahko šteje za očitno neutemeljeno v skladu z 52. členom tega zakona, ter zahtevek za uvedbo ponovnega postopka v primeru, da oseba ni predložila novih dokazov ali navedla novih dejstev, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka se do dokončnosti sklepa, izdanega v okviru postopka o dopustnosti prošnje v skladu z 51. členom tega zakona oziroma sklepa o zavrženju zahtevka za uvedbo ponovnega postopka iz četrtega odstavka 65. člena tega zakona ali izvršljivosti odločbe v pospešenem postopku, nahaja na meji ali na območju letališča oziroma sidrišča luke ali pristanišča. Če odločba ali sklep iz prejšnjega stavka nista izdana v treh tednih od prejema prošnje ali se prošnja obravnava v rednem postopku, se prosilcu dovoli vstop na ozemlje Republike Slovenije.
(3) Če zaradi prihoda večjega števila oseb, ki izrazijo namen vložiti prošnjo na meji, v postopkih v skladu s tem členom ni mogoče odločati na meji, se te osebe lahko nastanijo v bližini meje.
(4) V primeru prošnje za mednarodno zaščito, ki jo ranljiva oseba s posebnimi potrebami poda na meji ali v času zadrževanja v tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, ki se obravnava v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, pristojni organ prednostno poskrbi za varovanje zdravja te osebe, vključno z duševnim zdravjem, ter zagotovi redno spremljanje in ustrezno pomoč, pri čemer upošteva poseben položaj te osebe.
(5) Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše pogoje in način bivanja na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, s predpisom iz četrtega odstavka 78. člena tega zakona.«.
V 45. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prošnjo vloži vsaka polnoletna oseba posamezno in v svojem imenu, in sicer ustno na zapisnik. V primeru izjemnih okoliščin lahko pristojni organ osebo obvesti, da prošnjo poda pisno ali v elektronski obliki.«.
V drugem odstavku se besedilo »starejši od 15 let« nadomesti z besedilom »star 15 let ali več«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V okviru postopka sprejema prošnje uradna oseba prosilcu določi datum osebnega razgovora. V primeru postopka na meji ali tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča iz 43. člena tega zakona, ali v primeru, ko je že ob podaji prošnje na voljo zadosti informacij, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da so podani razlogi za obravnavo prošnje kot nedopustne prošnje iz 51. člena tega zakona ali očitno neutemeljene prošnje iz 52. člena tega zakona, se lahko osebni razgovor opravi takoj po sprejemu prošnje.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremni tako, da se glasi:
»(7) Pristojni organ prosilcu za mednarodno zaščito po uradni dolžnosti določi EMŠO in mu izda izkaznico prosilca, na kateri na predlog urada izpiše naslov začasnega prebivanja.«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se za besedilom »Pri sprejemu prošnje« doda besedilo »ustno na zapisnik«.
Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.
V 47. členu se na koncu tretjega odstavka doda besedilo »V primeru podaljšanja roka za odločitev zaradi velikega števila prošenj za mednarodno zaščito pristojni organ o tem obvešča Evropsko komisijo najmanj enkrat letno. Pristojni organ Evropsko komisijo obvesti tudi takoj, ko prenehajo razlogi za podaljšanje roka.«.
V petem odstavku se v drugi alineji za besedo »prosilca«, v tretji alineji pa za besedo »komisijo« doda besedilo »v razumnem roku«.«
V 48. členu se za besedo »prednostno« doda vejica in besedilo »kadar je verjetno, da je prošnja utemeljena,«.
V 49. členu se v prvem odstavku na koncu pete alineje pika nadomesti z vejico in se doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– prošnji ugodi v rednem postopku, če ugotovi, da prosilec izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa begunca, ker ne more več uživati zaščite organov in agencij Združenih narodov, z izjemo Visokega komisariata, zaradi okoliščin, na katere ni mogel vplivati.«.
V devetem odstavku se za besedo »alineje« dodata besedilo »prvega odstavka«.
Za devetim odstavkom se dodajo novi deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti in šestnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(10) Pristojni organ v odločitvi iz tretje in pete alineje prvega odstavka tega člena, druge in tretje alineje prvega odstavka 51. člena, sedmega odstavka 66. člena in sedmega odstavka 69. člena tega zakona določi 10-dnevni rok za prostovoljni odhod, v katerem mora oseba zapustiti območje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985. Pristojni organ lahko iz utemeljenih razlogov določi 30-dnevni rok za prostovoljni odhod. Rok za prostovoljni odhod se ne določi osebi v primeru odločitve iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, ko ji je bil status mednarodne zaščite odvzet na podlagi tretje ali četrte alineje prvega odstavka 68. člena oziroma prve ali druge alineje drugega odstavka 68. člena tega zakona ali ko oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova.
(11) Rok za prostovoljni odhod iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem, ko je sklep ali odločba o mednarodni zaščiti izvršljiva. Vložitev zahtevka za uvedbo ponovnega postopka mednarodne zaščite prekine tek že določenega roka za prostovoljni odhod do izvršljive odločitve o prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka. Če pristojni organ s sklepom ugodi prvemu zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovoli vložitev ponovne prošnje, z njim odpravi že izrečen rok za prostovoljni odhod.
(12) Če obstajajo okoliščine, ki jih zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji določa za podaljšanje roka, lahko pristojni organ na prošnjo osebe, ki jo mora vložiti pred potekom roka za prostovoljni odhod, ob upoštevanju okoliščin posameznega primera, rok za prostovoljni odhod z odločbo podaljša za čas trajanja okoliščin, zaradi katerih je določitev daljšega roka za prostovoljni odhod osebe upravičena.
(13) Pristojni organ v odločitvi iz desetega odstavka tega člena osebi določi tudi ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa, razen ko oseba v Republiki Sloveniji zakonito prebiva na podlagi drugega pravnega naslova. Pri določitvi in izvajanju ukrepa odstranitve tujca in ukrepa prepovedi vstopa se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ki urejajo ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa v primeru izdaje odločbe o vrnitvi. Če pristojni organ s sklepom ugodi prvemu zahtevku za uvedbo ponovnega postopka in dovoli vložitev ponovne prošnje, z njim odpravi že izrečen ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa.
(14) Pristojni organ lahko po uradni dolžnosti ali na prošnjo osebe z odločbo prekliče, skrajša ali začasno odloži prepoved vstopa iz razlogov, ki jih za preklic, skrajšanje ali začasno odložitev prepovedi vstopa določa zakon, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(15) V primerih iz desetega odstavka tega člena Policija tujcu, ki nezakonito prebiva v Republiki Sloveniji, ne izda odločbe o vrnitvi v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji.
(16) Pristojni organ izvršljivo odločbo ali izvršljiv sklep o mednarodni zaščiti iz desetega odstavka tega člena nemudoma posreduje policijski postaji, na območju katere oseba prebiva oziroma je nazadnje prebivala ali na območju katere je imela oseba prijavljeno zadnje začasno ali stalno prebivanje.«.
V 50. členu se v drugem odstavku za drugo alinejo doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– če se pri dnevnem preverjanju prisotnosti iz petega odstavka 82. člena tega zakona ugotovi, da je prosilec prenočil izven azilnega doma ali njegove izpostave, ne da bi mu bila izdana dovolilnica iz šestega odstavka 82. člena tega zakona, prosilec pa ne navede razumnih razlogov za svoje ravnanje;«.
V dosedanji tretji alineji, ki postane četrta alineja, se besedilo »pristojnemu organu« nadomesti z besedo »uradu«, pika se nadomesti s podpičjem, za njim pa se doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– če se prosilec ni odzval na zahteve, da navede vsa dejstva in okoliščine in predloži vso dokumentacijo in razpoložljive dokaze v skladu z 21. členom tega zakona za namene obravnavanja dejstev in okoliščin v skladu s 23. členom tega zakona.«.
V 51. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če po izvršljivem sklepu iz četrte alineje prejšnjega odstavka odgovorna država članica prosilca ne sprejme na svoje ozemlje oziroma ga v odgovorno državo članico ni možno predati zaradi drugih razlogov, pristojni organ sklep razveljavi in obravnava prošnjo za mednarodno zaščito.«.
V 52. členu se na koncu četrte alineje za vejico doda besedilo »še zlasti, če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da bi prosilec v izvorni državi lahko pridobil identifikacijske dokumente,«.
V šesti alineji se za besedilom »izvršitev odločbe« dodata besedi »ali sodbe«.
V 63. členu se v drugem in četrtem odstavku za besedo »alineje« dodata besedi »prvega odstavka«.
V 64. členu se v tretjem odstavku besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »prvega odstavka tega člena«.
V 65. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Če oseba iz prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena umakne zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ali je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je oseba samovoljno zapustila azilni dom, njegovo izpostavo ali Center za tujce, in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnila, se postopek s sklepom ustavi.
(4) O zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če pristojni organ ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, zahtevek s sklepom zavrže, v nasprotnem primeru pa dovoli vložitev ponovne prošnje in ravna v skladu s 45. členom tega zakona. Kadar pristojni organ dovoli vložitev prošnje, oseba prošnjo za mednarodno zaščito vloži v osmih dneh od vročitve sklepa, s katerim je bilo zahtevku za uvedbo ponovnega postopka ugodeno. Če prosilec brez utemeljenega razloga, kljub temu da mu je bilo to omogočeno, tega ne stori, prošnje ne more več vložiti, s pretekom roka iz prejšnjega stavka pa mu prenehajo pravice iz prvega odstavka 78. člena tega zakona.«.
Peti odstavek se črta.
Dosedanji šesti odstavek postane peti odstavek.
V 66. členu se v drugem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »sedmega«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Če se v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite ugotovi eno izmed dejstev, določenih v drugem in četrtem odstavku 31. člena tega zakona, se subsidiarna zaščita ne podaljša.«.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Če oseba pred sprejetjem odločitve o prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite svojo prošnjo izrecno umakne, v sodnem postopku pridobi status begunca ali je sprejeta v državljanstvo Republike Slovenije ali pridobi državljanstvo druge države, pristojni organ postopek s sklepom ustavi.«.
Dosedanja deveti in deseti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.
V 68. členu se v prvem odstavku v tretji alineji za besedilom »nevarnega za varnost« doda besedilo »ali ozemeljsko celovitost«, besedilo »varnosti ozemeljske celovitosti,« pa se črta.
70. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Zoper odločbo pristojnega organa je mogoče vložiti tožbo na upravno sodišče v 15 dneh od vročitve. Zoper odločbo, izdano v pospešenem postopku, je tožbo mogoče vložiti v treh dneh od vročitve.
(2) Zoper vse sklepe, izdane na podlagi tega zakona, se tožba lahko vloži v treh dneh od vročitve.
(3) Tožba zoper odločbo o zavrnitvi prošnje v rednem postopku, odločbo o zavrnitvi prošnje v pospešenem postopku, odločbo o zavrnitvi podaljšanja subsidiarne zaščite, odločbo, izdano na podlagi sedmega odstavka 69. člena tega zakona, odločbo o prenehanju statusa mednarodne zaščite zaradi razloga, navedenega v šestem odstavku 67. člena tega zakona, sklep o zavrženju prošnje na podlagi tretje alineje prvega odstavka 51. člena in četrtega odstavka 65. člena tega zakona zadrži izvršitev odločbe oziroma sklepa. V primeru vseh drugih odločitev po tem zakonu tožba ne zadrži njihove izvršitve.
(4) Zoper sodbe, ki jih izda upravno sodišče, je dovoljena pritožba na vrhovno sodišče.«.
V 71. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Vrhovno sodišče o pritožbi odloči v 30 dneh od njenega prejema.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za besedama »lahko ministrstvo« dodata besedi »oziroma urad«, za besedo »minister« pa besedilo »oziroma generalni sekretar Vlade Republike Slovenije.«.
V 78. členu se v prvem odstavku prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
»– prebivanja v Republiki Sloveniji in gibanja znotraj območja občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja,
– materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu, njegovi izpostavi ali nastanitveni kapaciteti, vzpostavljeni na meji oziroma v bližini meje, letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča,«.
Tretja alineja se črta.
Dosedanje četrta, peta, šesta, sedma in osma alineja postanejo tretja, četrta, peta, šesta in sedma alineja.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pravice iz prejšnjega odstavka trajajo do izvršljivosti odločitve pristojnega organa o prošnji oziroma do predaje prosilca državi, ki je odgovorna za obravnavo njegove prošnje po Uredbi 604/2013/EU.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Če je to nujno potrebno za izvrševanje pravic iz 86., 87. in 88. člena tega zakona ali za to obstajajo drugi utemeljeni razlogi, lahko prosilec zapusti območje iz prve alineje prvega odstavka tega člena, o čemer odloči pooblaščena uradna oseba urada. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločitev ne zadrži njene izvršitve.
(6) Prosilec lahko zapusti območje občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja, tudi zaradi udeležbe na procesnem dejanju v zvezi s postopkom mednarodne zaščite oziroma obravnave na sodišču, kar izkazuje z vabilom pristojnega organa oziroma sodišča.
(7) Ne glede na določbo prve alineje prvega odstavka tega člena se lahko prosilec, ki je mladoletnik brez spremstva, svobodno giblje po celotnem območju Republike Slovenije.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane osmi odstavek, se beseda »prejšnjega« nadomesti z besedo »četrtega«.
V 80. členu se v prvem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »prvega«.
V 81. členu se v drugem odstavku črta drugi stavek.
82. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Urad nastani osebe iz prvega in tretjega odstavka 78. člena tega zakona v azilnem domu ali njegovi izpostavi, kjer jim zagotovi materialno oskrbo.
(2) Stroške materialne oskrbe v primeru nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi krije urad.
(3) Prehrana, obleka in obutev ter higienske potrebščine ne pripadajo prosilcu, ki ima zadostna lastna sredstva za preživljanje v višini zneska osnovnega minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji. Prosilec, ki ima zadostna lastna sredstva za preživljanje v višini zneska osnovnega minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, sam krije stroške nastanitve, in sicer v višini, ki mu jo v skladu z merili, določenimi v predpisu iz četrtega odstavka 78. člena tega zakona, z odločbo določi pooblaščena uradna oseba urada. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(4) Prosilci, ki bivajo v azilnem domu, morajo spoštovati določbe hišnega reda, ki ga predpiše Vlada Republike Slovenije.
(5) Za namen izvajanja druge in tretje alineje drugega odstavka 50. člena tega zakona pooblaščena uradna oseba urada dnevno preverja prisotnost prosilcev v azilnem domu, njegovi izpostavi, drugih institucijah ali na zasebnem naslovu.
(6) V utemeljenih primerih in kadar ne obstajajo razlogi, ki nasprotujejo izdaji dovolilnice, lahko prosilci prenočijo tudi zunaj azilnega doma ali njegove izpostave, in sicer na območju občine, v kateri ima določen naslov začasnega prebivanja. Dovolilnico za prenočitev zunaj azilnega doma ali njegove izpostave lahko urad izda za največ sedem dni, pri čemer skupno število izdanih dovolilnic ne sme preseči skupno 60 dni v obdobju enega leta.
(7) Razlogi, ki nasprotujejo izdaji dovolilnice iz prejšnjega odstavka, so:
– prosilčeve pretekle kršitve javnega reda in miru;
– prosilčeve pretekle težje kršitve pravil bivanja iz tretjega odstavka 82.a člena tega zakona;
– razlogi varovanja javnega zdravja ali javne varnosti;
– obravnava prosilca v postopku v skladu z Uredbo 604/2013/EU.
(8) O zavrnitvi izdaje dovolilnice odloči pooblaščena uradna oseba urada. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(9) Prosilec lahko pomaga v azilnem domu ali njegovi izpostavi pri delih, povezanih z vzdrževanjem in nastanitvijo, lahko pa pomaga tudi pri vsakodnevnem sporazumevanju uradnih oseb z drugimi prosilci. Za ustrezno opravljeno delo prejme nagrado v skladu s sprejetim cenikom urada.
(10) Za zagotavljanje varnosti oseb in premoženja se v azilnem domu zagotovi varovanje. Varovanje lahko zagotavlja tudi Policija.«.
Za 82. členom se dodata nova 82.a in 82.b člen, ki se glasita:
(kršitve pravil bivanja v azilnem domu ali njegovi izpostavi)
(1) Kršitve pravil bivanja v azilnem domu ali njegovi izpostavi so lažje in težje.
(2) Lažje kršitve so:
– spreminjanje razporeda opreme po sobah in premeščanje inventarja iz enega v drug prostor,
– pisanje in lepljenje po stenah, vratih in oknih,
– vnos in uporaba lastnih električnih aparatov brez dovoljenja,
– kajenje v skupnih prostorih ali prostorih, kjer se nahaja več oseb,
– hranjenje koles in drugih prevoznih sredstev v prostorih, ki temu niso namenjeni,
– pomanjkanje higiene ali skrbi za bivalne prostore,
– nošenje hrane in jedilnega pribora iz jedilnice brez dovoljenja,
– druge kršitve, ki so kot take določene s hišnim redom iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(3) Težje kršitve so:
– izražanje rasne, verske, nacionalne, spolne, politične ali druge nestrpnosti v kakršni koli obliki,
– žaljiv ali nasilen odnos do sostanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev,
– vnos in uživanje alkoholnih pijač ter drugih opojnih snovi,
– vnos nevarnih predmetov ter lahko vnetljivih snovi,
– neizpolnitev ukaza uradnih oseb, ki bi povzročila hujše motnje v delovanju nastanitvene kapacitete,
– izdelovanje ali vnašanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja,
– namerna kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo ali drugimi naravnimi nesrečami,
– namerna povzročitev materialne škode,
– oviranje postopka nastanitve osebe v sobo,
– opravljanje pridobitvene dejavnosti v prostorih nastanitvene kapacitete,
– snemanje ali fotografiranje razgovorov z zaposlenimi na uradu oziroma osebami, ki z uradom sodelujejo na podlagi pogodb,
– kršenje javnega reda in miru.
(ukrepi ob kršitvah pravil bivanja)
(1) Za lažje kršitve pravil bivanja pooblaščena uradna oseba urada prosilcu izreče ustno opozorilo, ki se evidentira v obliki uradnega zaznamka.
(2) Za težje kršitve iz tretje, devete in dvanajste alineje tretjega odstavka prejšnjega člena se lahko osebo za največ tri dni nastani v posebni, ločeni sobi, ki se nahaja v sprejemnih prostorih azilnega doma. Pri tem se upošteva individualne okoliščine ter sorazmernost kršitve in ukrepa. Ukrep lahko preneha tudi prej, če se med trajanjem ukrepa ugotovi, da je dosegel svoj namen.
(3) Za težje kršitve iz prve, druge, četrte, pete, šeste, sedme, desete in enajste alineje tretjega odstavka prejšnjega člena se izreče ukrep preselitve na drugo nastanitveno lokacijo.
(4) Ukrep iz drugega in tretjega odstavka ustno odredi pooblaščena oseba urada, v 24 urah od ustne odločitve pa se osebi izda pisna odločba. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«.
V 83. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na pogoje iz prejšnjega odstavka lahko urad v primeru izjemnih osebnih okoliščin izvede vse potrebne aktivnosti za nastanitev prosilca v drugo primerno institucijo, če mu ne more zagotoviti ustrezne nastanitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi.«.
Tretji odstavek se črta.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »drugega in tretjega« nadomesti z besedo »prejšnjega« ter se črtata besedi »tega člena«.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Prosilcu, ki mu je odobrena razselitev na podlagi drugega odstavka tega člena in nima lastnih sredstev za preživljanje ali mu preživljanje ni zagotovljeno kako drugače ter nima zagotovljene brezplačne nastanitve ali na podlagi drugega predpisa ni določen drug zavezanec za plačilo stroškov nastanitve, urad krije stroške nastanitve v drugi primerni instituciji.«.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) O razselitvi odloči pooblaščena uradna oseba urada.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če prosilec samovoljno zapusti bivališče na zasebnem naslovu ali drugo institucijo, v kateri je nastanjen, stanodajalec ali predstojnik institucije o tem nemudoma obvesti urad.«.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se črtata besedi »in tretjega«.
84. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če ni mogoče po določbah tega zakona zagotoviti doseganja ciljev po določbah tega odstavka, lahko prosilcu pristojni organ odredi ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma ali njegove izpostave iz naslednjih razlogov:
– da se preveri ali ugotovi njegova istovetnost ali državljanstvo, še zlasti če iz okoliščin konkretnega primera izhaja, da bi prosilec v izvorni državi lahko pridobil identifikacijske dokumente, vendar je zapustil izvorno državo brez dokumenta ali je v postopku dajal napačne informacije, predložil ponarejene dokumente ali zamolčal pomembne informacije ali dokumente o svoji identiteti ali državljanstvu, ali če je verjetno, da je zlonamerno uničil ali odsvojil osebni dokument ali potno listino oziroma drug dokument, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost ali državljanstvo,
– da se ugotovijo določena dejstva, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ki jih brez izrečenega ukrepa ne bi bilo mogoče pridobiti, in obstaja nevarnost, da bo prosilec pobegnil,
– kadar mu je bilo pred vložitvijo prošnje omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ali pred izvršitvijo stranske sankcije izgona tujca iz države ali ukrepa prepovedi vstopa, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito,
– kadar se preprečuje ogrožanje varnosti države ali ustavne ureditve Republike Slovenije ali je to nujno potrebno zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda. Za ogrožanje varnosti države ali ustavne ureditve Republike Slovenije se šteje ogrožanje notranje ali zunanje varnosti države, to je ogrožanje delovanja institucij in temeljnih javnih služb ter preživetja prebivalstva, tveganje resnih motenj v mednarodnih odnosih ali mirnem sožitju med narodi in ogrožanje obrambnih interesov države. Drugi primerljivi razlogi javnega reda se razumejo kot tisti, ki pomenijo resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo temeljnemu interesu države,
– v skladu z 28. členom Uredbe 604/2013/EU.
(2) Če pristojni organ ugotovi, da v posameznem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa iz prejšnjega odstavka ali če prosilec samovoljno zapusti območje obveznega zadrževanja, se lahko prosilcu, ki ni mladoletnik ali mladoletnik brez spremstva, odredi ukrep omejitve gibanja na Center za tujce.
(3) Z namenom, da se v okviru postopka v skladu s 43. členom tega zakona odloči o pravici do vstopa prosilca na ozemlje, pristojni organ prosilcu odredi ukrep omejitve gibanja na kapaciteto, vzpostavljeno na meji, tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča.
(4) O izreku ukrepov po prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena pristojni organ odloči s sklepom.
(5) Prosilcu se ukrep iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena izreče ustno. Prosilec o izrečenem ukrepu nemudoma prejme zapisnik, ki vsebuje razloge za izrek ukrepa. Zapisnik je prosilcu prebran v njemu razumljivem jeziku. Pisni odpravek sklepa pristojni organ izda najpozneje v 48 urah od ustnega izreka sklepa, prosilcu pa ga vroči v treh delovnih dneh od izdaje sklepa.
(6) Ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena, razen v primerih iz pete alineje prvega odstavka tega člena, lahko traja do prenehanja razlogov, vendar največ tri mesece. Če razlogi po tem času še obstajajo, se ukrep s sklepom lahko podaljša še za en mesec. Ukrepi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se odpravijo po uradni dolžnosti, če prenehajo razlogi, ki so jih narekovali. Predsednik upravnega sodišča lahko odloči, da je treba opraviti neposredni nadzor nad izvajanjem ukrepa iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena in določi sodnika ali sodnike upravnega sodišča, da ga opravijo v rokih, na krajih, ki jih določi, ali glede morebitnih določenih prosilcev ter da mu o tem poročajo. Če sodnik upravnega sodišča v okviru opravljenega nadzora ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja za določenega prosilca niso več podani, odredi odpravo ukrepa.
(7) Zoper sklep iz četrtega odstavka tega člena lahko prosilec v treh dneh po njegovi vročitvi vloži tožbo na upravno sodišče. Sodišče po predhodnem ustnem zaslišanju prosilca o tožbi odloči v treh delovnih dneh.
(8) Zoper sklep o podaljšanju ukrepa iz šestega odstavka tega člena lahko prosilec v treh dneh po njegovi vročitvi vloži tožbo na upravno sodišče, ki o tožbi odloči v treh delovnih dneh.
(9) V primeru izreka ukrepa omejitve gibanja na Center za tujce ali kapaciteto, vzpostavljeno na meji, tranzitnem območju na letališču ali na ladji, ki je na sidrišču luke ali pristanišča, ranljivi osebi s posebnimi potrebami pristojni organ prednostno poskrbi za varovanje njenega zdravja, vključno z duševnim zdravjem, ter zagotovi redno spremljanje in ustrezno pomoč, pri čemer upošteva poseben položaj te osebe.
(10) Ukrep obveznega zadrževanja na območju azilnega doma ali njegove izpostave iz prvega odstavka tega člena ter ukrep omejitve gibanja na Center za tujce iz drugega odstavka tega člena lahko v primeru razloga iz četrte alineje prvega odstavka tega člena odredi tudi urad.
(11) Ukrep obveznega zadrževanja na območju azilnega doma ali njegove izpostave iz prvega odstavka tega člena, ukrep omejitve gibanja na Center za tujce iz drugega odstavka tega člena ter ukrep omejitve gibanja na kapaciteto, vzpostavljeno na meji, letališču ali pristanišču iz tretjega odstavka tega člena, se lahko ob izpolnjevanju pogojev iz tega člena odredi tudi vlagatelju namere.
(12) Za osebe, ki se jim odredi ukrep iz drugega odstavka tega člena, se v primeru kršitev pravil bivanja v Centru za tujce uporabljajo določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ki določajo ukrepe ob kršitvah pravil bivanja v Centru za tujce.«.
Za 84. členom se doda nov 84.a člen, ki se glasi:
Šteje se, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da bo oseba pobegnila, če:
– je prošnjo oziroma novo prošnjo za mednarodno zaščito vložila v času, ko zoper njo teče izročitveni postopek oziroma je oseba v postopku vračanja,
– je predhodno že poskušala Republiko Slovenijo samovoljno zapustiti oziroma jo je zapustila,
– je predhodno že vložila prošnjo v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici Evropske unije in jo je pozneje zapustila,
– kljub predhodno izdanemu sklepu na podlagi osmega in devetega odstavka 49. člena tega zakona oseba ni počakala na njegovo izvršitev,
– je navajala lažne podatke v postopku ali ni sodelovala v postopku in je tudi zavrnila odvzem biometričnih podatkov,
– je uporabljala lažne ali ponarejene osebne dokumente,
– je vstopila v Republiko Slovenijo v času veljavne prepovedi vstopa,
– ji je bila v zadnjih treh letih pravnomočno izrečena sankcija za prekršek zaradi nezakonitega prebivanja,
– ni spoštovala odločbe o vrnitvi, ki ji jo je izdala druga država članica Evropske unije,
– je bila v zadnjih dveh letih v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti,
– ji je bila v zadnjih dveh letih v Republiki Sloveniji najmanj trikrat pravnomočno izrečena sankcija za prekrške po predpisih zoper javni red ali za prekrške po predpisih, ki urejajo državno mejo in tujce, orožje ter prepovedane droge.«.
85. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Žepnina ne pripada prosilcu, ki:
– je vložil zahtevek za uvedbo ponovnega postopka ali ponovno prošnjo po tem, ko je bil njegov postopek za mednarodno zaščito enkrat že pravnomočno končan,
– ima zadostna lastna sredstva za preživljanje v višini zneska osnovnega minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji ali mu je preživljanje zagotovljeno kako drugače.
(2) Žepnina se za en mesec ne izplača prosilcu, če:
– je brez dovoljenja zapustil kraj prebivanja, ki mu ga je v skladu s sedmim odstavkom 45. člena tega zakona določil urad, ne da bi o tem obvestil pristojno osebo urada,
– ne izpolnjuje obveznosti glede obveščanja pristojnih organov ali udeležbe pri osebnem razgovoru v zvezi s postopkom mednarodne zaščite, kot je določeno v tem zakonu,
– stori težjo kršitev iz tretjega odstavka 82.a člena tega zakona.
(3) O neupravičenosti do žepnine iz prvega odstavka tega člena ter neizplačilu žepnine iz prejšnjega odstavka odloči pooblaščena uradna oseba urada, ki v odločbi navede razloge za neupravičenost do žepnine iz prvega odstavka tega člena oziroma za neizplačilo žepnine iz prejšnjega odstavka, pri čemer upošteva poseben položaj prosilca in načelo sorazmernosti. Zoper odločbo je mogoč ugovor v treh dneh od njene vročitve. O ugovoru odloči predstojnik urada. Ugovor zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.«.
V 86. členu se v drugem odstavku beseda »četrtega« nadomesti z besedo »tretjega«.
V 88. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Prosilcem, ki so vključeni v redni izobraževalni sistem v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena in se izobraževanja redno udeležujejo, stroške javnega prevoza do izobraževalnih institucij in nazaj krije urad. Za področje srednješolskega izobraževanja redna prisotnost pomeni, da prosilec ni neopravičeno odsoten od pouka več kot 35 ur v celotnem šolskem letu. Prosilci, ki obiskujejo višješolsko in visokošolsko izobraževanje, ob koncu šolskega leta uradu predložijo izjavo višješolskega ali visokošolskega zavoda o sodelovanju in napredovanju študenta ali študentke v študijskem procesu. Za prosilce, ki so udeleženci izobraževanja odraslih, redna prisotnost pomeni mesečna 80-odstotna udeležba na izobraževanju.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Prosilec mora uradu povrniti celotne stroške prevoza, če na izobraževanju ni prisoten v skladu s prejšnjim odstavkom. Način povrnitve stroškov prevoza se določi v predpisu iz četrtega odstavka 78. člena tega zakona.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
V 89. členu se dosedanje besedilo označi kot prvi odstavek, v sedmi alineji se beseda »uradni« nadomesti z besedo »pooblaščeni«, za besedo »izpostavo« pa se doda besedilo »ter sobo, v kateri je nastanjen«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Prosilcu kakršnokoli snemanje ali fotografiranje razgovorov z zaposlenimi na uradu oziroma osebami, ki z uradom sodelujejo na podlagi pogodb, ni dovoljeno.«.
Za 89. členom se doda nov 89.a člen, ki se glasi:
(uporaba kazenskih določb)
Če mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, ne določa drugače, se kazenske določbe zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, uporabljajo tudi za prosilce za mednarodno zaščito in osebe s priznano mednarodno zaščito, in sicer v primeru, da prosilec oziroma oseba s priznano mednarodno zaščito:
– ne naznani pogrešitve dovoljenja za prebivanje;
– uporablja osebno ime v nasprotju z zakonom;
– ne prijavi izgube, tatvine ali druge odtujitve potne oziroma druge listine;
– posodi svojo potno oziroma drugo listino drugi osebi ali uporabi tuje listine kot svoje;
– poskusi zapustiti državo; če je zoper njega uveden kazenski postopek, postopek za prekršek ali kakšen drug postopek, v katerem je potrebna njegova navzočnost, in to zahteva organ, ki vodi postopek;
– na zahtevo policista ne pokaže dovoljenja, s katerim dokazuje zakonitost bivanja in vstopa v državo;
– pomaga pri nezakonitem vstopu, bivanju ali tranzitu.«.
90. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravice osebe, ki ji je priznana mednarodna zaščita)
(1) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, ima pravico do:
1. pridobitve informacij o statusu, pravicah in dolžnostih oseb s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji,
2. prebivanja v Republiki Sloveniji,
3. zdravstvenega varstva,
4. socialnega varstva,
5. izobraževanja,
6. zaposlitve in dela,
7. pomoči pri vključevanju v okolje.
(2) Pravice iz prejšnjega odstavka oseba pridobi z dnem vročitve odločbe o priznanju mednarodne zaščite iz prve, druge in šeste alineje prvega odstavka 49. člena tega zakona.
(3) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita in je v enem mesecu od pridobitve statusa sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih iz 90.b člena tega zakona, ima pravico do:
1. nastanitve v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih urada,
2. denarnega nadomestila za zasebno nastanitev,
3. tečaja spoznavanja slovenske družbe,
4. tečaja slovenskega jezika,
5. enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika,
6. kritja drugih stroškov, povezanih z izobraževanjem,
7. kritja stroškov prevodov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja na podlagi ustreznih dokazil,
8. kritja stroškov, povezanih s priznavanjem in vrednotenjem izobraževanja, ko formalne izobrazbe ne more dokazati z dokumenti.
(4) Oseba, ki pred potekom subsidiarne zaščite vloži zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, ima do pravnomočnega sklepa o zavrženju tega zahtevka oziroma do pravnomočne odločitve v zvezi s ponovno prošnjo pravice iz prvega odstavka tega člena in v skladu s podpisano pogodbo o integracijskih aktivnostih, ob pogojih vsaj 80-odstotne udeležbe na tečaju slovenskega jezika in na tečaju spoznavanja slovenske družbe ter ob vsaj enkrat mesečni prisotnosti na razgovoru pri svetovalcu za integracijo, tudi pravice iz prejšnjega odstavka, vendar ne dlje, kot je za posamezno pravico določeno s tem zakonom.
(5) Oseba, ki ji je bila mednarodna zaščita priznana na podlagi pete alineje prvega odstavka 64. člena tega zakona ali je status ponovno pridobila po sodni razveljavitvi prvotne odločbe o priznani mednarodni zaščiti, pravic iz tretjega odstavka tega člena ne more uveljavljati, če jih je enkrat že koristila.
(6) Pravice iz prvega in tretjega odstavka tega člena prenehajo s pravnomočnostjo odločbe iz sedmega odstavka 66. člena tega zakona, v skladu s petim odstavkom 67. člena tega zakona ter s pravnomočnostjo odločbe, izdane na podlagi šestega odstavka 67. člena in sedmega odstavka 69. člena tega zakona. Pravice iz 1., 2., 5., 6., 7. in 8. točke tretjega odstavka tega člena prenehajo tudi v primeru, če je bila oseba s priznano mednarodno zaščito pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če je bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Pristojno sodišče urad nemudoma obvesti o pravnomočni obsodbi iz prejšnjega stavka.
(7) Vlada Republike Slovenije izda predpis, s katerim podrobneje določi načine in pogoje za zagotavljanje pravic iz prvega in tretjega odstavka tega člena.«.
Za 90. členom se dodata nova 90.a in 90.b člen, ki se glasita:
(postopek uveljavljanja pravic)
Oseba s priznano mednarodno zaščito pravice iz 1., 2. in 5. točke tretjega odstavka prejšnjega člena uveljavlja na podlagi vloge, obrazec katere je sestavni del predpisa iz sedmega odstavka prejšnjega člena. Vlogo z dokazili vloži pri uradu.
(pogodba o integracijskih aktivnostih)
(1) Pogodba o integracijskih aktivnostih, ki se sklepa med uradom in osebo s priznano mednarodno zaščito, vključuje določitev aktivnosti, namenjenih lažjemu in hitrejšemu vključevanju oseb s priznano mednarodno zaščito v okolje, in obveznosti teh oseb ter opredelitev obveznosti urada. Pogodba se pripravi v sodelovanju z osebo s priznano mednarodno zaščito in z upoštevanjem posameznikovih potreb, znanja, zmožnosti in sposobnosti ter v jeziku, ki ga oseba s priznano mednarodno zaščito razume.
(2) Za čas izvajanja pogodbe se osebi s priznano mednarodno zaščito za namene komunikacije z uradno osebo urada zagotovi tolmačenje v jezik, ki ga razume.
(3) Podrobneje se priprava, vsebina in izvedba pogodbe o integracijskih aktivnostih določi v predpisu iz sedmega odstavka 90. člena tega zakona.«.
93. člen se spremeni tako, da se glasi:
(nastanitev v nastanitvenih zmogljivostih urada)
(1) Urad do zapolnitve razpoložljivih kapacitet osebi s priznano mednarodno zaščito, ki je sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih, omogoči nastanitev v integracijski hiši ali drugih nastanitvenih zmogljivostih urada, ki jih določi Vlada Republike Slovenije, vendar najdlje za eno leto od dneva pridobitve statusa.
(2) Za čas nastanitve osebe s priznano mednarodno zaščito v integracijski hiši ali drugi nastanitveni kapaciteti urada so do nastanitve upravičeni tudi družinski člani osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so na podlagi pravice do združitve družine pridobili dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi določb zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko urad osebi s priznano mednarodno zaščito po enoletnem bivanju v integracijski hiši ali drugi nastanitveni kapaciteti urada, pod pogojem, da je bila v zadnjem letu po podpisu pogodbe o integracijskih aktivnostih vsaj 80-odstotno udeležena na tečaju slovenskega jezika in na tečaju spoznavanja slovenske družbe in je bila vsaj enkrat mesečno prisotna na razgovoru pri svetovalcu za integracijo na podlagi njene vloge iz 90.a člena tega zakona, podaljša nastanitev v integracijski hiši ali drugi nastanitveni kapaciteti urada še za največ šest mesecev. Urad o podaljšanju odloči z odločbo.
(4) Ne glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena lahko urad osebi s priznano mednarodno zaščito, ki je sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih in je izpolnila vsaj enega od pogojev iz prejšnjega odstavka ter pri kateri obstajajo novo nastale okoliščine ranljivosti, v primeru prostih nastanitvenih zmogljivosti na podlagi njene vloge iz 90.a člena tega zakona odobri nastanitev v integracijski hiši ali drugi nastanitveni kapaciteti urada za največ šest mesecev v prvih dveh letih od pridobitve statusa.
(5) Obstoj novo nastalih okoliščin iz prejšnjega odstavka ugotavlja komisija iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.
(6) Osebe s priznano mednarodno zaščito, ki imajo zadostna lastna sredstva za preživljanje v višini zneska osnovnega minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji ali jim je preživljanje zagotovljeno kako drugače, krijejo sorazmeren delež stroškov nastanitve v integracijski hiši ali drugi nastanitveni kapaciteti urada.
(7) Določitev sorazmernega deleža stroškov iz prejšnjega odstavka in način plačila iz prejšnjega odstavka ter novo nastale okoliščine ranljivosti iz četrtega odstavka tega člena se določijo v predpisu iz sedmega odstavka 90. člena tega zakona.«.
97. člen se spremeni tako, da se glasi:
(denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu)
(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito, ki je nastanjena na zasebnem naslovu in je sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih ter nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma ji preživljanje ali bivanje ni zagotovljeno kako drugače, je eno leto od podpisa pogodbe upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu. Pravica do prejemanja denarnega nadomestila se osebi s priznano mednarodno zaščito na podlagi njene vloge iz 90.a člena tega zakona podaljša še za eno leto, če je bila vsaj 80-odstotno udeležena na tečaju slovenskega jezika in na tečaju spoznavanja slovenske družbe in je bila vsaj enkrat mesečno prisotna na razgovoru pri svetovalcu za integracijo.
(2) Osebi s priznano mednarodno zaščito, ki je bila nastanjena v integracijski hiši ali drugi nastanitveni kapaciteti urada, se čas te nastanitve všteva v obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu.
(3) Osebi s priznano mednarodno zaščito, ki je nastanjena na zasebnem naslovu in nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma ji preživljanje ali bivanje ni zagotovljeno kako drugače in v Republiki Sloveniji nima zavezancev za preživljanje, se obdobje upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu podaljša za čas šolanja, vendar ne dlje kot do dopolnjenega 26. leta starosti, če je status dijaka ali študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih pridobila pred iztekom enega leta od podpisa pogodbe o integracijskih aktivnostih.
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je kot mladoletnik brez spremstva bivala v posebni, za mladoletnike primerni nastanitvi in je medtem postala polnoletna, je dve leti po preteku bivanja v tej nastanitvi upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu. Do denarnega nadomestila za nastanitev je upravičena tista oseba, ki nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma ji preživljanje ali bivanje ni zagotovljeno kako drugače.
(5) Oseba s statusom begunca, ki je na podlagi zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, združila družino, je z dnem prihoda družinskih članov v Republiko Slovenijo upravičena do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu tudi za družinske člane, in sicer do konca obdobja upravičenosti do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu iz prvega odstavka tega člena. Do denarnega nadomestila za nastanitev je upravičena tista oseba, ki nima lastnih sredstev za preživljanje oziroma ji preživljanje ali bivanje ni zagotovljeno kako drugače.
(6) Sredstva za denarno nadomestilo za nastanitev na zasebnem naslovu zagotavlja urad.
(7) Odmera, višina, način dodelitve, izplačevanje denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu in lastna sredstva se določijo s predpisom iz sedmega odstavka 90. člena tega zakona.«.
V 100. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Center za socialno delo, ki je krajevno pristojen za območje, na katerem je nastanjen mladoletnik brez spremstva s priznano mednarodno zaščito, za mladoletnika brez spremstva v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, nemudoma sproži postopek postavitve pod skrbništvo.«.
101. člen se spremeni tako, da se glasi:
(izobraževanje in usposabljanje oseb, ki jim je priznana mednarodna zaščita)
(1) Osebe s priznano mednarodno zaščito so pri uveljavljanju obsega pravic na področjih predšolske vzgoje, osnovnošolskega, srednješolskega, višješolskega, visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih izenačene z državljani Republike Slovenije.
(2) Osebe s priznano mednarodno zaščito so upravičene do državne štipendije in nastanitve v dijaških in študentskih domovih pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
(3) Osebam s priznano mednarodno zaščito brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma drugače zagotovljenega preživljanja, ki so sklenile pogodbo o integracijskih aktivnostih, stroške prevodov tujih diplom, spričeval in drugih dokazil o formalni izobrazbi, potrebnih za postopke priznavanja in vrednotenja izobraževanja, ter stroške priznavanja in vrednotenja izobraževanja, ko formalne izobrazbe ne morejo dokazati z dokumenti, eno leto od sklenitve pogodbe krije urad. Pravica do kritja stroškov se osebi s priznano mednarodno zaščito podaljša še za eno leto, če je bila vsaj 80-odstotno udeležena na tečaju slovenskega jezika in na tečaju spoznavanja slovenske družbe in bila vsaj enkrat mesečno prisotna na razgovoru pri svetovalcu za integracijo.
(4) Osebam s priznano mednarodno zaščito brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma drugače zagotovljenega preživljanja, ki so sklenile pogodbo o integracijskih aktivnostih, dve leti od priznanja statusa mednarodne zaščite druge stroške, povezane z udeležbo na rednem programu izobraževanja in osnovne šole za odrasle, krije urad.«.
103. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pomoč pri vključevanju v okolje)
(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito ima pravico do pomoči pri vključevanju v okolje dve leti od pridobitve statusa.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek osebi, ki ni sklenila pogodbe o integracijskih aktivnostih, pravica pripada samo v prvem mesecu od vročitve odločbe o priznanem statusu.
(3) Obseg pravice do pomoči pri vključevanju v okolje se določi v predpisu iz sedmega odstavka 90. člena tega zakona.«.
Za 103. členom se doda nov 103.a člen, ki se glasi:
(tečaj spoznavanja slovenske družbe, tečaj slovenskega jezika in enkratni preizkus znanja slovenskega jezika)
(1) Oseba s priznano mednarodno zaščito, ki je sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih, je upravičena do tečaja spoznavanja slovenske družbe, tečaja slovenskega jezika in enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika.
(2) Oseba s priznano mednarodno zaščito je za vsaj 80-odstotno udeležbo na tečaju spoznavanja slovenske družbe ali 80-odstotno udeležbo na tečaju slovenskega jezika, na katera jo napoti urad, upravičena do najcenejše mesečne vozovnice za javni promet, in sicer za čas trajanja tečajev.
(3) Vsebina in trajanje tečajev se podrobneje določita s predpisom iz sedmega odstavka 90. člena tega zakona. Sredstva za pripravo in izvajanje tečaja spoznavanja slovenske družbe, tečaja slovenskega jezika in enkratnega opravljanja preizkusa znanja slovenskega jezika zagotavlja urad.«.
104. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravice oseb, ki so v Republiko Slovenijo sprejete na podlagi kvote ali delitve bremen med državami članicami Evropske unije)
(1) Z osebami, ki so v Republiko Slovenijo sprejete v skladu s postopki iz VI. poglavja tega zakona, urad pred njihovim prihodom izvede orientacijski program, na katerem jih seznani z informacijami o Republiki Sloveniji, načinu življenja ter pravicah in dolžnostih oseb s priznano mednarodno zaščito.
(2) Osebam iz prejšnjega odstavka začnejo teči pravice iz prvega odstavka 90. člena tega zakona z dnem vročitve odločbe o priznanju mednarodne zaščite, pravice iz tretjega odstavka 90. člena tega zakona pa z dnem podpisa pogodbe o integracijskih aktivnostih.«.
V 105. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Oseba, ki ji je priznana mednarodna zaščita, organe, pristojne za pomoč pri vključevanju v okolje, obvešča o vseh spremembah, ki vplivajo na uveljavljanje njenih pravic in izvrševanje dolžnosti, zlasti pa o:
– dohodkih in drugih prejemkih oziroma njihovi izgubi zase, za svoje družinske člane in zavezance za preživetje,
– končanih postopkih priznavanja in vrednotenja izobraževanja,
– opravljanju preizkusov znanja za potrebe dokazovanja formalne izobrazbe,
– opravljanju preizkusa znanja slovenskega jezika,
– šolanju na vseh stopnjah izobraževanja,
– zaposlitvi oziroma prenehanju zaposlitve,
– spremembi naslova prebivališča,
– spremembi kontaktnih podatkov,
– spremembi osebnega imena,
– spremembi zakonskega stanu,
– odsotnosti iz Republike Slovenije za več kot 90 dni,
– sprejemu v novo državljanstvo, razen državljanstva Republike Slovenije.«.
V 106. členu se na koncu prvega odstavka doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V ta namen lahko urad sklene pogodbo o sodelovanju z organizacijo, ki se ukvarja s prostovoljnim vračanjem.«.
V 107. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izkaznica prosilca je dokument, ki potrjuje prosilčev status.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Način izdaje, obliko in vsebino izkaznice prosilca določi minister v predpisu iz devetega odstavka 45. člena tega zakona.«.
V 111. členu se črta šesti odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
V 115. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Evidenca prosilcev vsebuje naslednje osebne podatke prosilca:
1. podatke iz šestega odstavka 45. člena tega zakona;
2. fotografijo iz 26. točke šestega odstavka 45. člena tega zakona;
3. prstne odtise iz 26. točke šestega odstavka 45. člena tega zakona;
4. EMŠO iz sedmega odstavka 45. člena tega zakona;
5. CR številko, ki jo za namen identifikacije prosilcu v okviru postopka iz 42. člena tega zakona določi policija;
6. naslov začasnega prebivanja iz sedmega odstavka 45. člena tega zakona, vključno z datumom začetka in zaključka nastanitve na tem naslovu, razlogom za zaključek nastanitve, datumom, uro in razlogom zadnjega izhoda ter datumom obvestila stanodajalca ali predstojnika institucije iz drugega odstavka 50. člena tega zakona;
7. podatke o dnevni prisotnosti prosilcev v azilnem domu, njegovi izpostavi, drugih institucijah ali na zasebnem naslovu;
8. podatke o izdani izkaznici za prosilca (številka in datum izdaje);
9. podatke o postavitvi zakonitih zastopnikov in skrbnikov za mladoletne prosilce brez spremstva ter osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališče zakonitega zastopnika oziroma skrbnika;
10. dokumentacijo, ki v okviru izvajanja nalog po tem zakonu nastaja v času od vložitve prošnje za mednarodno zaščito do pravnomočne odločitve in vsebuje podatke o:
– zdravstvenem in psiho-socialnem stanju prosilca v zvezi z nastanitvijo v azilnem domu ali njegovi izpostavi,
– vlogah in rešitvah komisije iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona,
– izdanih dovolilnicah za prenočitev zunaj azilnega doma ali njegove izpostave,
– izvajanju vzdrževalnih del prosilcev v azilnem domu ali njegovi izpostavi,
– dostopanju prosilcev do svetovalcev za begunce,
– vključevanju v sistem šolanja in izobraževanja,
– zaposlitvi,
– izplačani finančni pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu in žepnini ter neizplačilu žepnine,
– materialni oskrbi prosilca z obleko, obutvijo in sredstvi za osebno higieno,
– lažjih in težjih kršitvah pravil bivanja iz 82.a člena tega zakona;
11. podatke o izdanih sklepih o omejitvi gibanja, odločitvah po tem zakonu, vloženih pravnih sredstvih in odločitvah sodišč, vključno z razlogi teh odločitev.«.
V drugem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Pristojni organ je v primeru vložitve zahtevka za uvedbo ponovnega postopka upravičen do dostopa in uporabe blokiranih podatkov.«.
V 116. členu se v prvem odstavku števnik »7.« nadomesti s števnikom »9.«.
V drugem odstavku se na koncu 6. točke pika nadomesti s podpičjem, za njim pa se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. podatke o družinskih članih, ki so v Republiko Slovenijo prišli na podlagi postopka združevanja družine.«.
V 117. členu se v drugem odstavku beseda »prebivališča« nadomesti z besedo »prebivanja«.
Za 118. členom se doda nov 118.a člen, ki se glasi:
(pridobivanje podatkov iz drugih zbirk)
(1) Ministrstvo podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena za osebe po tem zakonu brezplačno pridobiva iz obstoječih zbirk upravljavcev podatkov.
(2) Za odločanje pri uveljavljanju pravic in za potrebe spremljanja učinkovitosti integracijskih ukrepov po tem zakonu ministrstvo podatke iz 115. in 116. člena tega zakona pridobiva iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. ministrstva, pristojnega za šolstvo, oziroma izvajalcev vzgojno-izobraževalne ali študijske dejavnosti – podatke o vključenosti oseb v vzgojni oziroma izobraževalni oziroma višješolski zavod (ime vrtca ali osnovne šole ali srednje šole ali višje strokovne šole ter obdobje vključenosti), datum izpisa iz izobraževalnega zavoda, datum zaključka izobraževalnega programa, podatek o letniku izobraževanja, datum prvega vpisa v izobraževalni program, podatek o nazivu izobraževalnega programa in smeri, podatek o statusu (dijak, študent, udeleženec izobraževanja odraslih), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno);
2. ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo – podatke o vključenosti študentov v izobraževalne programe (ime fakultete, obdobje vključenosti), vrsta visokošolskega zavoda, datum prvega vpisa v študijski program, datum izpisa iz študijskega zavoda, datum zaključka študijskega programa, podatke o letniku izobraževanja, podatek o statusu (ima ali nima status študenta), podatek o načinu izobraževanja (redno oziroma izredno);
3. ministrstva, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve – podatki o pravicah po zakonu, ki ureja pravico do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka;
4. Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter podatke o zavarovalnem času);
5. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zavarovancih, vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje (podlaga za zavarovanje, datum prijave in odjave v obvezno zdravstveno zavarovanje);
6. Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o brezposelnih osebah iz evidence brezposelnih oseb (datum prenehanja delovnega razmerja, datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v evidenci, podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti posameznih brezposelnih oseb), podatke o višini, obdobju upravičenosti, datumu izplačila in o razlogih prenehanja izplačevanja dodatka za aktivnost, podatke iz evidence oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja in evidence iskalcev zaposlitve (datum prijave in odjave v evidenco ter o razlogih prenehanja vodenja v tej evidenci), podatke iz evidence brezposelnih oseb, ki so začasno nezaposljive (podatke o datumu obravnave na komisiji, podatke o mnenju in predlogih ukrepov komisije in predvideno trajanje začasne nezaposljivosti);
7. Finančne uprave Republike Slovenije – v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, podatke o dohodkih skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o številkah TRR oseb v tujini;
8. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatke o vrednosti lastniških deležev (matična številka zasebnika ali pravne osebe, datum vpisa in izbrisa v Poslovni register Slovenije, pravnoorganizacijska oblika, davčna številka zasebnika ali pravne osebe, znesek osnovnega kapitala, lastniški delež osebe v gospodarski družbi ali zadrugi), podatek o višini dobička zasebnikov in pravnih oseb, podatek o številki transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa.
(3) Ob pridobivanju podatkov iz tega člena oseb, na katere se podatki nanašajo, ni treba predhodno seznaniti.«.
V 119. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pristojni organi vse osebne podatke prosilcev in oseb s priznano mednarodno zaščito varujejo zlasti pred organi njihove izvorne države in ne pridobivajo nikakršnih informacij od domnevnih subjektov preganjanja ali povzročiteljev resne škode tako, da bi bili ti subjekti neposredno obveščeni, da je zadevni prosilec podal prošnjo.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se nadaljujejo in končajo po določbah Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo).
Vlada in minister, pristojen za notranje zadeve, uskladita predpise, izdane na podlagi Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo), z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
(1) Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo).
Št. 213-04/20-19/25
Ljubljana, dne 26. marca 2021
EPA 1546-VIII
