Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 25. 3. 2021 sprejel
(1) Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen glede organov občinske uprave, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
(2) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Sežana je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Avber, Bogo, Brestovica pri Povirju, Brje pri Koprivi, Dane pri Sežani, Dobravlje, Dol pri Vogljah, Dolenje, Dutovlje, Filipčje Brdo, Godnje, Gorenje pri Divači, Gradišče pri Štjaku, Gradnje, Grahovo Brdo, Griže, Hribi, Jakovce, Kazlje, Kopriva, Kosovelje, Krajna vas, Kregolišče, Kreplje, Križ, Krtinovica, Lipica, Lokev, Mahniči, Majcni, Merče, Nova vas, Orlek, Plešivica, Pliskovica, Podbreže, Poljane pri Štjaku, Ponikve, Povir, Prelože pri Lokvi, Pristava, Raša, Ravnje, Razguri, Sela, Selo, Senadolice, Sežana, Skopo, Stomaž, Šepulje, Šmarje pri Sežani, Štjak, Štorje, Tabor, Tomaj, Tublje pri Komnu, Utovlje, Veliki Dol, Veliko Polje, Voglje, Vrabče, Vrhovlje, Žirje.
(2) Sedež občine je v Sežani, Partizanska cesta 4.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(ožji deli občine – krajevne skupnosti)
(1) Na območju Občine Sežana so ustanovljeni ožji deli občine – krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu krajevne skupnosti). Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti Občine Sežana so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2) Imena in območja ter sedeži krajevnih skupnosti so:
1. Krajevna skupnost Avber zajema naslednja naselja: Avber, Dobravlje, Ponikve, Gradnje in Raša; sedež krajevne skupnosti: Avber 41
2. Krajevna skupnost Dane pri Sežani zajema naselje Dane pri Sežani; sedež krajevne skupnosti: Dane pri Sežani 17a
3. Krajevna skupnost Dutovlje zajema naslednja naselja: Dutovlje, Godnje, Kreplje, Skopo, Kopriva, Brje pri Koprivi in Krajna vas; sedež krajevne skupnosti: Dutovlje 65
4. Krajevna skupnost Kazlje zajema naselje Kazlje; sedež krajevne skupnosti: Kazlje 40
5. Krajevna skupnost Lokev zajema naselji Lokev in Prelože pri Lokvi; sedež krajevne skupnosti: Lokev 139
6. Krajevna skupnost Pliskovica zajema naslednja naselja: Pliskovica, Kosovelje, Veliki Dol, Tublje pri Komnu in Kregolišče; sedež krajevne skupnosti: Pliskovica 47
7. Krajevna skupnost Povir zajema naslednja naselja: Povir, Brestovica pri Povirju, Plešivica, Gorenje pri Divači in Žirje; sedež krajevne skupnosti: Povir 24
8. Krajevna skupnost Sežana zajema mesto Sežana in naslednja naselja: Voglje, Dol pri Vogljah, Vrhovlje, Lipica, Šmarje pri Sežani, Merče in Orlek; sedež krajevne skupnosti: Sežana, Srebrničeva ulica 1
9. Krajevna skupnost Štjak zajema naslednja naselja: Štjak, Krtinovica, Ravnje, Selo, Gradišče pri Štjaku, Poljane pri Štjaku, Bogo, Hribi, Pristava, Mahniči, Nova vas in Dolenje; sedež krajevne skupnosti: Štjak 1a
10. Krajevna skupnost Štorje zajema naslednja naselja: Štorje, Majcni, Podbreže in Senadolice; sedež krajevne skupnosti: Štorje 26
11. Krajevna skupnost Tomaj zajema naslednja naselja: Tomaj, Križ, Šepulje, Utovlje, Filipčje Brdo in Grahovo Brdo; sedež krajevne skupnosti: Tomaj 12
12. Krajevna skupnost Vrabče zajema naslednja naselja: Vrabče, Jakovce, Tabor, Veliko Polje, Sela, Stomaž, Razguri in Griže; sedež krajevne skupnosti: Tabor 9.
(izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina Sežana (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
(2) Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva.
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
(uresničevanje skupnih nalog)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(3) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združuje v združenja.
(grb, zastava, žig in praznik občine)
(1) Občina Sežana ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v notranjem krogu v sredini grb občine, krožni napis »OBČINA SEŽANA« in pod grbom napis naziva organa občine: OBČINSKI SVET, ŽUPAN, NADZORNI ODBOR, OBČINSKA UPRAVA, VOLILNA KOMISIJA.
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
(4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene z zakonom in tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– odloča o koncesijah,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi javni vzgojno izobraževalni zavod, zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno-izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
1. ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
2. določanje namembnosti prostora,
3. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
4. evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
5. zagotavljanje varstva naravnih vrednot in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
6. urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
(statistične, evidenčne in analitične naloge)
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.
1. Skupne določbe
(1) Organi občine so:
1. občinski svet,
2. župan in
3. nadzorni odbor občine.
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave.
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
(sprejemanje odločitev na sejah organov)
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Organi zagotavljajo javnost dela skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in drugimi predpisi, ki določajo javnost dela organov.
2. Občinski svet
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje 20 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih (20) dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih (10) dneh po drugem krogu volitev.
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(7) S konstituiranjem novoizvoljenega občinskega sveta preneha mandat prejšnjim članom občinskega sveta ter vsem članom odborov in komisij občinskega sveta.
(8) Če je bil član občinskega sveta, ki mu je v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena prenehal mandat, kot predstavnik občine imenovan v organ javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, katerega ustanoviteljica je občina, mu to članstvo preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, razen če občinski svet ne odloči drugače.
(volitve članov občinskega sveta)
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
(pristojnosti občinskega sveta)
(1) Občinski svet sprejema statut občine, odloke in druge predpise občine ter poslovnik občinskega sveta in sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
1. sprejema prostorske načrte in druge plane razvoja občine,
2. sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
3. imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
4. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
5. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja v skladu z zakonom in odlokom občine,
6. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
(funkcija člana občinskega sveta in nezdružljivost)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(3) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(predstavljanje in vodenje seje občinskega sveta)
(1) Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2) Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami in delom določa zakon.
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odsoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanjčetrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje občinskega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
(strokovna pomoč občinske uprave pri delu občinskega sveta)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo z gradivom županu, podžupanu in članom občinskega sveta. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti medije, politične stranke, zastopane v občinskem svetu, ter predsednika sveta krajevnih skupnosti in Kosovelovo knjižnico v Sežani, objavi pa se tudi v katalogu informacij javnega značaja občine. Gradivo za seje je zainteresirani javnosti na razpolago v Kosovelovi knjižici v Sežani in na spletni strani občine.
(odločanje članov občinskega sveta)
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet na obrazložen predlog, ki ga lahko podajo najmanj trije člani občinskega sveta ali župan.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5) Župan o izvrševanju odločitev občinskega sveta poroča občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)
Razloge in postopek za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta, potrditev mandata nadomestnega člana oziroma nadomestne volitve ureja zakon.
2.1. Delovna telesa občinskega sveta
(ustanovitev delovnih teles)
(1) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(3) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet (5) članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov na podlagi predlogov, ki jih na seji lahko poda vsak član občinskega sveta.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je delovno telo občinskega sveta, ki opravlja naloge, določene v poslovniku občinskega sveta.
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
1. odbor za kulturo, šolstvo in šport,
2. odbor za zdravstvo in socialno varstvo,
3. odbor za gospodarske dejavnosti in premoženjske zadeve,
4. odbor za kmetijstvo,
5. odbor za turizem,
6. odbor za infrastrukturo in urejanje prostora,
7. odbor za proračun in finance,
8. odbor za regionalno in čezmejno sodelovanje.
9. statutarno pravna komisija.
(2) Odbori štejejo od 5 do 7 članov, komisije pa od 3 do 5 članov. Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(imenovanje članov odborov in komisij)
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, in sicer največ polovico članov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov, ki jih komisiji lahko poda vsak član občinskega sveta, svetniške skupine in politične stranke v občini, zastopane v občinskem svetu.
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3) Delovno telo ima podpredsednika, ki pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja zadeve z njegovega delovnega področja ter ga z vsemi pooblastili nadomešča v njegovi odsotnosti.
(4) Članstvo v odboru ali komisiji občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
(5) Občinski svet imenuje tudi člane svetov in drugih organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina svoje predstavnike, ter člane organov gospodarskih družb, v katerih nastopa občina kot družbenik, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, kateri lahko podajo predloge vsak član občinskega sveta, svetniške skupine in politične stranke v občini, zastopane v občinskem svetu, če ni z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno.
(pristojnosti odborov in komisij občinskega sveta)
(1) Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Odbori in komisije občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Odbori in komisije občinskega sveta, vsak na svojem področju dela, so dolžni oblikovati mnenja glede pripravljajočih se zakonov in drugih predpisov, ki jih sprejemajo državni organi, in se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
(4) Podrobneje določa način dela odborov in komisij občinskega sveta poslovnik občinskega sveta.
(razrešitev članov odborov in komisij)
(1) Občinski svet lahko razreši predsednika, podpredsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na obrazložen predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje ali na predlog vsakega člana sveta ali na predlog predsednika delovnega telesa, ki ima pravico predlagati razrešitev člana tega delovnega telesa v primeru, če se član delovnega telesa neopravičeno ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta, razen v primeru, ko je za razrešitev predlagan posamezen član te komisije ali komisija v celoti, kar podrobneje ureja poslovnik občinskega sveta. Ne glede na določbo prejšnjega stavka lahko predlagatelj razrešitve, razen predsednika delovnega telesa, skupaj s predlogom za razrešitev poda komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja tudi predlog v pisni obliki za novo imenovanje osebe, o katerem svet odloča na isti seji kot o predlogu za razrešitev po tem, ko je izglasovana razrešitev osebe, ki je predlagana za razrešitev.
(2) Postopek razrešitve, ki je določen v prejšnjem odstavku, se smiselno uporablja tudi za razrešitev članov svetov in drugih organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina svoje predstavnike, ter članov organov gospodarskih družb, v katerih nastopa občina kot družbenik, če ni z zakonom ali drugim predpisom drugače določeno.
3. Župan
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Kadar občinski svet pritožbi iz prejšnjega odstavka ugodi, do dokončne odločitve o izvolitvi župana, opravlja tekoče naloge iz pristojnosti župana najstarejši član občinskega sveta.
(5) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora župan pisno obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2) Poleg tega župan predvsem:
1. predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
2. izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
3. skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
4. odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja v skladu z zakonom in odlokom občine,
5. skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
6. predlaga ustanovitev notranjih organizacijskih enot oziroma organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
7. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
8. usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
9. opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
(zadržanje objave splošnega akta)
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
(naloge župana na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
2. imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
3. sprejme načrt zaščite in reševanja,
4. vodi zaščito, reševanje in pomoč,
5. določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
6. ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
7. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
8. v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
9. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo zdravje, življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet.
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
(predčasno prenehanje mandata župana in prenehanje mandata podžupana)
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor občine
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, in sicer najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Za člana nadzornega odbora je lahko imenovan, kdor ima izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja ter zna opraviti preverjanje skladnosti poslovanja z zakoni in drugimi predpisi in zna oblikovati jasne strokovne ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge ukrepov. Najmanj trije člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo oziroma najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov, ki jih komisiji lahko poda najmanj četrtina članov občinskega sveta in politične stranke, zastopane v občinskem svetu, ter krajevne skupnosti v občini.
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Občinski svet mora novega člana nadzornega odbora imenovati najkasneje v 60 dneh od razrešitve člana nadzornega odbora.
(konstituiranje in delovanje nadzornega odbora)
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3) Nadzorni odbor sprejema poročila o opravljenih nadzorih, postopkovne ter organizacijske odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(4) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora.
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Sežana, Partizanska cesta 4, Sežana. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine, nadzore pa praviloma opravlja na sedežih nadzorovanih oseb.
(6) Nadzorni odbor pri svojem delovanju uporablja svoj žig.
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta. Pobudo za vključitev določenih zadev v letni nadzorni program lahko nadzornemu odboru podajo občinski svet in župan ter občani, ki jih nadzorni odbor upošteva po svoji lastni presoji.
(2) V letnem nadzornem programu nadzorni odbor navede nadzorovane osebe, predmet in obseg nadzora, cilj nadzora ter člane nadzornega odbora, ki bodo izvajali posamezen nadzor.
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni nadzorni program, mora najprej dopolniti letni nadzorni program. Dopolnitev in sprememba letnega nadzornega programa mora biti obrazložena.
(4) Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(pristojnosti nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora ter navedbo nadzorovane osebe.
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(4) Nadzorni odbor sprejme po postopku, ki ga določa poslovnik o delu nadzornega odbora, poročilo o posamičnem nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi. Poročilo o nadzoru s priporočili in predlogi je dokončni akt, ki ga nadzorni odbor objavi na spletni strani občine potem, ko je bilo dokazano vročeno nadzorovani osebi.
(obveznosti in pravice nadzorovanih oseb in občinskih organov v zvezi s poročili nadzornega odbora)
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(3) Ugotovitve, priporočila in mnenja nadzornega odbora se ne upoštevajo, ko na podlagi strokovne presoje notranjega revizorja, mnenja ministrstva ali drugih strokovnjakov obstaja dvom o utemeljenosti ugotovitev nadzornega odbora.
(4) Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1) Član nadzornega odbora se je dolžan izločiti iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Če se član nadzornega odbora ne izloči sam, ga iz posamezne zadeve izloči nadzorni odbor z glasovanjem.
(2) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka in na poročilo notranje revizijske službe.
(sredstva za delo nadzornega odbora in plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
(1) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. Skrbnik je predsednik nadzornega odbora ali po njegovem pooblastilu član nadzornega odbora.
(2) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
(poslovnik o delu nadzornega odbora)
Organizacijo in način dela nadzornega odbora ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov nadzornega odbora ter druga vprašanja, pomembna za delo nadzornega odbora, ureja poslovnik, ki ga sprejme nazorni odbor z večino glasov vseh članov. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
5. Občinska uprava
(1) Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
(3) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
(4) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
(5) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za vse občinske organe.
(ustanovitev skupne občinske uprave)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave ali skupne službe občin zaopravljanje posameznih nalog občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
(3) Župani se lahko dogovorijo, da se naloge skupnega organa občinske uprave ali skupne službe iz prejšnjega odstavka opravljajo v eni od občinskih uprav.
(odločanje o upravnih zadevah)
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah)
(1) Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja občinska uprava.
(2) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku)
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
(odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine)
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte)
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
Odločanje o izločitvi uradnih oseb, direktorja občinske uprave in župana določa zakon, s katerim je urejen splošni upravni postopek.
5. Občinsko odvetništvo
Občina lahko v skladu z zakonom ustanovi občinsko odvetništvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino.
6. Drugi organi občine
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. OŽJI DELI OBČINE – KRAJEVNE SKUPNOSTI
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov krajevne skupnosti ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
(pristojnosti krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
1. dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
2. sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
3. dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
4. dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
5. dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
6. sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
7. oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
8. dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
9. seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
10. sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
11. spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
12. dajejo mnenje k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog.
(naloge krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma samostojno:
1. skrbijo za vzdrževanje in urejenost posameznih javnih površin in objektov na svojem območju v skladu s predpisi in standardi,
2. skrbijo za vzdrževanje poljskih poti,
3. upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
4. pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
(status krajevnih skupnosti)
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna, določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
(5) Krajevna skupnost ima svoj žig. Žig je okrogle oblike in ima v zunanjem krogu napis OBČINA SEŽANA, v notranjem krogu pa ime krajevne skupnosti. V sredini pečata ima grb Občine Sežana ali svoj znak, določen s posebnim sklepom sveta krajevne skupnosti. Velikost pečata, njegovo uporabo in način hranjenja določi svet krajevne skupnosti s posebnim sklepom.
(6) Krajevna skupnost lahko s sklepom določi krajevni praznik, zaslužnim krajanom in organizacijam pa lahko na podlagi posebnega sklepa sveta krajevne skupnosti podeli krajevna priznanja.
(svet krajevne skupnosti)
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(4) Funkcija člana sveta je častna.
(5) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta krajevne skupnosti.
(sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje dvajset (20) dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. V kolikor seje ne skliče dosedanji predsednik sveta krajevne skupnosti v roku, določenem v prejšnjem stavku, jo skliče najstarejši novoizvoljeni član sveta. Prvo sejo vodi najstarejši novoizvoljeni član sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi svet.
(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
(predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, določene s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta. Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine drugače določeno.
(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(seje sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(3) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
(naloge sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
1. obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
2. daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
3. sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(premoženje krajevne skupnosti)
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
(financiranje krajevne skupnosti)
(1) Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.
(2) Sredstva od premoženja in druga sredstva, ki jih pridobi krajevna skupnost so s proračunom občine namenjena za financiranje nalog krajevne skupnosti.
(3) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
(4) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana občinski svet.
(5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
(6) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
(7) Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
(10) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih ter računovodskih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
(razpustitev sveta krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov te skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
1. če se svet krajevne skupnosti po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
2. če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
3. če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
1. Svet krajevnih skupnosti
(svet krajevnih skupnosti)
(1) Svet krajevnih skupnosti zastopa interese krajevnih skupnosti v občini.
(2) Svet sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti, ki izmed sebe izvolijo predsednika sveta krajevnih skupnosti, na svoji prvi seji, ki jo v roku 60 dni po konstituiranju svetov krajevnih skupnosti, skliče župan. Sestanke sveta krajevnih skupnosti sklicuje njegov predsednik po potrebi.
(3) Svet daje mnenje občinskemu svetu, njegovim delovnim telesom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
(1) Občani na zboru občanov:
1. obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
2. obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij,
3. predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
4. dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
5. oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari ipd.
6. obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali na zahtevo volivcev. Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet (5) odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj deset (10) odstotkov volivcev v tej skupnosti oziroma v delu skupnosti, za katerega je zbor sklican.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način in na spletni strani občine.
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. V kolikor zbor občanov pri prvem sklicu ni sklepčen, se opravi drugi sklic, pri katerem je zbor sklepčen, če na njem sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican, po preteku dveh ur od začetka zbora pa ne glede na število prisotnih občanov.
(3) Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(4) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
(referendum o splošnem aktu občine)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
(predlog za razpis referenduma)
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
(pobuda volivcem za referendum)
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev županapreizkusi upravno sodišče.
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma v skladu zakonom.
(1) Občinski svet razpiše referendumv petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno-sodno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej trideset (30) in najkasneje petinštirideset (45) dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo »ZA« oziroma »PROTI«, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v medijih.
(pravica glasovanja na referendumu)
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivcev.
(postopek za izvedbo referenduma)
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine in zakonom, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5. Ljudska iniciativa
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom določi s svojim splošnim aktom, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
1. neposredno v okviru občinske uprave,
2. z ustanavljanjem organov skupne občinske uprave za opravljanje posameznih nalog občinske uprave,
3. z ustanavljanjem enonamenskih ali večnamenskih zvez,
4. z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
5. z dajanjem koncesij,
6. na drug način, določen v skladu z zakonom.
(3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti)
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
1. osnovnošolsko izobraževanje,
2. predšolska vzgoja in varstvo otrok,
3. osnovno zdravstvo in lekarna,
4. osebna pomoč družini in
5. knjižničarstvo.
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
(ustanovitev skupne pravne osebe javnega prava)
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
(gospodarske javne službe)
(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov,
5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
6. urejanje in čiščenje javnih površin,
7. vzdrževanje občinskih javnih cest,
8. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču,
9. 24-urna dežurna pogrebna služba.
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(ustanovitev pravne osebe javnega prava)
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb ali podeli skupno koncesijo.
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo svet ustanoviteljic oziroma svet koncedentov, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa iz prejšnjega odstavka tega člena se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
(1) Upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
(1) Prihodki ter odhodki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(sestava proračuna občine)
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja, s posebnimi zakoni ali drugimi predpisi.
(sprejem proračuna občine)
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans oziroma spremembe proračuna pa z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembi proračuna.
(2) Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine.
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša.
(izvrševanje proračuna občine)
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnimi akti občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje posameznih delov proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto v mesecu juliju. Poročilo vsebuje podatke in informacije, določene z zakonom, ki ureja sistem javnih financ.
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
(uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
(zaključni račun proračuna)
(1) Neposredni uporabnik pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(4) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu.
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
(finančno poslovanje občine)
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
(poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
(2) Poslovnik primerno uporabljajo pri svojem delu sveti krajevnih skupnosti.
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave oziroma notranje organizacijske enote občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja pravne osebe javnega prava, izvajalce občinskih javnih služb in ureja druge zadeve, če je tako določeno z zakonom.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
S pravilnikom se podrobneje uredi izvrševanje določb statuta ali odloka.
(objavljanje splošnih aktov občine)
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine, ki je Uradni list Republike Slovenije. Predpisi začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
(3) Splošni akti občine se objavijo tudi na spletni strani občine.
2. Posamični akti občine
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdaja občinska uprava v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če druga občina posega v njeno pristojnost.
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
(upravni in sodni postopki)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta ostanejo v veljavi vsi predpisi oziroma akti, ki jih je sprejel občinski svet pred uveljavitvijo tega statuta in niso v nasprotju z zakoni, drugimi predpisi in tem statutom.
(2) Predpisi bivše Občine Sežana, s katerimi so v skladu z zakoni, drugimi predpisi in tem statutom urejene lokalne zadeve in jih občina še ni nadomestila s svojimi predpisi, se uporabljajo dokler jih občina ne bo uskladila oziroma nadomestila s svojimi predpisi.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/15).
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-3/2021-3
Sežana, dne 25. marca 2021
