Na podlagi 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) ter v skladu z 21. in 29. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Šentjur na 11. redni seji dne 23. marca 2021 sprejel
o upravičenjih in subvencioniranju plačila komunalnega prispevka v Občini Šentjur
(1) S tem odlokom se določajo pogoji za subvencioniranje plačila komunalnega prispevka, upravičenci, višina subvencije in postopek za uveljavljanje subvencije. Določajo se tudi druga posamezna upravičenja, ki jih lahko uveljavlja zavezanec za plačilo komunalnega prispevka.
(2) Izrazi v besedilu, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moško in žensko slovnično obliko.
Znižanja komunalnega prispevka na podlagi določb tega odloka pod poglavji 2.2., 2.3. in 3. tega odloka štejejo za:
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1–8, v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013) oziroma
– pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– »kmetijski proizvodi« pomenijo proizvode, navedene v Prilogi 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, ki jih ureja Uredba Sveta (ES) št. 104/2000 z dne 17. decembra 1999,
– »predelava kmetijskih proizvodov« pomeni vsak postopek na kmetijskem proizvodu, po katerem proizvod ostane kmetijski proizvod, razen dejavnosti na kmetiji, potrebnih za pripravo živalskega ali rastlinskega proizvoda za prvo prodajo,
– »trženje kmetijskih proizvodov« pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati ali na kakršen koli drug način dajati na trg, razen prve prodaje primarnega proizvajalca prodajnemu posredniku ali predelovalcu ter vseh dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo; prodaja, ki jo opravi primarni proizvajalec končnemu potrošniku, se šteje za trženje, če se opravlja v ločenih, za to namenjenih prostorih,
– »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev,
– »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije brez kakršnihkoli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov,
– »enotno podjetje« je definirano kot vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
– eno podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
– eno podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
– pogodba med podjetjema ali določba v njuni družbeni pogodbi ali statutu, daje pravico enemu podjetju, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje,
– eno podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora, samo nadzoruje večino glasovalnih pravic
– podjetja, ki so v katerem koli razmerju, iz prejšnjih alinej, preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako »enotno« podjetje.
(1) Subvencijo ali drugo upravičenje lahko uveljavlja investitor oziroma zavezanec za plačilo komunalnega prispevka (v nadaljevanju tudi vlagatelj/upravičenec), ki izpolnjuje pogoje skladno s tem odlokom, hkrati z vlogo za odmero komunalnega prispevka oziroma najkasneje do izdaje odločbe o odmeri komunalnega prispevka na prvi stopnji.
(2) Vlogo za obročno plačilo (razen za obročno plačilo komunalnega prispevka za gradnjo poslovnih objektov v določen namen) ali odlog plačila lahko vlagateljpoda najkasneje do izteka veljavnosti izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka.
(1) Za vodenje postopka za dodelitev subvencije in ostalih upravičenj se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) O upravičenosti vlagatelja do subvencije odloči organ občinske uprave, pristojen za odmero komunalnega prispevka, hkrati z upravno odločbo o odmeri komunalnega prispevka. O vlogi za obročno odplačilo ali odlog lahko odloči hkrati z upravno odločbo o odmeri komunalnega prispevka ali s posebno odločbo.
V kolikor vlagatelj, ki mu je bila odobrena subvencija, odtuji zemljiško parcelo, na katero je bil komunalni prispevek vezan, ali objekt, za katerega je bila subvencija odobrena, vse v obdobju treh let od odobritve subvencije, mora vrniti prejeto subvencijo, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje potrdila o plačilu komunalnega prispevka.
(1) Če upravičenec zahteva povračilo plačanega komunalnega prispevka in se njegovemu zahtevku ugodi, se mu vrne dejansko plačan komunalni prispevek v nominalni vrednosti.
(2) Če upravičenec do obročnega plačila zahteva povračilo plačanega komunalnega prispevka ali njegovega dela in se njegovemu zahtevku ugodi, se mu sredstva povrnejo v nominalni vrednosti, ki je enaka že plačanemu znesku.
Izpolnjevanje pogoja imetništva lastninske pravice oziroma pravice graditi na zemljišču, predvidenem za gradnjo, se dokazuje na podlagi izpiska iz zemljiške knjige za zadevno nepremičnino, ki ne sme biti starejši od treh mesecev, ter na podlagi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
2. SUBVENCIONIRANJE PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
2.1. Mlade družine
(1) Subvencija je enkratna denarna pomoč, ki pripada mladim družinam kot spodbuda za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja z novogradnjo, prizidavo, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo, spremembo namembnosti ali legalizacijo (razen dovoljenja za objekt daljšega obstoja) stanovanjskega objekta na območju Občine Šentjur, kakor tudi odkup komunalno opremljenih parcel s strani Občine Šentjur.
(2) Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let, ne glede na starost otrok. Za vlagatelje, stare več kot 35 let, se štejejo vsi, ki dopolnijo 36 let v letu, ko vložijo vlogo za uveljavitev subvencije. Kot mlade družine se upoštevajo ne samo življenjske skupnosti obeh staršev in otrok, ampak tudi vse druge družinske oblike glede na veljavno zakonodajo.
(3) Upravičenec mora imeti v zemljiški knjigi vknjiženo lastninsko pravico na zemljišču, na katerem je predvidena gradnja oziroma ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in zemljiškoknjižno vpisane stavbne pravice.
(1) Višina subvencije za posameznega upravičenca znaša 1.000,00 EUR.
(2) V primeru, da je izračun komunalnega prispevka nižji od višine subvencije, je upravičenec upravičen do subvencije v višini izračunanega komunalnega prispevka.
Izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 7. člena tega odloka se dokazuje na podlagi podane izjave vlagatelja, iz katere morajo biti razvidni podatki vseh družinskih članov vlagateljeve družine, s katerimi rešuje prvi stanovanjski problem, njihova starost in njihovo sorodstveno razmerje.
2.2. Gradnja nestanovanjskih objektov
(1) Subvencija je denarna pomoč, ki pripada upravičenim prosilcem – investitorjem novogradnje, prizidave, dozidave ali nadzidave nestanovanjskih objektov na območju Občine Šentjur, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo skupno površino zemljišč v uporabi v višini minimalno 3 hektarje.
(2) Upravičenec mora biti zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je predvidena gradnja ali ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in zemljiškoknjižno vpisane stavbne pravice.
(1) Subvencijo lahko uveljavlja vlagatelj ob izpolnjevanju pogojev iz prejšnjega člena, ki namerava graditi nestanovanjski objekt, in sicer:
Oznaka *CC-SI | Vrsta objekta |
12712 | Stavbe za rejo živali |
12713 | Stavbe za skladiščenje pridelka – razen kleti, vinske kleti in zidanice |
12714 | Druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
* Oznake CC-SI so v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18, 80/20 – ZIUOOPE).
(2) Za namen ugotovitve upravičenosti glede na navedene klasifikacije nameravanega objekta, ki mora predstavljati 100-odstotni delež površine objekta, se upošteva klasifikacija iz predložene projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
(3) Izpolnjevanje pogojev iz 12. člena tega odloka vlagatelj dokazuje na podlagi potrdila o vpisu v register kmetijskih gospodarstev ter izpiska kmetijskih površin, ki ga izda pristojen organ.
Višina subvencije za posameznega upravičenca se določi v višini 20 odstotkov od izračunanega polnega zneska odmerjenega komunalnega prispevka, vendar ne več kot 3.000,00 EUR, ob upoštevanju predpisov, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013.
2.3. Gradnja glede na klasifikacijo objekta v namen spodbujanja razvoja podeželja
(1) Subvencija je enkratna denarna pomoč, ki pripada upravičenim prosilcem – investitorjem novogradnje, prizidave, dozidave ali nadzidave objektov na območju Občine Šentjur, in sicer:
Oznaka *CC-SI | Vrsta objekta |
12111 | Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev |
12120 | Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev |
12711 | Stavbe za rastlinsko predelavo |
* Oznake CC-SI so v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18, 80/20 – ZIUOOPE).
(2) Za namen ugotovitve upravičenosti glede na navedene klasifikacije nameravanega objekta, ki mora predstavljati 100-odstotni delež površine objekta, se upošteva klasifikacija iz predložene projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
Upravičenec mora biti zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, na katerem je predvidena gradnja ali ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in zemljiškoknjižno vpisane stavbne pravice.
Višina subvencije za posameznega upravičenca se določi v višini 20 odstotkov od izračunanega polnega zneska odmerjenega komunalnega prispevka, vendar ne več kot 3.000,00 EUR, ob upoštevanju predpisov, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 in Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013.
3. OBROČNO PLAČILO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ZA GRADNJO POSLOVNIH OBJEKTOV V DOLOČEN NAMEN
Pravica do brezobrestnega obročnega odplačevanja odmerjenega komunalnega prispevka za obdobje treh let pripada upravičenim prosilcem – investitorjem novogradenj poslovnih objektov na območju Občine Šentjur, ki bodo z investicijo dosegli:
– minimalno 1.000,00 m² bruto tlorisne površine poslovnega objekta, kar se ugotavlja na podlagi predložene projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja in
– minimalno 10 novih delovnih mest, kar se ugotavlja na podlagi izjave vlagatelja.
Upravičeni prosilec je investitor, ki je zemljiškoknjižni lastnik oziroma investitor gradnje, ki ima pravico graditi na podlagi ustanovljene in zemljiško vpisane stavbne pravice, ter izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena tega odloka ter namerava graditi poslovni objekt, in sicer:
Oznaka *CC-SI | Vrsta objekta |
1241 | Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe |
123 | Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
125 | Industrijske stavbe in skladišča |
* Oznake CC-SI so v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18, 80/20 – ZIUOOPE).
(2) Za namen ugotovitve upravičenosti glede na navedene klasifikacije nameravanega objekta, ki mora predstavljati 100-odstotni delež površine objekta, se upošteva klasifikacija iz predložene projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
V vlogi morajo biti navedeni vsi podatki, ki omogočajo presojo zahtevanih pogojev. V namen presoje upravičenosti po drugi alineji 16. člena tega odloka poda vlagatelj lastno izjavo.
(1) Dinamiko obrokov, ki ne smejo zapasti v plačilo kasneje od treh let od odmere, se določi s posebno pogodbo o obročnem plačilu komunalnega prispevka.
(2) S pogodbo o obročnem plačilu komunalnega prispevka se določi tudi vrsta zavarovanja terjatve, in sicer glede na višino odmerjenega komunalnega prispevka:
– če je višina odmerjenega komunalnega prispevka enaka ali nižja od 100.000,00 EUR, je upravičenec zavezan v namen zavarovanja terjatve občini izstaviti bianco menico z menično izjavo, za vsak obrok posebej;
– če je višina odmerjenega komunalnega prispevka višja od 100.000,00 EUR, je upravičenec zavezan v namen zavarovanja terjatve občini predložiti bančno garancijo na prvi poziv, ali drugo enakovredno sredstvo zavarovanja, v višini odmerjenega komunalnega prispevka.
(3) Potrdilo o izpolnjevanju obveznosti iz naslova komunalnega prispevka občina izda investitorju po sklenitvi pogodbe in plačilu prvega obroka.
(1) V kolikor vlagatelj, ki mu je že bilo odobreno obročno plačilo komunalnega prispevka, odtuji zemljiško parcelo, ali objekt, za katerega mu je bilo obročno odplačilo odobreno, novi lastnik pa ni upravičen uveljavljati pravice po tem odloku, mora vlagatelj komunalni prispevek nemudoma poravnati v celoti.
(2) Do obročnega plačila ni upravičen investitor oziroma vlagatelj, ki ima neporavnane obveznosti do občine iz drugega pravnega naslova.
(1) Razlika med obrestovanim zneskom obračunanega komunalnega prispevka za obdobje odobrenega obročnega odplačevanja po obrestni meri trimesečnega EURIBOR+1 % (EURIBOR je v primeru negativnih vrednosti enak 0,00) in brezobrestnim obročnim plačilom komunalnega prispevka po tem odloku, se šteje za državno pomoč.
(2) Bruto ekvivalent nepovratnih sredstev je izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala ob njihovi dodelitvi.
4. SKUPNE DOLOČBE GLEDE DRŽAVNE POMOČI PO UREDBI KOMISIJE (EU) ŠT. 1407/2013 IN PO UREDBI KOMISIJE (EU) ŠT. 1408/2013
(1) Pravila de minimis pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 veljajo za pomoči, dodeljene podjetjem v vseh sektorjih, razen:
– ribištva in akvakulture,
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg ali če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
– za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– za pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
(2) Pomoč ne sme biti namenjena za nabavo vozil, ki so namenjena prevozu tovora v cestnem prometu.
(3) Do upravičenj ali subvencij niso upravičena podjetja, ki:
– so v postopkih zaradi insolventnosti oziroma prisilnem prenehanju po področni zakonodaji,
– nimajo poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije EU o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– so v težavah in dobivajo državno pomoč za reševanje in prestrukturiranje,
– so za isti namen že prejela sredstva ali so v postopku pridobitve sredstev iz proračuna občine,
– nimajo poravnanih finančnih obveznosti do občine ali države,
– nimajo plačanih prispevkov in poravnanih obveznosti do zaposlenih.
(4) V primerih, ko je upravičenje ali subvencija odobrena na podlagi lažnih oziroma zavajajočih podatkov, je prejemnik dolžan nemudoma poravnati razliko med plačanim in obračunanim komunalnim prispevkom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odobritve subvencije oziroma upravičenja.
(5) Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu (enotnemu podjetju) na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju treh poslovnih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev Evropske unije, države ali občine.
(1) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu s tem odlokom, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v navedeni uredbi. Lahko se kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje, določene z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013.
(2) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije EU. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je navedenim stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije EU.
(1) Do pomoči po Uredbi Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za:
– pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg,
– pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi.
(2) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(3) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe (ES) št. 875/2007 uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
(4) Skupni znesek vseh pomoči de minimis v kmetijstvu, ki se odobri in izplača enotnemu podjetju iz drugega odstavka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013, ne sme presegati 15.000 evrov v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
(5) Kumulativni znesek vseh pomoči de minimis, dodeljen kmetijskim gospodarstvom, v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ne sme presegati nacionalne omejitve iz priloge Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013.
(1) Poleg pomoči de minimis po tej uredbi se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu kmetijskemu gospodarstvu ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.
(2) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih oziroma opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v tej uredbi, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013.
(3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (ES) št. 875/2007 z dne 24. julija 2007 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES za pomoč de minimis v ribiškem sektorju in o spremembah Uredbe (ES) št. 1860/2004 (Uradni list EU L 193, 25. 7. 2007), če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 875/2007.
Pomoči de minimis po tem odloku se lahko dodelijo pod pogojem, da upravičenec pred dodelitvijo sredstev poda pisno izjavo:
– o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem letu,
– o kandidaturi za de minimis pomoč in o že odobreni in še ne izplačani de minimis pomoči za iste upravičene stroške,
– o tem, ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja,
– s predložitvijo seznama vseh podjetij, ki s prejemnikom tvorijo enotno podjetje.
(1) Občina bo pisno obvestila prejemnika, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 oziroma Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 ter o znesku de minimis pomoči.
(2) Občina bo kot dajalec pomoči hranila evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.
5. OBROČNO PLAČILO IN ODLOG PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(1) Na vlogo investitorja oziroma zavezanca za plačilo komunalnega prispevka se lahko odobri obročno odplačilo odmerjenega komunalnega prispevka fizičnim osebam.
(2) Obročno plačilo komunalnega prispevka se ne odobri investitorju oziroma vlagatelju, ki ima neporavnane obveznosti do občine iz drugega pravnega naslova.
(3) Na podlagi odobritve se sklene pogodba, v kateri se natančneje opredeli dinamika, zavarovanje ter pogoji obročnega odplačevanja komunalnega prispevka.
(4) Potrdilo o izpolnjevanju obveznosti iz naslova komunalnega prispevka občina izda investitorju po sklenitvi pogodbe in plačilu prvega obroka.
(5) V primeru zamude plačil občina odstopi od pogodbe o obročnem plačevanju, investitor pa je dolžan poravnati neplačani del odmerjenega komunalnega prispevka, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko do izteka veljavnosti izdane odločbe poda vlogo za odlog plačila komunalnega prispevka. Odlog lahko na predlog vlagatelja traja največ eno leto od dokončnosti odločbe, občina pa izda potrdilo o plačilu, ko je komunalni prispevek dejansko poravnan.
6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o subvencioniranju plačila komunalnega prispevka mladim družinam (Uradni list RS, št. 107/10),
– Odlok o subvencioniranju plačila komunalnega prispevka za gradnjo nestanovanjskih objektov (Uradni list RS, št. 107/10),
– Odlok o obročnem plačilu komunalnega prispevka za gradnjo poslovnih objektov v določen namen (Uradni list RS, št. 107/10).
(2) Postopki, ki so uvedeni pred uveljavitvijo tega odloka, se zaključijo po v času vložitve zahtevka veljavnih podzakonskih podlagah.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0012/2020-8(232)
Šentjur, dne 23. marca 2021
