Občinski svet Občine Dobrna je na podlagi 115., 119. in 268. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17) na 16. redni seji dne 30. 3. 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu Dobrna
Odlok o zazidalnem načrtu Dobrna (Uradni list SRS, št. 37/83, Uradni list RS, št. 17/92, 75/96, 57/04, 130/04, 22/10), v nadaljevanju ZN, se dopolni po projektu, ki ga je pod številko 198-2020 izdelalo projektantsko podjetje Urbanisti, Gorazd Furman Oman s.p.. Spremembe in dopolnitve se nanašajo na razširitev enote urejanja EU/C na zemljišča s parc. št. 1580/1, 1580/4, del 1581/2 in del 1581/6 – k.o. Dobrna, kamor se dodatno umešča še en enak večstanovanjski objekt ter na spremembo pogojev za projektiranje in gradnjo znotraj celotne EU/C, ki poleg teh zemljišč zajema še zemljišča s parc. št. 1579/8, 1579/9, 1579/10, 1583/1, 1583/2, 1995/1 in 1995/2, vse k.o. Dobrna. Za predviden dodaten večstanovanjski objekt se uredijo priključki na obstoječo komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo. Spremembe in dopolnitve ZN se nanašajo na tekstualni del odloka ZN Dobrna, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 22/10.
Projekt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka in je na vpogled pri pristojnih službah Občine Dobrna. Sestavni del tega odloka so tudi naslednji grafični načrti:
– GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega plana Občine Dobrna''
– GRAFIČNI NAČRT 2: ''Izsek iz ZN Dobrna''
– GRAFIČNI NAČRT 3: ''Območje sprememb in dopolnitev ZN z obstoječim parcelnim stanjem''
– GRAFIČNI NAČRT 4: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
– GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zazidalna situacija''
– GRAFIČNI NAČRT 6: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
– GRAFIČNI NAČRT 7: ''Načrt parcelacije''
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Hidrološko-hidravlični elaborat (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 129/20, september 2020)
– IDP Ureditev električnih vodov na območju ZN Dobrna (Elektro Celje d.d., št. proj. 147/20, julij 2020)
V 3. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Območje sprememb in dopolnitev ZN zajema zemljišča s parc. št. 1580/1, 1580/4, del 1581/2, del 1581/6, 1583/1, 1583/2, 1995/1 in 1995/2 – k.o. Dobrna.«.
V 3. členu se na koncu drugega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Območje sprememb in dopolnitev ZN obsega 3.485 m2.«.
V 4. členu se zadnji trije stavki na koncu prvega odstavka nadomestijo z naslednjim besedilom, ki glasi:
»Nadalje je na tem območju znotraj EU/C predvidena gradnja dveh večstanovanjskih stavb.«.
V 5. členu se drugi stavek prvega (1) odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Južno in vzhodno od stavbe občine ter zahodno od vodotoka Topličica je predvidena gradnja dveh večstanovanjskih objektov, ki se prometno napajata neposredno iz regionalne ceste na severu, mirujoči promet se uredi neposredno ob objektih.«.
V 6. členu se spremeni tretja alineja tako, da se glasi:
»EU/C – večstanovanjska objekta (zajema območje med občinsko stavbo ter večstanovanjskim objektom na zahodu, lokalno cesto na severu, potokom Topličica na vzhod in individualno hišo na jugu) – predvidena je gradnja dveh večstanovanjskih objektov s potrebnimi parkirnimi mesti.«.
V 7. členu se točka '3.1. Stavbe' znotraj poglavja (3) enota urejanja EU/C spremeni tako, da se glasi:
»Dovoljena je gradnja dveh večstanovanjskih stavb. Pred gradnjo stavb je obvezna odstranitev obstoječih stavb. Stavbi sta lahko tlorisnih dimenzij do največ 12.00 x 32.00 metrov. Izven predpisanih maksimalnih gabaritov stavbe je dovoljena gradnja balkonov in lož ter umestitev in ograditve atrijev v pritličju znotraj parcele namenjene gradnji, pri čemer je prepovedana gradnja znotraj priobalnega pasu. Etažnost stavb je lahko do pritličje + 2 nadstropji + izgotovljeno podstrešje, pod pogojem, da višina slemen ne preseže višine slemen obstoječe blokovske pozidave vzhodno od lokacije načrtovane pozidave. Strehi novogradenj naj bosta simetrični dvokapnici z naklonom strešin minimalno 35°, z glavno smerjo slemena vzporedno z daljšo stranico. Kritina naj bo tradicionalni neglazirani opečno rdeč bobrovec. Na strehah je sprejemljiva izvedba večjih ali manjših steklenih površin, vertikalnih pasov ali ploskev, pravokotnih oblik, ki bodo med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane. Strešne odprtine naj se umestijo v fasadne okenske ali med-okenske osi. Zastreti jih je potrebno z opečno rdečimi lamelami. Namestitev fotovoltaičnih elementov (fotonapetostnih modulov, solarnih kolektorjev ipd.) na strešne površine objektov ni sprejemljiva. Kote terena in manipulacijskih površin ob objektih ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
Pri oblikovanju fasad in stavbnega ovoja naj se upošteva stavbna tipika tega prostora.
Večkotni izzidki in stolpiči niso sprejemljivi. Fasade naj izražajo tipiko stavbarstva tega prostora. Finalna obdelava fasadnih površin naj bo izvedena s klasičnim zglajenim zidarskim ometom ali zaključnim slojem in barvana v enobarven, ubito bel barvni ton. Vzorčaste večbarvne fasade, razni poudarki v drugih barvnih tonih ali fasade tonirane v živih, nenaravnih barvnih tonih s kulturnovarstvenega vidika niso sprejemljive. Možne pa so sodobne kombinacije fasad kot reminiscenca na tradicionalno arhitekturo, npr. s pokončnimi lesenimi oblogami v naravni patini lesa ali z večjimi vertikalno členjenimi steklenimi površinami.
Stavba se lahko poleg 1122 tri- in večstanovanjske stavbe (v skladu s tehničnimi smernicami TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov Uredbe o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 37/18) nameni tudi za 1211 hotelske in podobne gostinske stavbe, 1220 poslovne in upravne stavbe ter 1230 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti.«.
V 7. členu se na koncu točke '3.2. Zunanja ureditev' znotraj poglavja (3) enota urejanja EU/C doda naslednje besedilo:
»Vzdolž severnega roba obravnavanega območja naj se ob cesti zasadi drevored listopadnih dreves, značilnih za ta prostor, kot npr. lipa Tilia cordata »Greenspire«. Kot to predvideva zazidalna situacija, se drevoredne poteze zasadi tudi na južnem robu območja ter za ozelenjevanje parkirišč in okolice stavb. Predvidena drevesa nove parkovne ureditve morajo biti od osi javnega vodovoda in javne kanalizacije oddaljena najmanj 3 metre.«.
V 7. členu se na koncu točke '3.3. Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov' znotraj poglavja (3) enota urejanja EU/C doda naslednje besedilo:
»Dovoljena je ograditev atrijev, in sicer na način, da se znotraj ograditve ne nahaja javni vodovod ali javna kanalizacija, hkrati pa mora biti ograja od njiju oddaljena najmanj 1,5 metra. Dovoljena je postavitev kioska.«.
V 8. členu se poglavje dve (2) nadomesti z naslednjim besedilom:
»Parkirne površine bodo na novo urejene na lokaciji pred Gostilno Lovec, in sicer kot vzdolžno parkiranje (7 PM), za in ob občinski stavbi ter pri vrtcu (14 PM). Znotraj EU/2 je potrebno za vsako stanovanje zagotoviti po najmanj 1 PM na stanovanje. Za zaposlene in obiskovalce poslovnih prostorov se lahko namenijo javna parkirna mesta v naselju Dobrna.«.
V 9. členu se na koncu doda peti odstavek, ki se glasi:
»Znotraj EU/C potekata obstoječa NN 1 kV podzemna elektro energetska voda, izvod I08: Timpran in izvod I09: Pekarna, Kiosk, KRS Dobrna Pošta. Oba NN izvoda se napajata iz TP Dobrna Center. Oba NN izvoda potekata v obstoječi elektro kabelski kanalizaciji in sta razlog za omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,0 m od osi kablovodov v obeh smereh. Ker je v trasi obstoječih NN kablov predvidena gradnja večstanovanjskega objekta in zaradi potrebe po večjih odjemnih močeh na odjemnih mestih za predvidena objekta, se iz TP Dobrna Center predvidijo novi NN kabli za napajanje predvidenih večstanovanjskih objektov in kioska. Investitor bo za vsak predviden večstanovanjski objekt imel eno odjemno mesto za predvideno odjemno moč 94 kW, skupno 188 kW. Za kiosk se predvidi enaka odjemna moč, kot je v obstoječem stanju (6 kW). S predvideno gradnjo se ne posega v varovalni pas obstoječih SN 20 kV kablovodov. Odmik predvidenih objektov od obstoječih SN kablovodov znaša 1,70 m, kar je več od minimalnega predpisanega odmika 1 m. Odmik debla dreves, grmičevja, žive meje in podobno mora biti v minimalni oddaljenosti 2,5 metra od trase nizkonapetostnega električnega kabla s tem, da je potrebno električne kable položiti v mapitel cev premera 160 mm. Cev mora biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistema drevesa.
Pred priključitvijo predvidenega NN kabla za napajanje predvidenih objektov, je potrebno v TP Dobrna Center dograditi NN stikalni blok, kar stori Elektro Celje, d.d., na lastne stroške. V TP Dobrna Center se po izgradnji ustrezno označijo NN izvodi. V primeru dviga nivelete terena je potrebno nadvišati obstoječe elektro kabelske jaške. Nižanje nivelete terena v varovalnem pasu NN kablov ni dovoljeno. Pri vseh nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati projekt ''IDP Ureditev električnih vodov na območju ZN Dobrna (Elektro Celje d.d., št. proj. 147/20, julij 2020)«.
(1) V 10. členu se na koncu poglavja (1) doda besedilo, ki se glasi:
»Za potrebe novih objektov je predvidena nova kabelska kanalizacija, ki se priključi na obstoječe TK omrežje v upravljanju Telekom Slovenije d.d.. Glede na pozidavo oziroma prometno ter komunalno ureditev je potrebno obstoječe trase TK omrežja ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in navodilih predstavnika upravljavca.«.
(2) V 10. členu se na koncu doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Na obravnavanem območju je umeščeno omrežje KKS v lasti in upravljanju Telemach d.o.o.. Za potrebe novih objektov je predvidena nova kabelska kanalizacija, ki se priključi na obstoječe omrežje. Investitor je dolžan v območju gradbenih posegov, kjer je umeščen KKS kabel, izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav. Na mestih kjer bo KKS omrežje oviralo gradnjo objekta, komunalnih priključkov ali dovoza, je potrebna zaščita s cevjo in položitev rezervnih cevi. Priključitev novih objektov na KKS je možna v sodelovanju s predstavnikom Telemach. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.«.
V 11. členu se na koncu doda četrti odstavek, ki se glasi:
»Znotraj EU/C je predvidena prestavitev javne kanalizacije, ki mora segati izven območja varovalnih pasov, ki znašajo 3 metre od osi, pri čemer je potrebno upoštevati najbolj izpostavljene dele objektov, tudi balkon in ložo. Komunalne odpadne vode iz objekta na severni strani EU/C se speljejo v javni fekalni kanal preko prestavljenega revizijskega jaška št. 3 s priključitvijo nad temenom cevi javnega kanala. Komunalne odpadne vode iz objekta na južni strani območja se speljejo v javni fekalni kanal preko revizijskega jaška št. 1 s priključitvijo nad temenom cevi javnega kanala. Meteorne vode se preko vodnih zadrževalnikov speljejo v javno meteorno kanalizacijo.«.
V 12. členu se na koncu doda naslednje besedilo:
»Znotraj EU/C je predvidena prestavitev vodovoda, ki mora segati izven območja varovalnih pasov, ki za javni vodovod znaša 3 metre, za vodovodni priključek pa 2 metra od osi, pri čemer je potrebno upoštevati najbolj izpostavljene dele objektov, tudi balkon in ložo. Oskrba posameznega objekta z vodo je možna iz javnega vodovoda NL DN/ID 100 mm. Za vsak objekt posebej je potrebno zagotoviti 1,74 litra pitne vode na sekundo. Priključitev na vodovod je možna pod pogojem, da je rešeno odvajanje odpadnih voda. V primeru večje potrebe po odvzemu vode kot ga zagotavlja obstoječ javni vodovod, je potrebno obstoječ javni vodovod povečati na ustrezno dimenzijo na stroške investitorja. V objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer, preko katerega se bo merila in obračunala poraba vode (Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj – Uradni list RS, št. 1/11, Uredba o oskrbi s pitno vodo – Uradni list RS, št. 88/12). Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj stanovanj na mestu, dostopnem pooblaščenim osebam.«.
V 22. členu se obstoječe besedilo zamenja z naslednjim:
»Pri pripravi prostorskega akta so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi in odmiki objektov od parcelnih mej so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejeni so dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja graditve objektov in s področja požarne varnosti.«.
V 27. členu se na koncu doda naslednje besedilo:
»Za potrebe sprememb in dopolnitev ZN za EU/C je bil za zagotavljanje poplavne varnosti izdelan Hidrološko-hidravlični elaborat (Hidrosvet, d.o.o., št. proj. 129/20, september 2020), ki je priloga tega odloka. Na podlagi rezultatov hidravličnega modela in izrisanih poplavnih kart je razvidno, da je obravnavano območje v obstoječem stanju delno poplavno ogroženo samo pri Q500. Iz poplavnih kart je razvidno, da je območje večinoma v dosegu preostale poplavne nevarnosti oziroma izven vseh razredov poplavne nevarnosti. Zaradi predvidenih posegov ni pričakovati poslabšanja vodnega režima dolvodno ali gorvodno.«.
V 29. členu se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:
»Za enoto urejanja EU/C sta določeni dve parceli namenjeni gradnji, in sicer za vsak večstanovanjski objekt po ena. Končna oblika in velikost mora zajemati eno ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem je predviden objekt in na katerem je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.«.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0005/2020-68(1)
Dobrna, dne 30. marca 2021
