Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) je Državni zbor na seji 13. aprila 2021 sprejel

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A, EPA 1736-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) je na 67. izredni seji 26. 3. 2021 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A, EPA 1736-VIII). Zoper navedeni zakon je bila vložena Pobuda za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (v nadaljnjem besedilu: pobuda).

V postopku obravnave navedene pobude je bilo ugotovljeno, da ta izpolnjuje z zakonom določene pogoje, zato je kot prvi dan koledarskega roka za zbiranje podpisov volivk in volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122-A, EPA 1736-VIII), določen petek, 16. 4. 2021. Zadnji, petintrideseti dan za zbiranje podpisov, je četrtek, 20. 5. 2021.

Druga alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16; v nadaljnjem besedilu: Ustava) določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna. V skladu z določbo prvega odstavka 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) Državni zbor v štirinajstih dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V sklepu se navedejo razlogi, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

Uvodoma je treba pojasniti, da zakoni, glede katerih drugi odstavek 90. člena Ustave izključuje dopustnost referenduma, varujejo pomembne ustavne dobrine, med katerimi so varovani tako viri financiranja državnega proračuna kot tudi izvrševanje proračuna države.

Glede na pravno naravo državnega proračuna je uveljavitev zakona, ki ureja izvrševanje proračuna, nujen pogoj za njegovo uveljavitev in izvrševanje. Ker proračun ne določa pravic in obveznosti državljanov in drugih pravnih oseb, je navedeni zakon tehnične narave. Cilj navedenega zakona je uzakoniti rešitve, ki so potrebne za nemoteno izvrševanje sprejetega proračuna, ureja pa sistem postopkov priprave in izvrševanja državnega proračuna ter druge elemente finančnega poslovanja države.

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 torej ureja le način izvrševanja proračuna, upravljanje s prihodki in odhodki ter z državnim premoženjem in dolgovi. Vsebuje abstraktne pravne norme, ki urejajo pravice in obveznosti proračunskih uporabnikov, ne vsebuje pa, kot že povedano, materialnih določb o pravicah in obveznostih državljanov in drugih pravnih oseb.

Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da se Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 nanaša na vsebino, glede katere v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna iz druge alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.