Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja Poslovno- proizvodne cone HR 6/1 Hrastje (Uradni list RS, št. 35/18, 123/20 – dop.) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 01/17, 16/17, 30/17 – UPB) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 24. seji dne 10. 3. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje
(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje (v nadaljevanju: OPPN), ki, skladno sprejetemu Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 09/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17, 1/18, 23/18, 41/18, 76/19), obravnava prostorske ureditve osrednjega poslovno-proizvodnega območja v Mestni občini Kranj.
(2) OPPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal v juliju 2019 (osnutek) pod številko projekta 06/2019 in ga na podlagi pridobljenih smernic ustrezno dopolnila. Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-198/2019/11 z dne 25. 11. 2019 je v postopku priprave in sprejemanja plana potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in izdelati Okoljsko poročilo za OPPN, ni pa potrebno izvesti presoje sprejemljivosti na varovana območja narave. Okoljsko poročilo je izdelalo podjetje IPSUM d.o.o. iz Domžal v avgustu 2020 in ga dopolnilo v mesecu oktobru pod številko projekta 371-01/20.
(1) OPPN v vsebinskem smislu določa območje obravnave, upoštevajoč določila Izvedbenega prostorskega načrta MOK, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju, ki predstavljajo podlago za pripravo dokumentacije za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(1.A) Tekstualni del
Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja Poslovno-proizvodne cone HR /1 Hrastje obsega sledečo vsebino:
(1) Splošne določbe
(2) Opis prostorske ureditve
(3) Umestitev načrtovane ureditve v prostor
(4) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(5) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(6) Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
(7) Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(8) Etapnost izvedbe prostorske ureditve z usmeritvami za izvajanje OPPN
(9) Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in tehničnih rešitev
(10) Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta
(11) Končne določbe
(1.B) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
(1) Izsek iz veljavnega OPN Mestne občine Kranj s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
(2) Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
(3) Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
(4) Zazidalno (ureditveno) situacijo
(5) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
(6) Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter kulturne dediščine
(7) Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pred požarom
(8) Načrt parcelacije.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(1) Območje urejanja je opredeljeno v izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine in se nahaja vzhodno od vodilnega naselja v občini v bližini avtocestnega priključka Kranj vzhod.
S severa in vzhoda je območje zamejeno s strnjenim kompleksom gozdnih površin, z zahoda s potekom obstoječe lokalne ceste LC 183241 Kranj–Hrastje, z juga pa z delno pozidanimi, še prostimi površinami stavbnih zemljišč enote urejanja prostora z oznako HR 6/3 in javno potjo JP 686 031.
Površina območja cone HR 6/1 Hrastje, vključujoč površine potrebne za izgradnjo prometne in ostale infrastrukture, znaša 18,0 ha.
(2) Glede na dejstvo, da območje OPPN vključuje le severni del sicer širšega kompleksa poslovne cone Hrastje so, skladno določilom sklepa o začetku priprave, njegovi dopolnitvi in infrastrukturni povezanosti celotnega kompleksa, v območje urejanja vključena tudi zemljišča potrebna za izgradnjo prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture, ki se nahajajo v neposrednem stiku z območjem HR 6/1 in predstavljajo smiselno zaokroženo celoto.
(3) Lega obravnavanega območja v širšem prostoru mesta Kranj z mejo območja urejanja in vplivnim območjem je prikazana v grafičnem delu.
(prostorski koncept in program dejavnosti)
(1) Območje poslovne cone HR 6/1 Hrastje je namenjeno izgradnji poslovno proizvodne cone, ki vključuje, glede na obseg in lokacijo v širšem prostoru, obsežno plejado kompatibilnih dejavnosti, ki dopolnjujejo že začeti poslovno proizvodni kompleks Agromehanike. Območje je razdeljeno na funkcionalne celote, ki se načeloma stopnjujejo od poudarjeno poslovne in trgovske dejavnosti ob primarni zbirni cesti, ki vodi s severa neposredno ob priključku na avtocesto preko celotnega območja, do proizvodnih, skladiščnih in storitvenih dejavnosti ob sekundarnih in tericarnih zbirnih cestah. V stičišču dveh razvojno pomembnejših prometnic, primarne zbirne ceste in primarne povezovalne ceste se opredeljuje možnost intenzivnejšega fokusa prepleta poslovno trgovskih in razvedrilnih dejavnosti. Ob robni zeleni potezi cone so določeni gostinski, hotelski, družbeni in razvedrilni programi, ki se v prehodu v mirnejše pisarniške programe nadaljujejo tudi ob ostalih robovih cone. Slednji, s poudarjeno zeleno, parkovno funkcijo predstavljajo prehod v gozdne oziroma na jugu kmetijske površine ob območju urejanja. Sorazmerno majhen del površin cone je namenjen prometni infrastrukturi ter koridorjem energetske, komunalne ter telekomunikacijske infrastrukture neposredno ob prometnicah. Del stavbnih zemljišč je opcijsko določen za organizirano koncentracijo mirujočih vozil zaposlenih in obiskovalcev, del pa je namenjen površinam za oskrbo s plinom in električno energijo.
(2) Za dosego primerne urejenosti območja poslovno proizvodne cone so dejavnosti racionalno razporejene glede na hierarhijo lokacij, na katerih se nahajajo. Območje je tako razdeljeno na več funkcionalnih celot, namenjenih gradnji stavb, in sicer:
– na funkcionalne celote osrednjega dela,
– na funkcionalne celote robnih predelov, ki se navezujejo na gozdne površine v zaledju,
– na funkcionalne celote robnih predelov, ki se navezujejo na primarno zbirno cesto.
Poleg teh je območje definirano tudi z omrežjem cestnih površin, kar je razvidno iz grafičnega dela. Vse ključne prometnice imajo izteke bodisi na poljske, bodisi na gozdne poti.
(3) Območje urejanja se tako kot tudi celotno območje poslovne cone HR 6 prometno primarno navezuje na rekonstruiran priključek na regionalno cesto G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik, ki se v nadaljnjih fazah urejanja preuredi v krožno križišče z direktno navezavo na avtocesto, in sekundarno, izključno za osebni promet, kolesarje in pešce, na matično naselje Hrastje.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(izhodišča oblikovanja prostora)
(1) Oblikovanje sledi usmeritvam iz določil OPN MOK pri čemer je izhodišče oblikovanja optimiziranje danosti razpoložljivega prostora, upoštevajoč možnosti, ki jih nudi neposredno okolje ob hkratnem zavedanju prednosti lokacije ob ključnih tranzitnih prometnih tokovih, ki jih omogoča avtocesta in neposredni cestni priključek nanjo. Hkrati je smiselno upoštevati že zgrajene prostorske strukture južno ob območju ob hkratni inkorporaciji zelenih površin v delih, kjer je to smiselno, sploh možno ali potrebno (npr. obcestne linijske zasaditve, parkovne površine).
(2) Oblikovanje območja temelji na izhodiščih iz predhodnega odstavka tega člena in na za gradnjo razpoložljivih zemljiščih vzpostavlja, ob upoštevanju že ustvarjenih razmer grajene strukture, dokaj jasno oblikovalsko zasnovo. Konceptualno je območje razdeljeno na (2A) ožji del območja urejanja s petimi funkcionalnimi sklopi (funkcionalnimi celotami) namenjenimi pretežno poslovni, proizvodni in logistični dejavnosti v okviru katerih so določene tudi površine za mirujoči promet in manipulacijo ter petimi funkcionalnimi celotami prometnic, ter na (2B) širšo prometno omrežje, ki je neposredno vezano na ožji del območja in je potrebno za optimalno funkcioniranje celotne poslovne cone.
(2A) ožji del območja urejanja obsega:
a) pet funkcionalnih celot namenjenih dejavnostim, pri čemer se prva z oznako FC P1 nahaja neposredno ob glavni vstopni prometnici do / iz območja na zahodu, druga z oznako FC P2 je umeščena v osrednji del območja, tretja z oznako FC P3 leži na vzhodnem robu območja, četrta z oznako FC P4 obsega celotni pas stavbnih zemljišč na severnem delu območja, in zadnja, peta FC P5 le del površin v jugovzhodnem delu območja, ki se smiselno zaokrožujejo južneje izven ožjega dela območja;
b) pet funkcionalnih celot prometnic, pri čemer prva z oznako FC I1 predstavlja glavno vstopno prometnico ob zahodnem robu ožjega območja, hkrati tudi primarno zbirno cesto, ki se na severni strani nadaljuje do regionalne ceste G2-104/1136 Kranj–Sp. Brnik in na južni do naselja Hrastje, druga z oznako FC I2 predstavlja primarno povezovalno cesto na severu, FC I3 na jugu, med njimi sta umeščeni dve sekundarni zbirni cesti z oznakama FC I7 in FC I8.
(2B) širše prometno omrežje območja obsega pretežno načrtovane prometnice južnega dela poslovne cone, ki predstavljajo bodisi izteke povezovalnih, bodisi zbirnih prometnic iz ožjega dela območja, med njimi pa so, umeščene tudi sekundarne povezovalne ceste; skladno konceptu prometne ureditve se z upoštevanjem sprejetih stališč delno modificira tudi zasnova organizacije prostora južnega dela poslovne cone v enoti urejanja prostora z oznako HR 6/3.
(3) V nadaljnjih določilih tega odloka so podane usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje.
(usmeritve za urbanistično oblikovanje)
(1) Program območja narekuje tudi oblikovalska izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati tako na urbanističnem kot arhitektonskem in krajinskem segmentu. Z urbanističnega vidika so glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznega območja v širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalne enote) določeni maksimalni gabariti stavb, ki so dovoljeni na posamezni gradbeni parceli in razdeljeni v več tipoloških skupin, ki so precizirane v OPPN. Tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z maksimalnimi gabariti stavb in prikazani v kartografskem delu OPPN. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru, v katerega je umeščenih več funkcionalnih celot, so tudi površine namenjene stavbam različne. Opredeljene so z velikostjo posamezne gradbene parcele (funkcionalne enote), znotraj katere se načeloma ohranja robni nepozidani pas, razen pri nekaterih gradbenih parcelah na robu ureditvenega območja in v primerih povezovanj ter združevanj.
(2) Preostanek je, ob upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi ipd.) namenjen gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so opredeljeni z maksimalno višino nad koto urejenega terena, pri čemer mora biti kota pritličja usklajena s konceptualnimi rešitvami projektov odvajanja padavinskih vod. Znotraj tako oblikovanega volumna je možna izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb in specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Manjko zadostnih parkirnih površin na lastnem zemljišču se bo kompenziral s parkirnimi mesti v za to po potrebi vnaprej določenih lokacijah garažnih hiš (opcijska možnost) oziroma na zemljiščih, kjer se sicer načrtovana gradnja stavb ne bo realizirala.
(3) Načeloma so, glede na načrtovan obseg dejavnosti ter lego posameznega objekta v širšem prostoru cone (funkcionalne celote) oziroma na posamezni gradbeni parceli (funkcionalni enoti) določeni gabariti stavb, ki so dopuščeni na gradbeni parceli, in razdeljeni na 4 tipološke skupine. Te so:
a) tip I, v ožjem območju je načrtovanih 21 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 15,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Prvenstveno so načrtovani ob primarni povezovalni prometnici FC I2 ter obeh sekundarnih prometnicah FC I7 in FC I8;
b) tip II, v ožjem območju je načrtovanih 12 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 30,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Podobno kot pri tipu I so ti načrtovani ob glavni vstopni prometnici ter predvsem ob severnem robu primarne povezovalne prometnice FC I3;
c) tip III, v ožjem območju so načrtovani 3 takšni objekti, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 65,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Podobno kot pri tipu IV so načrtovani v osrednjem delu območja, kjer je pričakovati intenzivnejše povezovanje objektov;
d) tip IV, v ožjem območju urejanja je načrtovanih 6 takšnih objektov, predstavlja osnovne tlorisne dimenzije stavbe 80,0 m × 30,0 m in višinskega gabarita do (K) + P + 4 (20,0 m nad koto urejenega terena). Načrtovani so pretežno v osrednjem delu območja, kjer je pričakovati intenzivnejše povezovanje objektov;
e) poleg navedenih širih osnovnih tipov stavb so, glede na specifičnost lokacij v katerih so umeščeni ter dopustne povečave in združevanja stavb možne tudi druge, modificirane verzije osnovnih tipov, ki se razlikujejo v tlorisnih dimenzijah, ostale značilnosti s pogoji za umeščanje v prostor pa ostajajo enake.
(4) Tlorisni in vertikalni gabariti stavb so v OPPN opredeljeni z gabariti značilnih tipov stavb, ki so opisani v predhodnem odstavku tega člena in so prikazani v kartografskem delu načrta. Glede na nujnost prilagoditve novooblikovanih zemljiških parcel razpoložljivemu prostoru poslovno-proizvodne cone Hrastje, v katerega je umeščenih pet funkcionalnih celot namenjenih dejavnosti, so tudi funkcionalna zemljišča namenjena stavbam različna. Opredeljena so z velikostjo gradbene parcele (funkcionalne enote), pri čemer se ohranja robni nepozidan pas namenjen bodisi zelenim, bodisi parkirnim površinam. Tlorisni gabariti stavb, ki so opredeljeni s tem odlokom, predstavljajo optimalni del zemljišča gradbene parcele, ki ga je možno, ob upoštevanju vrste omejitvenih faktorjev (zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet, manipulacijo tovornih in osebnih vozil, peš dostopi ipd.), nameniti gradnji stavb. Vertikalni gabariti stavb so določeni z dopustno etažnostjo in opredeljeni z maksimalno višino v metrih; znotraj tako oblikovanega volumna je možna izvedba več etaž, pri čemer pa so bruto površine stavb in specifika dejavnosti neposredno vezani na zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet zaposlenih in obiskovalcev. Eventualni primanjkljaj zadostnih parkirnih površin na lastnem zemljišču se lahko kompenzira s parkirnimi mesti v neposredni bližini na drugih funkcionalnih enotah tako znotraj ožjega območja urejanja kot tudi v okviru za to določenih površin v območju HR 6/3, ki so preko skupnih prometnic neposredno povezana z ožjim območjem.
(5) Za stavbe v funkcionalnih enotah se določa vrednost faktorja zazidanosti na gradbeno parcelo (FZ), maksimalna višina, ki je določena s tipom objekta in površina funkcionalne enote oziroma gradbene parcele (GP) ter, pod posebnimi pogoji, ki jih določa samostojni člen odloka, tudi dopustna odstopanja od zgoraj navedenih usmeritev; te so razvidne iz kartografskega dela OPPN, kjer so prikazane tudi gradbene meje v okviru katerih je, prav tako pod posebnimi pogoji, možno združevanje gradbenih parcel in medsebojno povezovanje stavb; pri slednjih se posledično smiselno prilagodi zgoraj opredeljene parametre.
(6) Na gradbenih parcelah je dovoljena tudi gradnja in postavitev enostavnih objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) in tehnično smernico o razvrščanju objektov. Enostavni objekti, razen pomožni infrastrukturni objekti, ne smejo biti postavljeni v robnem zelenem pasu in segati preko gradbenih meja, kjer so te določene.
(usmeritve za arhitektonsko oblikovanje)
Zasnova poleg urbanističnih določa tudi arhitektonska načela oblikovanja stavb. Za stavbe okvirno veljajo skupna določila oblikovanja. Stavbe v posameznih funkcionalnih enotah iste funkcionalne celote (še posebej to velja za linijo ob primarni zbirni cesti) morajo biti oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti. Nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh; izbor kritin in barva kritin mora biti načeloma enotna, sive barve. Priporoča se izvedba ozelenjenih streh; dopušča pa možnost postavitve PV (fotovoltaičnih celic) in SSE (sprejemnikov sončne energije).
(usmeritve za krajinsko oblikovanje)
(1) Ureditveno območje, ki se ureja s tem dokumentom se nahaja v gozdnem delu mestne občine. Zato se na vseh prostih površinah znotraj območja urejanja zasadi intenzivno visokoraslo drevesno vegetacijo, ki ublaži poglede na peto fasado in hkrati omogoča ohranjanje nekaterih vrst faune. Vzdolž vseh ključnih prometnic se določa obojestransko zasaditev visokorasle linijske drevesne vegetacije s poudarki ob uvozih v posamezno funkcionalno enoto. Robne površine območja se lahko zasade z visokoraslo avtohtono vegetacijo. Ob vstopu v območje, ob cestah ter v robnem pasu ob parcelnih mejah se določa urejene zelenice, ki se lahko zasade z grmičevjem, oziroma zatrave in redno vzdržujejo; zelene površine se v primerih združevanj funkcionalnih enot oziroma povezovanja tlorisnih gabaritov stavb lahko tudi opuste ali smiselno prilagode.
(2) Manipulativne in parkirne površine na gradbenih parcelah so načeloma asfaltirane oziroma morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic.
(3) Na posameznih gradbenih parcelah je ponekod določen robni pas zelenih oziroma parkirnih površin, razviden iz grafičnega dela, ki ga je možno uporabiti tudi kot infrastrukturni koridor, v primerih združevanj in povezovanj tudi, skladno projektnim rešitvam, opustiti.
(4) V primerih, kjer je to strokovno utemeljeno in se ograje znotraj območja postavijo, se za ograjevanje parcel uporablja enotne, tipske ograje praviloma iz žičnega pletiva v nevpadljivih barvah. Ob ograjah so v okviru gradbenih parcel dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v območje gradbene parcele. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
(5) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo zelene površine, morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja in infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele robnih delov območja, kjer je to smiselno (npr. poslovne stavbe …) naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.
(6) Montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na elemente grajene strukture posebne oblikovne vrednosti (načeloma) niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
(7) Zunanje površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oziroma gradbenih parcel je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora. Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.
(8) Pri urejanju okolice objektov in zunanjih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
IV. ZASNOVA USMERITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(prometno priključevanje območja)
(1) Celotno območje poslovno-proizvodne cone HR 6 Hrastje se prometno priključuje na lokalno cesto LC 183 241 na zahodu in JP 686 031 ob južnem robu cone. S tem odlokom se določa prometno priključevanje ožjega dela območja (HR 6/1) preko krožnega križišča in trikrakih križišč na lokalno cesto LC 183 241 ter priključevanje načrtovanih prometnic širšega območja na jugu na rekonstruirano javno pot JP 686 031.
(2) Preko območja urejanja poteka več gozdnih cest, ki se z uveljavitvijo tega odloka ukinjajo. Na vseh robnih stikih območja urejanja se določa navezava notranje prometne mreže na obstoječe gozdne ceste in s tem omogoča nemoteno funkcioniranje okoliških gozdnih površin. Prikaz navezav je razviden iz kartografskega dela OPPN.
(3) Pri načrtovanju priključevanja območja urejanja na zunanje omrežje občinskih cest je ob upoštevanju določb drugega (2) odstavka 30. člena tega odloka potrebno smiselno upoštevati IDZ Rekonstrukcije občinske ceste LC 183241 (Kranj–Hrastje) od G2-104 do Hrastja (l=3090 m) (CE Design, d.o.o., št. proj. P-384/19, december 2019 in njeno dopolnitev).
(prometno urejanje znotraj območja)
(1) Poslovna cona Hrastje obsega relativno kompleksno območje večih enot urejanja prostora, s tem aktom se zaradi medsebojne infrastrukturne soodvisnosti obravnava prvenstveno območje EUP z oznako HR 6/1, ki predstavlja ožje območje urejanja, nanj pa navezuje, kot sestavni del območja OPPN, vplivno območje s prometnimi povezavami in navezavami gospodarske javne infrastrukture ob robnih delih ožjega območja ter ponekod, kjer je to potrebno tudi v povezanih segmentih EUP z oznako HR 6/3. Prikaz ožjega in vplivnega območja, z delitvijo slednjega tudi na ožje in širše vplivno območje je razviden iz kartografskega dela OPPN.
(2) Na podlagi usmeritev iz prvega odstavka tega člena se določajo merila in pogoji za načrtovane posege prometne infrastrukture, ki se dele na priključevanje ožjega območja urejanja na občinsko robno prometno infrastrukturo, na rekonstrukcijo obeh občinskih cest, na notranje prometno omrežje dinamičnega in mirujočega prometa ožjega območja urejanja in na prometno omrežje širšega vplivnega območja.
(2.1.) Območje urejanja je prometno v celoti vezano na dvoje občinskih prometnic, ki potekata ob zahodni (FC I1) in južni (FC I6) strani širšega območja urejanja. Glavnino dinamičnega prometa prevzema glavna napajalna cesta do območja opredeljena kot funkcionalna celota FC I1; lokalna cesta LC 183 241, ki se rekonstruira, nanjo pa se v ožjem območju urejanja z vzhoda priključujeta dve prometnici, primarna povezovalna cesta z oznako FC I2 in primarna povezovalna cesta z oznako FC I3, ki se na vzhodu zaključuje z krožnim obračališčem in izteki na gozdne poti (FC I10). Priključki so načrtovani v obliki trikrakih križišč oziroma, za priključevanje primarne povezovalne ceste FC I3 v obliki krožnega križišča. Dimenzije so razvidne iz kartografskega dela OPPN. Manjši del dinamičnega prometa se preko širšega območja urejanja in podaljškov sekundarnih prometnic (FC I7 in FC I8) proti jugu (FC I9) navezuje na rekonstruirano javno pot JP 686 031 (FC I6). Tako rekonstrukcija lokalne ceste kot javne poti (slednje lahko tudi fazno) se izvede skladno idejnemu projektu IDZ Rekonstrukcije občinske ceste LC 183241 (Kranj–Hrastje) od G2-104 do Hrastja (l=3090 m) (CE Design, d.o.o., št. proj. P-384/19, december 2019 in njegovi dopolnitvi).
(2.2.) Ožje območje OPPN je prometno organizirano tako, da je omogočen dostop / dovoz do vsake funkcionalne enote namenjene gradnji stavb. Glavni prometnici ožjega območja predstavljata primarni povezovalni cesti FC I2 in FC I3, ki potekata od njunih priključkov na glavno navezovalno cesto FC I1 na zahodu do roba območja na vzhodu. Na obe primarni povezovalni cesti se navezujeta dve sekundarni zbirni cesti z oznakama FC I7 in FC I8, ki potekata od križišč s primarno povezovalno cesto FC I2 na severu preko štirikrakih križišč s primarno povezovalno cesto FC I3 proti jugu pri čemer se pomembnejša, FC I7 nadaljuje kot prometnica z oznako FC I9 v vplivno območje. Ključni prometnici območja, obe primarni povezovalni cesti sta namenjeni pretoku večine tovornega prometa, zato sta ustrezno dimenzionirani (širina vozišča 2 × 3,5 m, pomembnejša FC I3 z obojestranskim pločnikom, kolesarsko stezo in zelenicama), sekundarni zbirni cesti v smeri sever jug (širina vozišča 2 × 3,5 m, z obojestranskim pločnikom in zelenicama) sta namenjeni razvodu primarnih prometnih tokov skozi območje, nanju pa so, enako kot na primarni povezovalni cestni sistem, določena priključevalna mesta posameznih oziroma skupnih notranjih prometnic, namenjenih dostopu / dovozu do posameznih funkcionalnih enot namenjenih gradnji stavb.
Dovozi predstavljajo samostojne funkcionalne enote, nanje se v delu navezujejo tudi površine mirujočega prometa posamezne funkcionalne enote namenjene gradnji. Vsak objekt za poslovno, trgovsko, skladiščno, proizvodno ali podobno dejavnost ima na oziroma ob svojem funkcionalnem zemljišču določena lastna parkirna mesta za vozila namenjena dejavnosti in obiskovalcem. Dovozi morajo biti ustreznih širin in radiev.
Glede na predvideno kapaciteto vozil v območju poslovno-proizvodne cone se za potrebe zagotavljanja zadostnega števila parkirnih mest opcijsko določa možnost izgradnje garažnih hiš. Če investitor na svojem zemljišču ne more zagotoviti potrebnega števila parkirišč, kot je to določeno v naslednjem odstavku, mora pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavcem poslovne cone skleniti ustrezno pogodbo, v kateri bodo zanj določena manjkajoča parkirišča na dodatnih parkirnih površinah oziroma v parkirni hiši. Skladno konceptu prometnega urejanja znotraj območja so opcijsko opredeljene možnosti gradnje garažnih hiš, ki pa niso obvezujoče, možno jih je premestiti oziroma v primerih celostnega zagotavljanja potreb po parkiriščih na lastnih zemljiščih investitorjev tudi opustiti; za zagotavljanje zadostnega števila parkirnih mest skrbi upravljavec cone ter pripravljavec prostorskega akta.
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
– poslovni prostori s strankami | 1 PM/30 m2 neto površine |
– poslovni prostori brez strank | 1 PM/2 zaposlena |
– obrtni in industrijski obrati | 1 PM/50 m2 neto površine + 1 PM/2 zaposlena |
– skladišča | 1 PM/100 m2 neto površine ali 1 PM/2 zaposlena |
– trgovine | 1 PM/30 m2 koristne prodajne površine oziroma min. 2 PM + 1 PM/2 zaposlena |
– gostinski lokal za potrebe območja / menza | 1 PM/2 zaposlena v menzi |
V kolikor se pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja strokovno utemeljeno in v skladu s predpisi dokaže, da za dejavnost ustreza tudi drugačno število parkirnih mest in to z mnenjem potrdi tudi pristojni nosilec urejanja prostora so možne tudi drugačne rešitve.
Ob dejstvu, da gre za poslovno proizvodno cono in da bo promet namenjen le za dovoze, odvoze, za zaposlene in stranke, predvidena hitrost vozil ne bo večja od 40 km/h, na nekaterih prometnicah obstoječega dela cone (Fe I1/1 del, FC I4, FC I5) omejena na 30 km/h. Večina cest je določena v premah, smeri se spreminjajo le v krožnih križiščih. Radiji v križiščih so prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni s priklopniki). Iz navedenega sledi tudi enakomeren prečni nagib, ki bo služil ustreznemu odvodnjavanju ceste in bo preprečeval zastajanje vode na vozišču. Prečni nagib vozišča bo lahko enostranski ali strešni, odvisno od višinske ureditve ostalega območja. Vozišče bo omejeno z robniki, dvignjenimi nad nivo vozišča. Hodniki za pešce bodo omejeni z nizom granitnih kock v nivoju hodnika za pešce in zelenice za hodnikom. Uvozi bodo izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, tisti manjši pa tudi preko ugreznjenih robnikov. Tudi pešpoti in hodniki se bodo zaključevali z ugreznjenimi robniki, tako da bo območje prijazno za gibanje invalidov. Glede na kvaliteto tal se bo dimenzioniralo nosilne sloje. Pred izdelavo projekta bo potrebno izdelati geološko-geomehanske raziskave in pridobiti ustrezno geotehnično poročilo z dimenzioniranjem zgornjega ustroja. Vse utrjene površine vozišč in parkirišč bodo v asfaltni izvedbi. Površine pločnika so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane. Vse ostale površine, ki niso namenjene prometu ali hoji, bodo urejene in zatravljene. Za varno vodenje prometa je predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna in horizontalna cestno prometna signalizacija.
(2.3.) Širše območje OPPN vključuje (a) ožje vplivno območje urejanja, ki je nujno za neposredno realizacijo OPPN in obsega njegove robne dele ter (b) širše vplivno območje, ki določa poteke prometne in gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za normalno funkcioniranje poslovne cone.
(2.3.a) Ožje vplivno območje obsega dele načrtovanih prometnic ob južnih robovih območja, ki so nujni za priključevanje na lokalno prometno infrastrukturo, in sicer del funkcionalnih celot FC I1 (Fe I1/1) in FC I3 (Fe I3/1 in Fe I3/2), iztek FC I3 proti vzhodu (FC I10) ter del prometnice v skrajnem severovzhodnem delu (Fe P4/13 d) ter v stiku z FC I10 (Fe I3/3, Fe I8/1a in Fe I8/1d).
(2.3.b) Širše vplivno območje obsega nadaljevanje tako notranjih prometnic preko HR 6/3, kot nadaljevanje rekonstrukcije lokalne ceste LC 183 241 v smeri proti jugu in rekonstrukcijo javne poti JP 686 031 s sočasno ureditvijo krožnega križišča v stičišču le-teh (v prvi fazi ureditev križišča). Obsega površine funkcionalnih celot oziroma dele FC I1, FC I4, FC I5, FC I6, FC I9, ki vključujejo funkcionalne enote Fe I1/2a, b in c, Fe I1/3a, b, c in d, Fe I1/4a in b, Fe I4/1, Fe I5/1, Fe I6/1 in 2, Fe I9/1a, b in c, Fe I9/2a, b in c, Fe I9/3 a, b in c, Fe I9/4a, b in c ter Fe I9/5 a in b, pri čemer funkcionalne celote FC I4, FC I5 in FC I9 predstavljajo interne prometnice, pod katerimi pa se določa možnost vodenja za območje potrebne infrastrukture, katere potek in določitev termina – realizacije mora biti predhodno usklajen z lastniki zemljišč.
(3) Poteki vseh navedenih prometnic z načrtovanimi lokacijami, profili in koridorji gospodarske javne infrastrukture so razvidni iz kartografskega dela OPPN.
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
(1) Območje HR 6/1, ki se ureja s tem prostorskim aktom komunalno ni opremljeno, zato se s tem prostorskim aktom določajo merila in pogoji za umeščanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture. Ta je načrtovana tako, da poteka v koridorjih prometnic v območju in umeščena v prostor tako, da so zagotovljeni medsebojni odmiki med posameznimi vodi. V skladu z usmeritvami pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki v tem postopku izdajo svoje smernice so izdelane idejne zasnove gospodarske infrastrukture (IPSUM d.o.o., št. proj. 201/44/19, september 2019 in njihova dopolnitev).
(2) Pri načrtovanju komunalnega urejanja so v odloku opredeljena splošna merila in pogoji. Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur, ki so podane v njihovih smernicah in mnenjih.
(3) Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in padavinsko kanalizacijo, elektriko, razsvetljavo, plin in telekomunikacije.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse gradbene parcele pa morajo imeti zagotovljen dostop na interno prometno omrežje, v nekaterih primerih tudi navezavo na eksterno prometno mrežo.
(odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
(1) Za odvodnjavanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod iz območja poslovno-proizvodne cone HR 6/1 Hrastje se določa ločen sistem kanalizacije.
(2) Fekalne vode iz vseh objektov v območju se vodijo po ločeni vodotesni kanalizaciji v načrtovani odvodni javni kanal, ki bo potekal v koridorju rekonstruirane lokalne ceste LC 183 241 v smeri proti severu, kjer se priključi na že izveden javni fekalni kanal Šenčur–Kranj. Zaradi dodatne hidravlične obremenitve kanala s priključitvijo odpadnih voda iz obravnavanega območja je potrebno dograditi ločen kanalizacijski sistem vzdolž Ceste Boštjana Hladnika (Planet Tuš–reka Sava) skladno grafiki, ki je priloga tega akta, in sicer fazno; fazo A pred priključevanjem objektov v območju, ki ga obravnava ta odlok, nato fazo B v obdobju dveh let in fazo C v štirih letih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za fazo A.
(2.1.) Za priključitev objekta mora investitor v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti soglasje izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Za odvod odpadnih vod iz območja, kjer gravitacijsko odvajanje ni možno, je potrebno zgraditi tlačni vod in črpališče.
(2.2.) Pri načrtovanju naprav, pri katerih emisija snovi ali toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode presega predpisane mejne vrednosti emisije snovi ali toplote, mora investitor ali upravljavec zagotoviti vgradnjo in obratovanje industrijske čistilne naprave, če tega preseganja ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi, navedenimi v 13. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 s spremembami).
(2.3.) V primeru nastajanja industrijske odpadne vode, v katerem od objektov na predmetnem območju, mora lastnik objekta pred priključitvijo na javno kanalizacijo pridobiti mnenje Komunale Kranj, po tretjem odstavku 14. členu Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Komunali Kranj mora lastnik objekta, v katerem nastajajo industrijske odpadne vode, sporočiti tudi zavezo za izvajanje obratovalnega monitoringa industrijskih odpadnih vod, skladno z določili okoljevarstvenega dovoljenja za predmetno dejavnost. Pri odvajanju industrijske odpadne vode je potrebno upoštevati tudi ostala določila Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Padavinsko odpadno vodo s strešin in utrjenih površin je potrebno ponikati na zemljišču investitorja. Padavinsko odpadno vodo z utrjenih povoznih površin, ki je onesnažena z usedljivimi snovmi, je potrebno odvajati v ponikovalnice na zemljišču lastnikov objektov, skladno z zahtevami 17. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Padavinska odpadna voda iz funkcionalnih enot ne sme pritekati na javno cesto.
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)
(1) Ker na območju HR 6/1 Hrastje ni obstoječega vodovodnega omrežja, se do območja OPPN zagradi ustrezno dimenzionirano primarno vodovodno omrežje, ki hkrati nadomesti obstoječi priključni vodovod za napajanje obstoječega kmetijskega kombinata, proizvodno trgovskega obrata Agromehanike in novonastalih poslovno-proizvodnih objektov južno ob območju HR 6/1. Oskrba se zagotavlja iz vodovodnega sistema Kranj, s priključitvijo na magistralno omrežje Čirče–Letališče J. Pučnika, dimenzije 300 mm.
(2) Za zadovoljitev potreb območja se določa izgradnja sekundarnega vodovodnega omrežja, ki mora biti povezano v krožno povezavo. Ob tem se ne smejo poslabšati pogoji vodooskrbe obstoječim, južneje ležečim uporabnikom prostora.
(3) Za realizacijo notranjega, sekundarnega vodovodnega omrežja se določa merila, pogoji in usmeritve kot sledi:
(3.1.) Za izvedbo celotnega omrežja se izberejo cevi iz nodularne litine za oskrbo s pitno vodo.
(3.2.) Slepi odcepi vodovoda se na koncu voda opremijo z ustreznim izpustom vode.
(3.3.) Vozlišča vodovoda se načrtujejo v ustreznih armiranobetonskih jaških.
(3.4.) Omrežje vodovoda se mora graditi po dostopnih poteh oziroma po površinah, ki bodo javnega značaja. S tehničnega stališča upravljavec vodovoda priporoča, da se koridor vodovoda določi v površini, npr. pločnik, kolesarska pot, zeleni pas ob poti.
(3.5.) Omrežje vodovoda mora biti načrtovano v ustreznem odmiku od objektov in od ostale infrastrukture. Varovalni pas javne vodovodne infrastrukture je 3,00 m merjeno na vsako stran od osi cevi.
(3.6.) Vsak posamezen objekt oziroma vsaka ureditvena enota mora imeti zagotovljeno samostojno priključitev vode. Sočasno z gradnjo komunalne infrastrukture s cestnim omrežjem se na posamezno stavbno zemljišče izvede slepi priključek vodovoda. Določitev dimenzije priključnega voda je predmet hidravličnega modela in vrste dopustne dejavnosti. V primeru, da se bodo enote med seboj združevale in povezovale v eno enoto, se izvede en slepi vodovodni priključek.
(3.7.) Priključek vode z vodomernim jaškom za posamezno enoto se predvidi ob dostopu v nevozni površini (določa se skupno lokacijo za postavitev vseh komunalnih priključkov na zemljišču posamezne ureditvene enote, kar je razvidno iz kartografskega dela OPPN).
(4) V območju OPPN je potrebno zagotoviti požarno varnost, zato je potrebno upoštevati:
(4.1.) Omrežje mora izpolnjevati zahteve zagotavljanja zadostne količine vode za požarno varnost. Možne količine požarne vode se določijo na podlagi hidravličnega modela in v nadaljnjih fazah projektiranja.
(4.2.) Na omrežju se vgradijo hidranti namenjeni javni požarni varnosti. Hidranti morajo biti razporejeni na ustreznih medsebojnih razmikih, postavljeni na javnih, skupnih površinah, vedno dostopni svojemu namenu. Okoli hidranta v radiju minimalno 1,00 m mora biti zagotovljena svetla površina.
(4.3.) V objektih in na zemljiščih posameznih enot se voda za požarno varnost zagotavlja preko vgrajenih merilnih naprav posameznega uporabnika.
(1) Oskrba s plinom se bo izvajala skladno konceptu razvoja programov, zahtevami investitorjev in upravljavcev ter pod pogoji, ki jih določi pristojni nosilec urejanja prostora.
(2) Območje urejanja še ni opremljeno z distribucijskim plinovodom, zato se do območja urejanja načrtuje izgradnja distribucijskega plinovodnega omrežja z delovnim tlakom 3 bar in je pri izvajanju načrtovanih posegov potrebno upoštevati zahteve upravljavca oziroma operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina (Tehnične zahteve za graditev glavnih in notranjih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav) in zakonsko ustrezne odmike in vzporedne poteke v primeru gradnje novih objektov, ter zahteve za gradnjo nove plinovodne infrastrukture.
(3) Celotno območje urejanja bo oskrbovano iz novozgrajenega distribucijskega plinovoda delovnega tlaka 3 bar, ki bo oskrboval območje HR 6/1. Trase plinovodov bodo potekale praviloma po javnih površinah. Za priklope posameznih objektov so določeni odcepi, ki se zaključujejo z zaključno kapo 1 m znotraj funkcionalne enote posameznega objekta.
(4) Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v varovalnem pasu plinovoda je v nadaljnjih fazah projektiranja potrebno pridobiti projektne pogoje in mnenje operaterja distribucijskega sistema.
(5) Izključno pravico do priključevanja novih uporabnikov ima operater distribucijskega plinovoda. Morebitni posegi v območju obstoječega distribucijskega plinovoda so lahko izvedeni na podlagi pozitivno izdanega soglasja s strani distributerja. Posegi morajo biti nadzorovani s strani upravljalca.
(oskrba z električno energijo)
(1) Na območju HR 6/1 ni elektroenergetskih omrežij in naprav zato je potrebna izgradnja elektroenergetskega omrežja. Neposredno ob območju se nahaja obstoječa transformatorska postaja T 1075 Farma Hrastje, ki jo je potrebno pri načrtovanju upoštevati.
(2) Načrtovani gradbeni posegi na območju poslovno proizvodne cone zahtevajo izdelavo novih elektroenergetskih naprav (izdelava ene ali več transformatorskih postaj, izdelava 20 kV KB zanke znotraj predvidenega ureditvenega območja ter navezava na obstoječe omrežje, oprema predvidenih odjemalcev z NN električnimi priključki iz novih transformatorskih postaj). Obravnavano območje ni komunalno urejeno, niti elektroenergetsko opremljeno.
(3) V območju se bodo odjemalci napajali iz ene ali več novih TP. Odjemalci poslovnih in proizvodnih objektov bodo priključeni na NN izvode iz ene izmed predvidenih distribucijskih TP. Vse nove TP bodo ozankane.
(4) Posamezna transformatorska postaja bo po konstrukcijski zasnovi in energetski velikosti ustrezala potrebam funkcionalnih celot, ki jim je namenjena. Locirana bo v središču obtežb zaradi čimbolj ekonomične in tehnično izvedljivejše variante napajalnih nizkonapetostnih vodov za posamezne objekte. Za zagotavljanje ustrezne oskrbe z električno energijo, se na gradbenih parcelah namenjenih za transformatorske postaje določa tudi možnost razširitve transformatorskih postaj. Transformatorske postaje s transformacijo 20/0,4 kV in ustrezno močjo morajo biti kabelske izvedbe montažnega tipa, ki so lahko prehodne ali vozliščne izvedbe. Opremljene morajo biti z ustreznimi SN bloki in NN razdelilci, ki bodo zadostili potrebam odjemalcev. Za lovljenje transformatorskega olja morajo imeti vgrajena ustrezna olje nepropustna korita. Lokacije transformatorskih postaj morajo biti izbrane tako, da niso moteče za okolje in čim bolj v središče obtežbe. Tip transformatorske postaje, velikost transformatorske enote in vsi potrebni detajli, vključno z ustreznim ozemljitvenim sistemom, bodo določeni po natančnem izračunu energetskih in tokovnih razmer v načrtu za gradbeno dovoljenje oziroma v načrtu za izvedbo.
(5) Na območju celotnega kompleksa je potrebno urediti tudi javno razsvetljavo. Tipi svetilk in kandelabrov se določijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Razvod kablov javne razsvetljave se izvede v kabelski kanalizaciji elektroenergetskega razvoda. Prižigališča se določi v posameznih prostostoječih omaricah ločeno za območja posamezne transformatorske postaje.
(6) V celotnem območju se določi uvlačenje SN in NN kablovodov v ustrezno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški. Pri dimenzioniranju kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti zadostno število rezervnih cevi zaradi možnosti nadaljnje širitve mreže; ob ceveh je potrebno položiti tudi cevi zaradi predvidenega daljinskega upravljanja TP-jev. Celoten nizkonapetostni razvod kot tudi razvod javne razsvetljave bo izveden z uporabo ustreznih zemeljskih kablov. Za potrebe razvoda SN in NN kablov se po celotnem območju izvede ustrezna obetonirana kabelska kanalizacija z ustreznimi tipskimi betonskimi jaški opremljenimi z litoželeznimi pokrovi. V jarek kabelske kanalizacije se položi tudi morebitni pocinkani valjanec za potrebe ozemljitev in opozorilni trak. Natančno število potrebnih cevi kabelske kanalizacije, število in tip jaškov bo določeno v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v načrtu za izvedbo. Pri morebitnem približevanju ali križanju ostalih komunalnih naprav z elektro kabelsko kanalizacijo je potrebno upoštevati navodila distribucijskega operaterja in soglasja prizadetih upravljavcev. V primerih ko obstoječa kabelska kanalizacija poteka v površinah namenjenih novogradnjam, je to potrebno pred izvedbo načrtovanih posegov, skladno usmeritvam iz smernic in mnenj, prestaviti.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Omrežje TK povezav zajema interne kabelske povezave med objekti in navezavo na zunanja javna omrežja (Telekom, KKS). Upoštevajoč namembnost posameznih funkcionalnih enot znotraj območja so določene potrebe po zunanjih TK priključkih na javno TK omrežje.
(2) Kapaciteta priključkov na posamezne enote je 10–30 simetričnih parov, kjer je glede na potrebe uporabnika ter možnost CTX priključevanja to smiselno, in je dimenzionirati priključek na večje število simetričnih parov.
(3) Vse kabelske povezave znotraj območja bodo izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, zato bodo perspektivne potrebe uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih (optika, ethernet, intranet …) izvedljive z naknadnimi dodatnimi povezavami v kabelski kanalizaciji. Za potrebe drugega operaterja (KKS) ali interne kabelske povezave (CNS, video ...) se v kabelski kanalizaciji predvidijo ločeni jaški in svoje cevi.
(4) Na ureditvenem območju se določa možnost ureditve telefonske centrale.
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje)
(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, ter z določitvijo več možnih lokacij ekoloških otokov.
Glede na specifiko dejavnosti je odvoz možno urediti tudi drugače, a vselej skladno s področnimi predpisi. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
(2) Vsaka parcela stavbe namenjene gostinski ali njej podobni dejavnosti mora imeti predvideno urejeno mesto za zabojnike, za mešane komunalne odpadke, za odpadno embalažo in biološke odpadke. Če se biološki odpadki zbirajo v kompostnikih, ni potrebno imeti zabojnika za biološke odpadke. Velikost zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov se bo naknadno določila v fazi priključitve posameznih zgrajenih objektov v ločevanje, v soglasju s pooblaščeno organizacijo za izvajanje ravnanja z odpadki. Odpadni gradbeni material od gradnje objektov se mora oddati pooblaščenju prevzemniku za tovrstne odpadke.
(3) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, kot ga predpisujejo veljavna zakonodaja in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
V. ZASNOVA USMERITEV ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(1) Izvajanje posegov v območju urejanja poslovno-proizvodne cone HR 6/1 bo glede na obseg načrtovanih posegov imelo vpliv na konfiguracijo terena ter ureditve zemeljskih mas. Zato je potrebno upoštevati s tem odlokom določene rešitve in ukrepe za varstvo tal.
(2) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, ki pri predpisani uporabi ne povzročajo škode za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(3) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili predpisov, ki določajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili predpisov, ki določajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.
(4) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(5) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(6) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
(rešitve in ukrepi za varstvo gozdov)
(1) Poslovno-proizvodna cona posega večinoma v drevesno vegetacijo gozda z ekološko in socialno funkcijo vendar v celoti predstavlja stavbna zemljišča namenjena poslovno- proizvodni coni. Glede na namembnost se vegetacija povsod tam, kjer je to za izvedbo načrtovanih rešitev potrebno, krči. Krčitve lahko povzroče biotopsko degradacijo, zato je smiselno upoštevati delno nadomeščanje ekološke infrastrukture in pogojev za socialne funkcije. Konkretizacija rešitev se opredeli na prostih površinah znotraj ureditvenega in vplivnega območja urejanja (renaturacija devastiranih predelov in linijske obcestne zasaditve).
(2) Pri načrtovanju, projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati naslednje zahteve in usmeritve:
(2.1.) posegi v gozd in gozdni prostor so dovoljeni le znotraj ureditvenega in vplivnega območja ter na zemljiščih, ki se nahajajo izven ureditvenega območja in so opredeljena kot površine, potrebne za izvedbo infrastrukturnih rešitev, ki predstavljajo korektno infrastrukturno umestitev načrtovanih rešitev poslovno proizvodne cone v prostor;
(2.2.) drevesa, ki jih je glede na načrtovano dejavnost v območju poslovno-proizvodne cone HR 6/1 potrebno posekati, se po pridobitvi dovoljenj predhodno označijo s strani pooblaščene službe Zavoda za gozdove Slovenije – Območne enote Kranj. Med odstranjevanjem gozda obstaja možnost gnezdenja nekaterih vrst ptic, zato se priporoča, da naj se začetna gozdarska dela (podiranje dreves) izvajajo izven gnezditvenega obdobja, ki traja od marca do avgusta.
(2.3.) pri gradnji objektov ob gozdnem robu znotraj ureditvenega območja, je priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka eni drevesni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja v manjši oddaljenosti, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo ob podiranju drevja na objekt.
(2.4.) zaradi ohranjanja obstoječih prostorskih kakovosti in funkcij gozda, je po posegu z gradnjo prizadete gozdne površine (npr. zaradi posega načet, oster gozdni rob) potrebno sanirati v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti: potrebna je sanacija novo nastalega gozdnega roba z zasaditvijo ustreznih avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst; sanacijo projektant v nadaljnjem postopku opredeli s sanacijskim oziroma zasaditvenim načrtom.
(2.5.) gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih izven območja mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo; investitor je dolžan zagotoviti ureditve dostopa v gozd na vseh prekinjenih gozdnih prometnicah (načrtovanje morebitnih novih gozdnih prometnic ali deviacij obstoječih).
(ukrepi za zaščito voda in podtalnice)
(1) Ker so posegi predvideni na vodovarstveno sorazmerno občutljivem območju, je smiselno pri načrtovanju in izvedbi upoštevati sledeče usmeritve:
(1.1.) Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(1.2.) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo.
(1.3.) Vse odpadne fekalne in tehnološke vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem.
(1.4.) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(1.5.) Zagotoviti je potrebno, da se po končani gradnji odstranijo vsi, za potrebe gradnje postavljeni provizorji in odstranijo vsi ostanki začasnih deponij. Predvideti je potrebno ustrezno krajinsko in protierozijsko ureditev vseh prizadetih površin.
(1) Na območju, ki ga obravnava OPPN se nahajajo zavarovane prostoživeče vrste živali, zavarovane z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19).
(2) Na celotnem območju OPPN naj bo zunanja razsvetljava uporabljena izključno za zagotavljanje varnosti in ne za dekorativne namene; osvetljevanje fasad objektov in reklamnih panojev ni dovoljeno.
(3) Parkirišča morajo biti osvetljena le v obratovalnem času objektov, po tem času pa je potrebo za zagotavljanje varnosti uporabljati le svetila na senzor gibanja.
(4) Ceste morajo biti osvetljene le v času obratovanja cone, med 23. in 5. uro pa se osvetlitev zmanjša na jakost, ki je še potrebna za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja.
(5) Svetilke morajo biti postavljene tako, da so usmerjene v tla, brez sevanja nad vodoravnico in so neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke. Uporabljati se morajo svetilke, ki sevajo v oranžnem ali rumenem delu spektra brez sevanja v UV spektru. Najprimernejše so natrijeve plinske svetilke; v primeru uporabe LED svetilk naj se uporabijo le tiste s temperaturo sevanja pod 2400 K.
(6) Za zasaditev zelenih površin naj se uporabi le lokalno značilne avtohtone vrste, saj tujerodne vrste lahko povzročijo negativen vpliv na ekosistem v okolici.
(7) Na zunanjem robu OPPN naj se povsod, kjer je to možno in smiselno, ohrani avtohtone vegetacije, ki naj bo oblikovan kot strukturiran gozd (pas visokih steblik, pas grmičevja in pas drevja), da se omili prehod iz pozidanih površin v gozd. Kjer to iz tehničnih razlogov ni možno, se po realizaciji načrtovanih gradenj robni del ponovno ustrezno zasadi z lokalno značilno avtohtono vegetacijo. Če se v tem pasu pojavijo invazivne tujerodne vrste, jih je potrebno redno odstranjevati, in sicer pred cvetenjem.
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na območju, ki ga obravnava OPPN ni evidentiranih enot kulturne dediščine, zato ukrepi za varovanje kulturne dediščine niso potrebni.
(2) Pri realizaciji načrtovanih prostorskih rešitev je potrebno pozornost nameniti upoštevanju krajinskih rešitev z zasaditvijo visokorasle drevesne vegetacije ob vseh prometnicah v območju, kot je to prikazano v kartografskem delu OPPN.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(4) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(1) Ker prostorski akt obravnava območje, ki je med drugim namenjeno tudi proizvodnim dejavnostim je varstvu pred hrupom potrebno posvetiti posebno pozornost.
Obravnavano območje bo po končni izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, a so dejavnosti območja strukturirane tako, da ne prihaja do neposrednega stika med proizvodnim delom dejavnosti, ki bi bile eventualno namenjene bivanju.
(2) Območje je zaradi obstoječe robne večinoma gozdne površine in nekaj proizvodne dejavnosti na jugu v prostor umeščeno tako, da z načrtovanimi prostorskimi ureditvami ne povzroča novih čezmernih obremenitev delovnega in bivalnega okolja. V precejšnjih robnih delih je ob območju urejanja načrtovan pas drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju, hkrati pa so v tem delu opredeljeni tudi programi in stavbe, ki s svojo pojavnostjo ustvarjajo tamponsko cono varstva pred hrupom (npr. zaprti objekti skladišč, eventualno garažne hiše in poslovne stavbe ipd.).
(3) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od poslovnih objektov.
(4) Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev.
(5) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri bližjih že zgrajenih stavbah v območju (etapna realizacija cone).
Določa se, da je med gradnjo in obratovanjem izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
a) zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami glede na dejavnosti v območju in pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
b) preprečevanje prašenja v času obratovanja naprav in izvajanja posegov v območju, npr. ob izvajanju osnovnih dejavnosti, ob nasutju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov – pri slednjem ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu;
c) sprotno kultiviranje območij večjih posegov, kar še posebej velja za robni del območja;
d) določbe predpisa, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč in dejavnosti v območju.
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)
Določa se, da se na celotnem območju OPPN:
– zunanja razsvetljava uporablja izključno za zagotavljanje varnosti in ne za dekorativne namene in osvetljevanje fasad objektov,
– osvetljevanje (ceste znotraj cone, parkirišča, objekti) zmanjša na najnižjo možno raven (možnost da se ugasne vsaka druga svetilka, svetilke s tipali ipd.) oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje,
– uporabi svetilke, ki naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico,
– pri osvetljevanju novih parkirnih in drugih zunanjih površin uporabijo LED svetilke, katerih barvna svetloba ne presega 2400 K.
VI. ZASNOVA USMERITEV ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
27. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč v območju z oznako HR 6/1 so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni morajo biti tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode dograjeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
a) varen umik ljudi, in v kolikor je to mogoče, tudi premoženja;
b) potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
c) prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
d) vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
e) zagotovitev površin za potrebe evakuacije, ter nenazadnje;
f) pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti,
g) smiselno zagotavljanje ukrepov zaradi požarne ogroženosti okolja, za to mora v nadaljnjih postopkih izdelave projektne dokumentacije projektant:
– opredeliti morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja;
– opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povprečno možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo namenjeni proizvodnji, skladiščenju, poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na sosednja območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja;
– opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom.
(2) Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije bo potrebno upoštevati projektni pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih pristojne agencije znaša 0,200 g.
(3) Za učinkovito zagotavljanje ukrepov varstva pred požarom je potrebno te načrtovati in izvajati sistemsko, zato se določajo ukrepi zaradi ogroženosti okolja, ukrepi zaradi požarno nevarnih snovi, opredele intervencijske poti za gasilce, ukrepi za eliminacijo širjenja požara na sosednje objekte in opredeli sistem požarne vode za gašenje.
(3.a) ukrepi zaradi ogroženosti okolja:
a1) V primeru, da je potrebno glede na dejavnosti izdelati načrt požarne varnosti za posamezni objekt, je treba načrtovati ustrezne ukrepe za omejevanje vpliva na okolje v primeru požara. Posebno pozornost je potrebno nameniti odpadni požarni vodi pri gašenju požara, kar mora biti urejeno skladno s predpisi. Preprečiti je treba iztek požarne vode v podtalnico ali pa v kanalski sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
a2) Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
a3) V primeru požara mora biti predviden sistem lovljenja požarne vode, ki je lahko izveden lokalno za posamezni objekt ali pa kot zapiranje dela celotnega kanalskega sistema odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode. Preprečiti je treba tudi iztek požarne vode preko ponikovalnic.
a4) Po požaru se mora onesnažena požarna voda oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
(3.b) ukrepi vezani na požarno varnost zaradi požarno nevarnih snovi:
b1) Pri izdelavi načrta požarne varnosti za objekt je treba načrtovati ustrezne ukrepe v primeru prisotnosti požarno nevarnih snovi. Posebno pozornost je potrebno nameniti vnetljivim in eksplozivnim snovem. Ukrepe požarne varnosti je treba načrtovati glede na vrsto in količino požarno nevarnih snovi v skladu z veljavnimi predpisi. Upoštevati je potrebno Pravilnik o protieksplozijski zaščiti. Pri skladiščenju nevarnih kemikalij je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij.
(3.c) gasilske intervencije:
c1) Zasnova intervencijskih poti mora biti v skladu s splošnimi smernicami in Slovensko tehnično smernico za požarno varnost. Smernico SZVP 206 uporablja poklicna gasilska enota GRS Kranj.
c2) Načrtovati je treba ustrezne površine za gasilce ob stavbah. Površine za gasilce ob stavbah so površine za intervencijski dostop gasilcev in gasilskih vozil od cest do stavb na gradbenih parcelah. Med površine za gasilce ob stavbah spadajo:
a) dostopne poti za gasilce,
b) dovozne poti za gasilska vozila,
c) delovne površine za gasilska vozila in
d) postavitvene površine za gasilska vozila.
c3) Najmanjša dovoljena svetla širina prehoda skozi stavbo ali ograjo na dostopni poti za gasilce je 1,2 m, najmanjša višina pa 2,1 m. Najmanjša svetla širina vrat ali podobne zožitve dostopne poti za gasilce je 0,9 m, najmanjša svetla višina pa 2,0 m.
c4) Dovozne poti morajo biti utrjene za gasilska vozila z maso do 18,0 t oziroma za 10,0 t osnega pritiska. Ustrezno nosilne morajo biti tudi gradbene konstrukcije (npr. konstrukcije kletnih etaž), po katerih so speljane te poti.
c5) Določajo se delovne površine za gasilska vozila, ki morajo biti utrjene površine ob stavbah, ki so povezane s cestami neposredno ali preko dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so gasilskim vozilom, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine za gasilska vozila so lahko hkrati tudi postavitvene površine, če izpolnjujejo zahteve za postavitvene površine.
Delovne površine morajo biti široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti.
c6) S tem aktom in smernicami so določena tudi merila za postavitvene površine za gasilska vozila, ki predstavljajo nepokrite delovne površine na nivoju terena. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, ki so opremljena z lestvijo ali dvižno ploščadjo za gašenje in reševanje.
Postavitvena površina mora prevzeti obtežbo gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višine z maso 18 t oziroma maksimalno silo podporne noge tega vozila. Zato mora postavitvena površina prenesti:
a) enakomerno obtežbo 800 kN/m², če pod njo ni kleti,
b) tlačno silo 144 kN na podporno ploskev s površino 0,18 m², če je pod njo klet.
Če je postavitvena površina vzporedna s stavbo mora biti od stavbe oddaljena najmanj 3 m. Pri stavbah z višino do 18 m sme biti postavitvena površina od stavbe oddaljena največ 9 m, pri stavbah, višjih kot 18 m, pa do 6 m.
Postavitvene površine morajo biti, enako kot delovne površine, široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti.
c7) S tem odlokom in smernicami predlagane intervencijske površine prikazujejo koncept izvedbe in se lahko prilagajajo – premikajo glede na dejansko izvedene gabarite načrtovanih objektov.
c8) Izhodišča za načrtovanje lokacij delovnih površin so:
a) pri stavbi z več kot 5000 m2 BTP stavbe, ali če je obseg zazidane površine stavbe večji kot 150 m, je potrebno zagotoviti dve delovni površini,
b) delovna površina je lahko od intervencijskega vhoda v stavbo oddaljena največ 40 m,
c) ista delovna površina se lahko uporabi za dve ali več stavb, s tem da se upošteva oddaljenost delovne površine od intervencijskega vhoda.
(3.d) požarna voda za gašenje:
d1) Pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte v območju je potrebno načrtovati vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ki se določa glede na velikost požarnih sektorjev, požarno obremenitev in koncept požarne varnosti. Zahteve za količino vode za gašenje so manjše v kolikor so objekti zaščiteni s sprinklerskim sistemom.
d2) Zunanji hidranti (ZH) morajo biti nameščeni tako, da je mogoče požar na požarno manj zahtevnih objektih gasiti iz najmanj enega, na požarno zahtevnih objektih pa iz najmanj dveh hidrantov. Razdalja med zunanjim hidrantom in zidom objekta mora biti najmanj 5 m in največ 80 m, med hidranti pa 80 m. V grafičnih prilogah so prikazane lokacije razmestitve obstoječih zunanjih hidrantov.
d3) Notranje hidrantno omrežje (NH) se predvidi glede na koncept požarne varnosti za objekt, ki je predmet kasnejše projektne faze. V kolikor se bo projektant požarne varnosti odločil za NH omrežje mora le-ta zagotavljati ustrezen pretok glede na namembnost objekta, pri tlaku 2,5 bar na ročniku. Pri izračunu se predpostavi hkratna uporaba dveh NH, pri visokih stavbah pa hkratna uporaba treh NH.
(4) Na območje OPPN naj se ne umešča »Obrate večjega in manjšega tveganja za okolje« v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, to je na podlagi Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 22/16).
VII. ETAPNOSTI IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE Z USMERITVAMI ZA IZVAJANJE OPPN
28. člen
(1) Območje HR 6/1 je v celoti nerealizirano, zato bo realizacija potekala postopoma. Realizacija kompleksnih posegov, kot so načrtovani s tem prostorskim aktom, bo tako izvajana v več etapah, ki so, razen ukrepov za zagotovitev ustrezne prometne in ostale komunalne javne infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti ukrepe, ki so vezani na varstvo okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom, pripadajočo cestno in ostalo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah ter določiti gradbene parcele. Dopušča se etapno izvajanje prometne in gospodarske javne infrastrukture, prav tako tudi etapno izvajanje komasacije zemljišč. V kolikor dinamika načrtovane gradnje oziroma rekonstrukcij javnih in lokalnih cest ob robu območja ne sledi dinamiki načrtovanih investicij v območju urejanja se slednje lahko realizirajo pred realizacijo robnih prometnih ureditev. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji, ob tem, da se na njih dovoljujejo tudi posegi, ki so kompatibilni z generalnim konceptom območja, a imajo manjše vplive na okolje in bodo lahko v kasnejših ali končnih fazah tudi odstranjeni. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v predhodnih členih tega odloka, se določajo tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred začetkom, med gradnjo ter po izgradnji. Te so:
a) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
b) za čas gradnje in v času obratovanja naprav v območju na vseh območjih omejiti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča;
c) pred realizacijo načrtovanih gradenj izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev eliminacije eventualnega vpliva visokih voda v vseh delih območja, ki so namenjeni bivanju in delu;
d) za zavarovanje podtalnice med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz smernic in mnenj;
e) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov;
f) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;
g) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape in njenih priključkov.
VIII. OPIS DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
30. člen
(1) Obravnavani prostorski akt obsega precejšnje površine stavbnih zemljišč z načrtovanimi programi, ki bodo lahko realizirani tudi v daljšem časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo biti kljub temu še vedno dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost posegov, ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem učinkovito izgradnjo sistema prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture ter varnost v območju.
(2) Pri realizaciji tega prostorskega akta so dopustna odstopanja od prostorskih in tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, tehničnih, geomehanskih ali drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, ohranjati se mora tudi generalni koncept prostorske zasnove. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(3) Glede na to, da so opredeljeni funkcionalni sklopi/funkcionalne celote, znotraj njih pa funkcionalne enote z osnovnimi tlorisnimi gabariti, ki predstavljajo le temeljni zunanji obod za načrtovanje in izvedbo investicijskih posegov (gradnjo stavb …) so tlorisni gabariti stavb iz poglavja III. tega odloka lahko tudi manjši, v kolikor dejavnost zahteva večje površine za mirujoči promet in manipulacijo, oziroma je za to izkazan investicijski interes; v okviru gradbenih meja posamezne funkcionalne enote se lahko realizira tudi več stavb.
(4) Določeni tlorisni gabariti stavb iz poglavja III. tega gradiva so lahko tudi večji, vendar ne smejo presegati gradbenih meja kot so opredeljene v grafičnem delu. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki med stavbami oziroma požarna varnost zagotovljena na drug način, v skladu s predpisi in upoštevane vse določene gradbene meje ter pod pogojem, da se na funkcionalni enoti, ali njeni bližini za načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine za mirujoči promet, gasilske intervencije in manipulacijo.
(5) Funkcionalne enote znotraj in, pogojno preko nekaterih funkcionalnih celot, tudi prometnic (FC I2, FC I7, FC I8 in FC I9), je dovoljeno tudi združevati, prav tako tudi medsebojno povezovati / združevati in povečevati tlorisne gabarite stavb; grafične rešitve so prikazane v kartografskem delu OPPN. V takšnih primerih smejo maksimalni tlorisni gabariti stavb segati do gradbenih meja, v primeru združevanj tlorisnih gabaritov stavb se pri tem upošteva maksimalno gradbeno mejo tako združenih stavb. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki oziroma druge ustrezne tehnične rešitve ter pogoj, da se v skladu z usmeritvami tega odloka, za načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine za gasilske intervencije, mirujoči promet in manipulacijo.
(6) Dovoljena so odstopanja do + 2,50 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz (3) odstavka 7. člena tega odloka ter preko gradbenih meja za tehnične dele stavb, v posebej za to označenih funkcionalnih celotah pa, skladno ostalim določbam v odloku, lahko tudi višje, pri čemer je potrebno upoštevati vzletno, priletno in druge omejitvene ravnine letališča J. Pučnika (omejitvena ravnina 408 m.n.v.).
(7) Dovoljena so odstopanja pri izvedbi prometnih navezav skladno ostalim določilom tega odloka ter odstopanja pri zagotavljanju lokacij potrebnih parkirnih površin (parterne ureditve) pri čemer je zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj. V primerih, ko na posamezni funkcionalni enoti na kateri je načrtovana gradnja stavb pa za to ni izkazan interes je na funkcionalni enoti dopustna gradnja parkirnih, športno-rekreativnih, parkovnih ali drugih zelenih površin.
(8) Odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov in načrtovanih prometnic zunaj območja prostorskega akta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov na območju prostorskega akta so dovoljena, vendar ne smejo bistveno vplivati na konceptualno zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev oziroma so skladna določilu sedmega odstavka tega člena.
(9) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu s tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA AKTA IN VELJAVNOST DOLOČIL OSNOVNEGA ODLOKA
31. člen
Po realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora in so opredeljene v tem odloku. V primeru oblikovanja večjih stavbnih mas, ki segajo preko več funkcionalnih enot so dovoljena tudi večja odstopanja od načrtovanih potekov gospodarske javne infrastrukture in prometa.
32. člen
(vpogled v prostorski akt)
Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-39/2018-63
Kranj, dne 25. marca 2021
