Na podlagi tretjega odstavka 6. člena in drugega odstavka 52. člena Zakona o detektivski dejavnosti (Uradni list. RS, št. 17/11, v nadaljnjem besedilu: ZDD-1) je skupščina Detektivske zbornice Republike Slovenije na izredni seji dne 23. 12. 2011 in na redni seji 18. 4. 2012 sprejela Statut ter na redni seji dne 14. 4. 2014, redni seji dne 11. 6. 2019 ter redni seji dne 11. 3. 2021 spremembe in dopolnitve ter čistopis
Detektivske zbornice Republike Slovenije
Detektivska zbornica Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) je članska organizacija detektivov Republike Slovenije, ki skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj detektivske dejavnosti, zastopa interese detektivov ter opravlja druge, z zakonom, drugimi predpisi, statutom in akti zbornice določene naloge.
Detektivi Republike Slovenije, ki imajo veljaven certifikat o licenci (v nadaljnjem besedilu: licenco) za opravljanje detektivske dejavnosti, se obvezno združujejo v zbornico. Njeni obvezni člani so detektivi, ki detektivsko dejavnost opravljajo samostojno kot svoboden poklic, kot podjetnik posameznik ali pa so zaposleni pri pravni ali fizični osebi, ki ima kot poslovni subjekt v Poslovnem registru Slovenije vpisano detektivsko dejavnost.
(1) Zbornica je pravna oseba javnega prava.
(2) Zbornico zastopa in predstavlja predsednik.
(1) Ime zbornice je: Detektivska zbornica Republike Slovenije.
(2) Kratica imena zbornice je: DeZRS.
(3) Sedež zbornice je v Ljubljani.
(4) O spremembi sedeža zbornice odloča upravni odbor z 2/3 večino vseh članov.
Pečat zbornice je ovalne oblike, v njem je besedilo z enako vsebino in grafično podobo, kot jo ima znak zbornice iz 6. člena tega Statuta.
Znak zbornice je ovalne položne oblike, v katerem je napis: Detektivska zbornica Republike Slovenije, ki obkroža obris Slovenije, v katerega je umeščena pajkova mreža z izhodiščem v položaju Ljubljane.
(1) Zbornica opravlja naloge, določene z ZDD-1 in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi ter naloge, določene v tem Statutu ali opredeljene v njenih programskih in razvojnih aktih ali v drugih splošnih aktih.
(2) Zbornica spremlja in obravnava delo ter problematiko detektivov, zastopa poklicne in socialne interese svojih članov, brani čast ter dobro ime detektivskega poklica in člane pred neupravičenimi in neutemeljenimi očitki, grajami ter posegi državnih organov in jim pravno, materialno in moralno pomaga ter po potrebi in po zmožnostih daje strokovno in pravno pomoč v postopkih pred državnimi in drugimi organi.
(3) Zbornica ureja disciplinsko odgovornost detektivov za dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju detektivskega poklica in dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti vestnega opravljanja detektivskega poklica ter ureja postopek pred Častnim razsodiščem.
Naloge zbornice so določene v 6. in 7. členu ZDD-1, opravlja pa tudi naloge, opredeljene s Statutom.
Zbornica izvaja strokovni nadzor nad delom detektivov in detektivskih družb v skladu z ZDD-1 ter pravilnikom, ki ga sprejme Upravni odbor zbornice.
(1) O podelitvi oziroma odvzemu licence za opravljanje detektivske dejavnosti in o izdaji soglasja k vpisu tujega detektiva ali tuje detektivske družbe v register detektivov, ki na območju Republike Slovenije opravljajo detektivsko dejavnost in druge zadeve iz opravljanja nalog javnega pooblastila, odloča Upravni odbor zbornice v skladu z določbami ZDD-1. Upravni postopek vodi od Upravnega odbora pooblaščena oseba, ki mora izpolnjevati pogoje za vodenje upravnega postopka, predpisane z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka imajo stranke v postopku pravico do pritožbe, ki se vloži pri zbornici, ki je odločbo izdala. O pritožbi na drugi stopnji odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena organi zbornice o članskih pravicah, obveznostih in dolžnostih ter o zadevah, ki ne izhajajo iz nalog, ki jih zbornica opravlja kot javno pooblastilo, vodijo postopke in odločajo v skladu s svojimi splošnimi akti.
(4) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka imajo člani in druge stranke v postopku pravico do pritožbe, ki se vloži pri organu zbornice, ki je odločbo izdal. O pritožbi na drugi stopnji odloča upravni odbor, če pa je odločbo na prvi stopnji izdal upravni odbor, pa o pritožbi odloča skupščina. Zoper dokončno odločbo drugostopenjskega organa ni pritožbe, dovoljeno pa je sodno varstvo pravic. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni.
(1) Pooblaščena oseba zbornice za preverjanje detektivske dejavnosti tujih detektivov in priznavanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini, lahko pridobi podatke za presojo reguliranih poklicev preko Enotne kontaktne točke (www.eugo.gov.si/si).
(2) V postopku pooblaščena oseba preko Enotne kontaktne točke pridobi podatke o prosilcu, njegovi dejavnosti in izpolnjevanju pogojev za čezmejno opravljanje storitev v Republiki Sloveniji.
III. ORGANIZACIJA ZBORNICE
1. Organi zbornice
Organi zbornice so:
– skupščina,
– upravni odbor,
– predsednik,
– nadzorni odbor,
– častno razsodišče.
Za opravljanje določenih nalog zbornice skupščina in Upravni odbor lahko ustanovita stalne ali občasne komisije ter odbore kot svoja delovna telesa.
(1) Skupščina je najvišji organ zbornice.
(2) Skupščino zbornice tvorijo vsi detektivi, vpisani v evidenco detektivov, ki jo vodi zbornica.
Skupščina zbornice ima naslednje pristojnosti:
– sprejema Statut zbornice in druge splošne akte, določene z zakonom in Statutom;
– sprejema Kodeks poklicne etike detektivov Republike Slovenije;
– sprejema poslovnik o svojem delu;
– sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun zbornice;
– voli in razrešuje predsednika in podpredsednika, člane Upravnega odbora, člane Nadzornega odbora, predsednika ter člane Častnega razsodišča;
– imenuje in razrešuje člane komisij ter odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
– na predlog Upravnega odbora podeljuje častno članstvo zbornice;
– obravnava poročilo Upravnega odbora zbornice, Nadzornega odbora, Častnega razsodišča in svojih delovnih teles (komisij in odborov);
– obravnava problematiko dela detektivov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje detektivskega poklica, na skladen razvoj detektivske dejavnosti, na položaj ter na materialne pogoje detektivov;
– obravnava druga vprašanja v okviru nalog zbornice, določenih z zakonom, s tem Statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.
(1) Skupščina se skliče po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
(2) Skupščina poteka v živo. V primeru izrednih razmer ali razglašenih epidemij in podobno, ko je onemogočena izvedba skupščine v živo, se skupščina lahko izvede na daljavo.
(3) V primeru razmer iz drugega odstavka tega člena in nezmožnosti izpeljave volilne skupščine Upravni odbor zbornice opravlja le tekoče posle, kamor spada tudi izvedba skupščine in razpis izpitov za kandidate za detektive.
(4) Če je v času iz drugega odstavka tega člena skupaj s skupščino potrebno izpeljati tudi volitve v organe in funkcije zbornice, se tudi volitve lahko opravijo na daljavo, z uporabo primernih orodij in v okviru pravil glasovanja, ki jih določi vsakokratni Upravni odbor zbornice.
(1) Skupščino skliče Upravni odbor zbornice na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj 30 detektivov.
(2) Detektivi, ki zahtevajo sklic skupščine, morajo predložiti Upravnemu odboru pisno zahtevo s predlogom za dnevni red.
(3) Upravni odbor mora sklicati skupščino v 30 dneh po prejemu zahteve. Po preteku tega roka lahko skliče skupščino predlagatelj.
Sklic skupščine s predlogom dnevnega reda mora biti poslan članom zbornice najmanj 15 dni pred dnem, določenim za zasedanje (sejo) skupščine. Sklicu mora biti priloženo gradivo za delo skupščine.
(1) Skupščina je sklepčna, če je navzoča najmanj ena polovica detektivov članov zbornice.
(2) Če predsednik zbornice na podlagi liste navzočih članov (detektivov) zbornice ugotovi, da ni navzoča ena polovica članov zbornice, odloži začetek dela skupščine za nadaljnje pol ure. Po preteku tega časa velja skupščina za sklepčno ne glede na število navzočih članov zbornice (detektivov).
(1) Skupščina sklepa z večino opredeljenih glasov »ZA« ali »PROTI« navzočih članov zbornice (detektivov), vzdržani (neopredeljeni) glasovi ne štejejo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek skupščina sklepa z večino glasov navzočih članov zbornice o:
– spremembah in dopolnitvah ustanovitvene pogodbe;
– sprejemanju statuta in spremembah ter dopolnitvah statuta;
– statusnih spremembah zbornice;
– prenehanju delovanja zbornice;
– drugih zadevah, če zakon, ta statut ali drug splošni akt zbornice določa, da se sprejemajo z večino glasov navzočih članov zbornice.
(3) Glasovanje je javno, če ni s tem Statutom ali s Poslovnikom o delu skupščine drugače določeno.
(1) Delo skupščine vodijo delovna telesa, ki jih izvoli skupščina na predlog predsednika zbornice, in sicer:
– delovno predsedstvo, ki ima predsednika in dva člana;
– verifikacijsko komisijo, ki ima tri člane;
– volilno komisijo, ki ima predsednika in dva člana (v primeru volitev);
– zapisnikarja;
– dva overovatelja.
(2) Delovno predsedstvo tvorijo predsednik, dva člana, zapisnikar in dva overovatelja zapisnika.
(3) Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik zbornice.
(1) Skupščina s tajnim glasovanjem voli in razrešuje predsednika, podpredsednika, člane Upravnega odbora, člane Nadzornega odbora, predsednika ter člane Častnega razsodišča.
(2) Ne glede na predhodni odstavek lahko skupščina sklene, da se volitve članov v organe zbornice opravijo z javnim glasovanjem.
(1) Postopek kandidiranja vodi Upravni odbor.
(2) Upravni odbor lahko za kandidiranje kandidatov za člane organov zbornice in njihovih delovnih teles imenuje kandidacijsko komisijo, ki ima predsednika ter dva člana.
Volitve članov v organe zbornice vodi volilna komisija, ki jo izvoli skupščina.
(1) Če članu organa zbornice ali njegovemu namestniku predčasno preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.
(2) Nadomestne volitve se ne opravijo, če je do izteka mandatne dobe preostalo manj kot šest mesecev, razen če bi bilo brez izvolitve novega člana ali njegovega namestnika onemogočeno delo organa.
Članu organa zbornice predčasno preneha mandat:
– če se izbriše iz evidence detektivov;
– če mu opravljanje detektivskega poklica miruje ali ga iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati;
– če odstopi;
– če je razrešen.
(1) Razrešitev lahko predlagajo:
– Upravni odbor;
– Nadzorni odbor;
– Častno razsodišče;
– predsednik zbornice;
– najmanj ena tretjina detektivov.
(2) Tisti, za katerega se predlaga razrešitev, mora biti obveščen o predlogu za razrešitev in mu mora biti omogočeno, da se pred odločanjem o razrešitvi izjavi o navedbah v predlogu.
Skupščina podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom.
Upravni odbor vodi delo in poslovanje zbornice.
(1) Upravni odbor ima 9 članov, ki jih izvoli skupščina zbornice za štiri leta.
(2) Predsednik zbornice in podpredsednik sta po svoji funkciji člana Upravnega odbora.
(3) Delo Upravnega odbora vodi predsednik zbornice, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali član upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik oziroma podpredsednik.
Upravni odbor ima naslednje pristojnosti:
– sklicuje skupščino zbornice in pripravlja gradivo za skupščino;
– izvršuje sklepe skupščine;
– določa predloge Statuta, Kodeksa poklicne etike detektivov in drugih splošnih aktov zbornice, ki jih sprejema skupščina zbornice;
– določa predlog finančnega načrta in sprejema zaključni račun zbornice;
– odloča kot organ prve stopnje v upravnem postopku o zadevah s področja nalog, ki jih zbornica opravlja kot naloge javnega pooblastila; o podelitvi licence; o vpisu in izbrisu iz evidence detektivov;
– samostojno, na predlog Častnega razsodišča ali drugega pristojnega organa zbornice, odloča kot organ prve stopnje v upravnem postopku o izreku ukrepov iz 16. do 20. člena ZDD-1;
– odloča o prenehanju članstva v zbornici in kot drugostopenjski organ o pritožbah zoper odločbe prvostopenjskih organov zbornice;
– predlaga priporočeno ceno detektivskih storitev;
– vodi razgovore in pogajanja ter z zavarovalnicami sklepa dogovore o zavarovalnih pogojih, pod katerimi bodo detektivi z zavarovalnicami sklepali zavarovalne pogodbe za zavarovanje odgovornosti;
– imenuje člane in predsednika izpitne komisije ter člane drugih komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
– organizira in izvaja obdobna strokovna usposabljanja;
– predlaga ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, program strokovnega usposabljanja, poklicne standarde in kataloge strokovnih znanj in spretnosti, način opravljanja detektivskega izpita ter obrazec detektivske izkaznice;
– obravnava problematiko dela detektivov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje detektivskega poklica, na skladen razvoj detektivske dejavnosti, na položaj in na materialne pogoje detektivov;
– imenuje in razrešuje sekretarja zbornice;
– odloča o sklenitvi delovnih in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice;
– odloča o sklenitvi drugih pogodb;
– določa višino prispevkov (zneskov) iz 46. člena tega Statuta;
– odloča o prejemnikih priznanj in predlaga skupščini podelitev častnega članstva;
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji (7. člen ZDD-1);
– sprejema splošne akte zbornice, ki jih ne sprejema skupščina;
– opravlja druge naloge, določene s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.
(1) Seje Upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik zbornice.
(2) Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov Upravnega odbora.
(3) Upravni odbor sprejema sklepe z večino opredeljenih glasov »ZA« ali »PROTI« navzočih članov.
(4) Upravni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom.
Predsednik zbornice:
– zastopa in predstavlja zbornico doma in v tujini;
– izvršuje sklepe skupščine in Upravnega odbora zbornice;
– podeljuje detektivske licence in izkaznice;
– podeljuje priznanja zbornice;
– izdaja sklepe in odločbe s področja svojih nalog;
– odobrava izplačila denarnih zneskov do vrednosti 2.000 (dva tisoč) EUR, o čemer je dolžan polletno obveščati člane upravnega odbora zbornice;
– v nujnih primerih ukrepa v zadevah iz pristojnosti upravnega odbora zbornice, o čemer je dolžan obvestiti člane upravnega odbora v 15 dneh;
– podpisuje in objavlja splošne akte, ki jih je sprejela skupščina zbornice ali Upravni odbor;
– daje predloge za uvedbo disciplinskega postopka pred Častnim razsodiščem zoper detektive, ki so utemeljeno osumljeni, da so s svojim dejanjem ali ravnanjem storili disciplinski prekršek;
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti Upravni odbor.
Predsednik zbornice opravlja funkcijo neprofesionalno, upravičen pa je do povračila potnih in drugih stroškov, povezanih ali v zvezi z opravljanem del in nalog predsednika zbornice.
Predsednik zbornice ni upravičen do povračila potnih stroškov, ki se vežejo na delo Upravnega odbora.
(1) Če je predsednik zbornice odsoten ali zadržan, ga nadomešča podpredsednik ali član Upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik.
(2) Predsednik zbornice lahko s pisnim pooblastilom pooblasti podpredsednika ali člana Upravnega odbora za opravljanje določenih nalog iz svoje pristojnosti.
(1) Nadzorni odbor ima skupaj s predsednikom tri člane.
(2) Predsednika in člane Nadzornega odbora izvoli skupščina za štiri leta.
(1) Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje zbornice.
(2) Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno pregleda finančno poslovanje in premoženjsko stanje zbornice ter o tem poroča Upravnemu odboru in skupščini zbornice.
(3) Nadzorni odbor pregleda zaključni račun (bilanco uspeha in bilanco stanja) zbornice in sestavi poročilo za skupščino.
Častno razsodišče ima sedem članov, ki jih izvoli skupščina za štiri leta.
(1) Častno razsodišče vodi postopek pred Častnim razsodiščem in odloča v disciplinskih zadevah zoper detektiva zaradi kršitev dolžnosti pri opravljanju detektivskega poklica ali kršitev vestnega opravljanja dela ter kršitev Kodeksa poklicne etike detektivov, Statuta zbornice in drugih njenih aktov.
(2) Častno razsodišče vodi postopek in odloča tudi o sporih med člani zbornice, člani zbornice in tretjimi osebami.
(3) Častno razsodišče odloča v senatu treh članov, ki ga imenuje predsednik Častnega razsodišča.
Postopek pred Častnim razsodiščem ureja Pravilnik o postopku pred Častnim razsodiščem DeZRS, ki ga sprejme skupščina zbornice.
Stroški disciplinskega postopka so izdatki, ki nastanejo v disciplinskem postopku. Upravni odbor zbornice podrobno predpiše pravila povrnitve stroškov.
(1) Predlog za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem zoper detektiva zaradi kršitev iz 38. in 52. člena tega Statuta lahko podajo:
– nadzorni odbor,
– državni organ nadzora,
– član zbornice,
– prizadeta stranka.
(2) Predlagatelja postopka pred Častnim razsodiščem zoper člana zbornice (detektiva) ne moreta biti Častno razsodišče in Upravni odbor zbornice.
2. Sekretar in strokovna služba zbornice
Sekretar/ka zbornice vodi strokovno službo zbornice, skrbi za pripravo gradiva za delo Upravnega odbora in skupščine zbornice ter druge organe zbornice in delovna telesa skupščine in Upravnega odbora ter za koordinacijo dela organov zbornice.
(1) Sekretarja/ko zbornice imenuje in razrešuje Upravni odbor zbornice.
(2) Sekretar/ka se lahko imenuje za določen ali nedoločen čas.
(1) Za sekretarja/ko je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj višjo izobrazbo ustrezne smeri in pet let delovnih izkušenj. Upravni odbor lahko poleg teh določi še druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba za sekretarja/ko zbornice.
(2) Sekretar/ka zbornice je lahko v delovnem ali v pogodbenem razmerju.
(1) Organizacijo strokovne službe zbornice, sistematizacijo delovnih mest in delovna razmerja delavcev v strokovni službi zbornice ureja pravilnik, ki ga sprejme Upravni odbor zbornice.
(2) Delovna razmerja delavcev v strokovni službi zbornice se urejajo skladno z delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in detektivi.
(3) O sklenitvi delovnih in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice odloča Upravni odbor zbornice.
Za čas, ko zbornica nima organizirane svoje strokovne službe ali jo ima le delno organizirano, lahko upravni odbor zbornice s pravno ali fizično osebo sklene pogodbeno razmerje za opravljanje določenih del in nalog za potrebe strokovne službe zbornice.
IV. SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE ZBORNICE
Prihodki zbornice so:
– članarine in drugi prispevki detektivov;
– prihodki zbornice iz opravljanja javnih pooblastil in drugih storitev;
– sredstva od prodaje storitev iz poslovne dejavnosti zbornice;
– denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku zoper detektive;
– darila in volila;
– obresti in drugi prihodki iz opravljanja nalog zbornice.
Finančno poslovanje zbornice se opravlja skladno s finančnimi predpisi in računovodskimi standardi.
V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV ZBORNICE
Člani zbornice imajo pravice in dolžnosti, ki jih določajo zakon, ta Statut in drugi splošni akti zbornice.
(1) Detektivi imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu skupščine zbornice.
(2) Detektivi imajo pravico voliti in biti voljeni v organe zbornice in v volilno telo za izvolitev člana Državnega sveta ̶ predstavnika samostojnih poklicev ter pravico določati kandidata in kandidirati za člana Državnega sveta ̶ predstavnika samostojnih poklicev.
Člani zbornice so dolžni plačevati zbornici članarino in druge prispevke, ki jih določi Upravni odbor.
VI. PRENEHANJE ČLANSTVA V ZBORNICI
Razlogi in postopek za prenehanje članstva
(1) Detektivu preneha članstvo v zbornici:
– s prenehanjem veljavnosti licence;
– če zbornica preneha delovati (z likvidacijo zbornice).
(2) Licenca detektivu preneha veljati, če je izpolnjen kateri od pogojev iz 15. člena ZDD-1 ali mu je pravnomočno odvzeta po 9. členu tega Statuta.
(3) Če detektiv ali njegov zakoniti zastopnik licence in izkaznice v 8 dneh po črtanju iz evidence detektivov ne vrne, zbornica na spletni strani objavi njeno neveljavnost.
(4) Zbornica o prenehanju veljavnosti licence in o črtanju detektiva iz evidence detektivov objavi na svoji spletni strani.
VII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST DETEKTIVOV
(1) Detektiv mora vestno opravljati detektivski poklic in je odgovoren za kršitve dolžnosti pri njegovem opravljanju.
(2) Dejanja detektiva, ki pomenijo kršitev njegove dolžnosti, so:
– če s svojimi dejanji, opustitvami ali obnašanjem v poslovnem in javnem življenju krni ugled stroke ali podaja neresnične podatke ali se neprimerno ali žaljivo obnaša;
– če po izpolnitvi pogodbe ne izroči stranki vse v okviru pooblastila zbrane podatke oziroma ne izda poročila in specifikacije stroškov, ki jih je obračunal v računu (četrti odstavek 33. člena zakona in Kodeks poklicne etike detektivov Republike Slovenije);
– če med začasno prepovedjo opravljanja detektivske dejavnosti opravlja detektivsko dejavnost ali kako drugače izigrava ta ukrep;
– če opravlja detektivsko dejavnost v imenu in za račun gospodarske družbe ali samostojnega podjetnika, ki nista registrirana ali ne izpolnjujeta drugih pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti;
– če z neresničnimi navedbami, kršitvami zakona ali Kodeksa prevzame drugemu detektivu njegovo stranko ali kako drugače neupravičeno škodi delu drugega detektiva;
– če neposredno ali posredno reklamira detektivsko dejavnost ali išče in pridobiva stranke v nasprotju z zakonom in Kodeksom poklicne etike detektivov;
– če redno ne plačuje članarine ali drugih prispevkov zbornici;
– če se ne udeleži obveznega obdobnega usposabljanja;
– če pri opravljanju detektivske dejavnosti kako drugače krši zakon, Kodeks poklicne etike detektivov Republike Slovenije, Statut ali druge splošne akte zbornice ali sklepe njenih organov;
– če komisiji zbornice pristojni za strokovni nadzor ne dovoli strokovnega nadzora nad svojim delom v skladu z zakonom ter pravilnikom o strokovnem nadzoru nad delom detektivov in detektivskih družb;
– če ne omogoči ali ne dovoli pristojnim organom zbornice, da ugotovijo, ali in kako spoštuje načela kodeksa oziroma neupravičeno ne posreduje zahtevanih podatkov;
– če ne izvrši pravnomočno določene disciplinske sankcije in ne plača denarne kazni, ki mu je bila naložena s pravnomočno odločbo častnega razsodišča;
– če kot funkcionar v organih zbornice ali član delovnega telesa daje neresnična ali pristranska mnenja, analize in izjave;
– če kot funkcionar v organih zbornice sprejema sklepe ali opušča sprejemanje sklepov, ki bi jih po predpisih moral sprejeti, pri tem pa predhodno ne prouči ustrezne dokumentacije, ki se tiče tega sklepa;
– če kot funkcionar v organih zbornice ne varuje zaupnosti informacij zbornice ali organa, v katerem opravlja funkcijo.
Disciplinski ukrepi so:
– opomin,
– denarna kazen,
– predlog Upravnemu odboru za odvzem licence oziroma prepoved opravljanja čezmejne dejavnosti.
Detektivu se sme izreči opomin kot disciplinski ukrep za lažje kršitve, če so storjene v takih okoliščinah, ki jih delajo posebno lahke in nimajo hujših posledic, Častno razsodišče pa spozna, da bo kršitelja že opomin odvrnil od ponavljanja kršitev.
(1) Detektivu se sme izreči denarna kazen kot disciplinski ukrep v znesku največ 1.000 (tisoč) EUR, če iz narave kršitve 56. člena Statuta izhaja, da si je detektiv pri opravljanju dejavnosti neupravičeno pridobil premoženjsko korist.
(2) Če se izreče disciplinski ukrep iz prejšnjega odstavka, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od šest mesecev.
(3) Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo izključno za strokovno izpopolnjevanje detektivov in za nakup strokovne literature.
Predlog Upravnemu odboru za odvzem licence oziroma prepoved opravljanja čezmejne dejavnosti
(1) Častno razsodišče predlaga Upravnemu odboru uvedbo postopka za odvzem licence oziroma tujemu detektivu prepoved opravljanja čezmejne dejavnosti, če:
– je uveden disciplinski postopek zoper detektiva;
– je obstajala nevarnost za življenje in zdravje ljudi, javni red, javno varnost ali premoženje večje vrednosti;
– je obstajala hujša grožnja javnemu interesu, kršitev pravic prejemnikov storitev ali drugih posameznikov;
– je huje kršen ugled detektivske dejavnosti ali detektiva.
(2) Upravni odbor v upravnem postopku v skladu z določbami zakona odloči o trajnem, začasnem ali pogojnem odvzemu licence oziroma prepovedi opravljanja čezmejne dejavnosti.
Okoliščine, ki se upoštevajo pri izreku ukrepa
(1) Pri presoji, kateri ukrep izreči, se ugotavlja okoliščine in težo posameznih ravnanj oziroma kršitev, število kršitev, vrsto in višino sankcije, čas, ki je potekel od storitve, ogroženost javnega interesa ter stopnjo ogroženosti ugleda detektivske dejavnosti, nastanek ali verjetnost nastanka škodljivih posledic in vpliv na varnost ljudi in premoženj ter se odloči v skladu z načelom sorazmernosti.
(2) Pri izreku disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje disciplinskega kršitelja.
Zastaranje disciplinskega postopka in izvršitve ukrepa
(1) Disciplinski postopek ni več dovoljen po preteku 60 dni od dneva kršitve ali po preteku 60 dni od dneva pravnomočnosti sodne ali upravne odločbe oziroma po preteku 60 dni od seznanitve s kršitvijo (relativno zastaranje).
(2) Uvedba disciplinskega postopka v vsakem primeru ni več dovoljena po preteku 1 leta od dneva kršitve (absolutno zastaranje).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, če je disciplinska kršitev obenem tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
(4) Zastaranje se začne z dnem storitve kršitve. Disciplinski postopek zastara v petih letih od dneva kršitve. Zastaranje pretrga prijava in vsako procesno dejanje v disciplinskem postopku.
(5) Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v šestih mesecih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
Pritožba zoper odločbo častnega razsodišča
Zoper odločbo Častnega razsodišča je v 15 dneh od prejema možna pritožba na Upravni odbor zbornice kot drugostopenjski pritožbeni organ. Odločba Upravnega odbora zbornice je dokončna in zoper njo pritožba ni možna, dovoljeno pa je sodno varstvo pravic.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Detektivska zbornica Republike Slovenije mora v šestih mesecih po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Statuta z zakonom, pravilnikom o izvajanju zakona in tem Statutom uskladiti Pravilnik o postopku pred Častnim razsodiščem in Pravilnik o izvajanju nadzora nad delom članov.
(2) Drugi splošni akti, ki so veljali do uveljavitve sprememb in dopolnitev tega statuta, ostanejo v veljavi in se uporabljajo, če niso v nasprotju z zakonom in s tem Statutom.
Organi zbornice, izvoljeni po določbah veljavnega Statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije, in delovna telesa skupščine ter Upravnega odbora, imenovana po določbah veljavnega Statuta, nadaljujejo delo do izteka mandatne dobe, določene z veljavnim Statutom.
V postopkih pred Častnim razsodiščem zaradi disciplinskih kršitev, storjenih pred uveljavitvijo tega statuta, se uporabljajo določbe tega Statuta o disciplinski odgovornosti, če so milejša za disciplinskega kršitelja.
Ta Statut se potem, ko da k njemu soglasje Ministrstvo za notranje zadeve, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 52/2021
Ljubljana, dne 11. marca 2021
Soglasje Ministrstva za notranje zadeve, številka 2501-1/2012/8 (143-02) z dne 10. 1. 2013 k Statutu Detektivske zbornice Republike Slovenije na izvajanje javnih pooblastil.
Soglasje Ministrstva za notranje zadeve k čistopisu sprememb in dopolnitev Statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije številka 2501-16/2017/42 (143-07) z dne 24. 3. 2021 v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil.
