Na podlagi tretjega odstavka 7. člena in 39. člena Statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 64/21) je skupščina Detektivske zbornice Republike Sloveniji na seji dne 11. 3. 2021 sprejela
o postopku pred Častnim razsodiščem Detektivske zbornice Republike Slovenije
1. člen
(1) S tem pravilnikom je določen postopek pred Častnim razsodiščem Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljevanju: Častno razsodišče).
(2) Ta pravilnik določa pravila, ki zagotavljajo, da se detektivu ne sme izreči disciplinski ukrep, ki ga ne določa 38. člen Statuta Detektivske zbornice Republike Slovenije (v nadaljevanju Statut) v povezavi z 52. členom Statuta kot disciplinsko kršitev, še preden je bila storjena in za katero ni bila s statutom predpisana disciplinska sankcija (disciplinski ukrep).
(3) Po prejemu informacije o tem, da je detektiv pravnomočno spoznan za krivega v kazenskem postopku ali v postopku pred sodiščem za prekrške (le za prekrške, ki so vezani na opravljanje detektivske dejavnosti ali detektivskega poklica), je v Statutu naveden pristojni organ dolžan uvesti postopek za odvzem licence za opravljanje detektivske dejavnosti. Šteje se, da ni vreden zaupanja, kdor je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(1) Če detektiv ravna v nasprotju z dolžnostmi pri opravljanju detektivskega poklica ali vestnim opravljanjem dela in Kodeksom poklicne etike detektivov, Statutom zbornice ter drugimi njegovimi akti, to obravnava Častno razsodišče.
(2) Častno razsodišče je pri svojem delu neodvisno, samostojno in odloča v skladu z veljavno zakonodajo, statutom, tem pravilnikom, kodeksom ter ob upoštevanju drugih splošnih aktov zbornice in ostalih predpisov.
(3) Funkcija predsednika in člana Častnega razsodišča je častna in ji za opravljanje le-te ne pripada plačilo, če Statut ali kak drug akt zbornice ne določa drugače.
(1) Častno razsodišče pri svojem delu smiselno uporablja določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(2) Glede načela materialne resnice, vročanja in dokončnosti ter pravnomočnosti aktov (sklepov in odločb) Častnega razsodišča se smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.
Postopek pred Častnim razsodiščem se vodi v slovenskem jeziku. V tem jeziku se vlagajo vloge, pišejo sklepi in odločbe, zapisniki in druga pisanja ter opravljajo vsa dejanja v postopku.
Zoper detektiva se ne sme voditi predhodni postopek ali postopek pred senatom Častnega razsodišča v skladu s tem pravilnikom in ne sme biti spoznan za krivega zaradi disciplinske kršitve, zaradi katere je bil s pravnomočno odločbo oproščen ali že spoznan za krivega ali je bila zahteva za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem zoper njega zavržena.
Detektiv je odgovoren za kršitev, če je podana njegova krivda v obliki naklepa ali malomarnosti.
Detektiv naklepno krši svoje dolžnosti, če se zaveda, da bo zaradi njegovega dejanja ali opustitve nastala prepovedana posledica, in tudi hoče, da ta posledica nastane, oziroma kadar se zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa dopusti njen nastanek.
(1) Detektiv krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, če se ne zaveda, da zaradi njegovega dejanja ali opustitve prepovedana posledica lahko nastopi, pa bi se glede na svoje osebne lastnosti, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, in glede na svojo usposobljenost za opravljanje detektivskega dela moral zavedati, da prepovedana škodljiva posledica lahko nastopi.
(2) Detektiv krši svoje dolžnosti iz malomarnosti, tudi če se je zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil ali da ne bo nastala.
(1) Kršitev obveznosti nastane s storitvijo, opustitvijo oziroma dopustitvijo.
(2) Kršitev obveznosti z opustitvijo nastane, če detektiv ne opravi dejanja, ki ga je dolžan storiti.
(3) Kršitev obveznosti z dopustitvijo nastane, če detektiv ne stori ničesar, pa čeprav opazi oziroma bi moral opaziti, da nekdo stori neko dejanje ali opustitev, ki je s tem pravilnikom določeno kot disciplinska kršitev.
Kazenska odgovornost ali odgovornost za prekršek za isto dejanje ali opustitev ne izključuje odgovornosti za disciplinsko kršitev po tem pravilniku.
11. člen
Postopek pred Častnim razsodiščem se deli na naslednji fazi:
– predhodni postopek, ki ga vodi predsednik Častnega razsodišča;
– postopek pred senatom Častnega razsodišča.
Postopek pred Častnim razsodiščem se uvede na podlagi predloga upravičenega predlagatelja iz 40. člena Statuta, iz katere izhaja ravnanje detektiva, opredeljeno v 2. členu tega pravilnika. Predlagatelj ni stranka v postopku in v zvezi s postopkom ne nosi nikakršnih stroškov.
Predlog za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem se vloži pisno in mora praviloma obsegati:
– ime in priimek detektiva;
– kraj, čas in opis kršitve zakona, statuta, kodeksa, splošnih aktov zbornice ali sklepov organov zbornice;
– dejstva in dokaze, s katerimi se utemeljuje predlog;
– ime, priimek in podpis predlagatelja.
(1) Predsednik Častnega razsodišča po prejemu predloga nemudoma prične predhodni postopek in v njem oceni predlog, ga posreduje detektivu, da se v roku 15 dni pisno izjavi o navedbah v predlogu ter po potrebi opravi informativni razgovor z detektivom, zbere listinske in druge dokaze ter izjave prič in opravi dejanja, potrebna za razjasnitev zadeve do stopnje, da sta omogočeni sestava in vložitev sklepa o uvedbi postopka pred senatom Častnega razsodišča.
(2) V primeru, če predsednik Častnega razsodišča v okviru predhodnega postopka opravi razgovor z detektivom, se o tem sestavi zapisnik. Glede sestave zapisnika se smiselno uporabljajo določbe o sestavi zapisnika pred senatom disciplinskega sodišča na obravnavi.
(3) Predsednik častnega razsodišča ni dolžan obravnavati anonimnih prijav, lahko pa po uradni dolžnosti nadaljuje predhodni disciplinski postopek, kot da bi sam zaznal disciplinsko kršitev.
Če predsednik Častnega razsodišča pri preizkusu predloga ugotovi, da je predlog nepopoln, v roku 5 delovnih dni od prejema predloga pozove predlagatelja, da v roku 8 dni od prejema poziva za dopolnitev prijavo ustrezno dopolni.
16. člen
(1) Predsednik Častnega razsodišča zavrže predlog, če na podlagi opravljenega predhodnega postopka ugotovi:
– da oseba, zoper katero se predlaga postopek pred Častnim razsodiščem, ni član zbornice;
– da predloga ni podal upravičeni predlagatelj iz 40. člena Statuta;
– da dejanje očitno ni kršitev zakona, statuta, kodeksa, splošnih aktov zbornice ali sklepov organov zbornice;
– da o kršitvi ni zadosti dokazov;
– da je disciplinski pregon zastaran;
– da predlagatelj v določenem roku ni dopolnil predloga in postopka zato ni mogoče uvesti.
(2) Predsednik Častnega razsodišča zavrže predlog tudi, če jo predlagatelj do izdaje sklepa o uvedbi postopka pred Častnim razsodiščem umakne.
(3) Predsednik Častnega razsodišča zavrže prijavo tudi, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom disciplinske kršitve (njena nevarnost je neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno, in zaradi nizke stopnje krivde domnevnega kršitelja ali zaradi njegovih osebnih okoliščin) ter posledicami, ki bi jih povzročil postopek pred Častnim razsodiščem.
(4) Če predsednik Častnega razsodišča predlog zavrže, o tem izda sklep, obvesti predlagatelja in detektiva, če je bil o prijavi obveščen.
(1) Zoper sklep predsednika Častnega razsodišča iz 16. člena tega pravilnika lahko predlagatelj v roku 8 dni poda ugovor na Častno razsodišče, Častno razsodišče pa o ugovoru odloči v roku 15 dni.
(2) O ugovoru iz prvega odstavka tega člena odloča Častno razsodišče s sklepom. Sklep je dokončen in zoper njega ni pritožbe.
(3) Prepozen ugovor ali ugovor, ki ga poda neupravičen predlagatelj, Častno razsodišče s sklepom zavrže kot prepoznega ali kot nedovoljenega.
V primeru, da predsednik Častnega razsodišča ne zavrže predloga na podlagi 16. člena tega pravilnika, s sklepom odloči, da se uvede postopek pred senatom Častnega razsodišča.
(1) Sklep predsednika Častnega razsodišča o uvedbi postopka pred Častnim razsodiščem mora vsebovati:
– ime in priimek detektiva z osebnimi podatki in podatki o članstvu v zbornici;
– opis dejanja, iz katerega izhajajo znaki disciplinske kršitve, čas in kraj kršitve ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kršitev kar najbolj natančno označi;
– kratek povzetek navedb in predlog predlagatelja za uvedbo postopka pred Častnim razsodiščem;
– predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na obravnavi, z navedbo prič in izvedencev;
– kraj, datum in uro seje senata.
(2) Sklep o uvedbi postopka pred Častnim razsodiščem se vroči:
– detektivu,
– članom senata Častnega razsodišča.
(3) Če detektiv še ni podal pisne izjave v okviru predhodnega postopka (prvi odstavek 14. člena), se mora hkrati s sklepom o uvedbi postopka pred Častnim razsodiščem detektivu dati možnost, da se v roku 15 dni pisno izjavi o navedbah v predlogu.
Seje senata Častnega razsodišča vodi predsednik senata Častnega razsodišča.
21. člen
O seji se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik senata Častnega razsodišča.
Predsednik senata Častnega razsodišča predstavi predlog predlagatelja in odgovor detektiva članom senata Častnega razsodišča.
(1) Častno razsodišče odloča na seji, ki ni javna. Na seji so prisotne le vabljene osebe.
(2) Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti detektiva, če je bil v redu povabljen, pa izostanka ni pravočasno in utemeljeno opravičil, ali če je sporočil senatu, da se obravnave ne bo udeležil in da naj se upošteva njegov zagovor v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ali v predhodnem postopku.
(3) Senat lahko sklene, da se v dokazne namene uporabijo zapisniki o izpovedbah soobdolženih, prič, zapisniki o izpovedbah v postopkih pred sodišči, organi zbornice, drugimi državnimi organi, o mnenju izvedencev ter drugi listinski dokazi.
(4) Senat lahko neposredno zasliši priče, če ni mogoče dobiti njihovih pisnih izjav ali če iz okoliščin primera izhaja, da je neposredno zaslišanje prič nujno za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
(5) Častno razsodišče po opravljeni ustni obravnavi z odločbo odloči o disciplinski kršitvi in odgovornosti zanjo oziroma disciplinskem ukrepu.
(6) Častno razsodišče o disciplinski kršitvi iz prejšnjega odstavka odloči v senatu treh članov. Člane senata določi predsednik Častnega razsodišča.
(7) Senat je sestavljen iz predsednika senata in dveh članov.
(8) Predsednik oziroma član senata Častnega razsodišča se mora izločiti v posamezni zadevi, če je:
– udeležen pri storitvi disciplinske kršitve;
– podal predlog za uvedbo disciplinskega postopka, ki je predmet obravnave;
– z disciplinsko kršitvijo oškodovan;
– z detektivom, njegovim zagovornikom, oškodovancem, predlagateljem ali pooblaščencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena ali v poslovnem razmerju;
– če je s kršiteljem, njegovim pooblaščencem ali oškodovancem ali predlagateljem v razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, rejnika ali rejenca, ali v poslovnem razmerju.
(9) O izločitvi člana ali predsednika senata Častnega razsodišča odloča predsednik Častnega razsodišča, o izločitvi predsednika Častnega razsodišča pa predsednik zbornice.
(10) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za člane UO, kadar UO odloča na drugi stopnji o pritožbi zoper odločitev Častnega razsodišča.
(11) Častno razsodišče v roku 15 dni, od zaključene ustne obravnave izda pisno odločbo in jo vroči detektivu.
(1) Obvezni sestavni del odločbe Častnega razsodišča iz 23. člena tega pravilnika je odločanje o zadevah iz 38. in 52. člena Statuta.
(2) Senat lahko detektiva spozna za neodgovornega za očitane mu kršitve iz 38. in 52. člena Statuta.
(3) V primeru ugotovljenih kršitev iz 38. člena Statuta pa mu naloži disciplinsko odgovornost, skladno z 52., 53., 54. in 55. členom Statuta DeZRS.
(4) Senat Častnega razsodišča lahko poda predlog Upravnemu odboru v skladu s 56. členom Statuta DeZRS.
(5) Senat pri svojem delu upošteva 57. in 58. člen Statuta DeZRS.
(1) Zoper odločbo Častnega razsodišča iz 23. člena tega pravilnika je možna pritožba v skladu z 59. členom Statuta DeZRS.
(2) Upravni odbor o pritožbi iz prejšnjega ostavka odloči na prvi naslednji redni seji Upravnega odbora oziroma najkasneje v roku 30 dni po prejemu pritožbe.
(3) Odločbo Upravni odbor odpremi v roku 15 dni po sprejetju.
(4) Predlagatelju se odločbe ne pošilja, ampak se ga o izdani odločbi le obvesti.
Pregon zaradi kršitve 38. in 52. člena Statuta zastara v rokih, določenih s Statutom DeZRS.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Postopki pred Častnim razsodiščem, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega pravilnika, se nadaljujejo po določbah pravilnika o postopku pred Častnim razsodiščem, ki je veljal pred tem pravilnikom, če so za detektiva milejši.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o postopku pred Častnim razsodiščem Detektivske zbornice Republike Slovenije z dne 19. 4. 2014.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 53/2021
Ljubljana, dne 11. marca 2021
