Na podlagi 11., 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list Evropske unije, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13, 307/15), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE) in 2. točke 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 30/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 25. redni seji dne 14. 4. 2021, sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za projekt »Severna vrata«
Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta »Severna vrata«v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu. Ta odlok opredeljuje tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
(opredelitev ključnih pojmov)
Poleg pomena, določenega v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, imajo pojmi, uporabljeni v tem odloku, naslednji pomen:
– javni partner je Mestna občina Kranj;
– javni uporabnik prostorov je javni zavod Osnovno zdravstvo Gorenjske, Gosposvetska ulica 9, 4000 Kranj, katerega soustanovitelj je Mestna občina Kranj;
– javni najemnik prostorov je Javni lekarniški zavod Gorenjske lekarne, Gosposvetska ulica 12, 4000 Kranj, katerega soustanovitelj je Mestna občina Kranj;
– zasebni partner je fizična ali pravna oseba, ki bo na podlagi javnega razpisa izbran kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.
II. VSEBINA IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(1) Mestna občina Kranj potrjuje, da je glede na predmet razmerja javno-zasebnega partnerstva in opredelitev vsebine ter namena javnega dela projekta, javni interes za realizacijo projekta opredeljen v naslednjem obsegu:
– zagotavljanje prostorov za zdravstveno dejavnost javnega uporabnika prostorov: skladno s 5. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 – ZIUPOPDVE) občina zagotavlja na primarni ravni mrežo javne zdravstvene službe na svojem območju;
– zagotavljanje prostorov za lekarniško dejavnost javnega najemnika prostorov: skladno s 5. členom Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 85/16, 77/17, 73/19, 173/20 – odl. US, 15/21 – ZDUOP) občina zagotavlja na primarni ravni mrežo lekarniške dejavnosti na svojem območju.
(2) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva, kot je bilo ugotovljeno v dokumentu Predinvesticijska zasnova za projekt »Severna vrata«.
(1) Predmet razmerja javno-zasebnega partnerstva je realizacija projekta »Severna vrata« v predvidenem obsegu:
– izgradnja treh objektov v skupni bruto površini nadzemnega dela objektov cca 9.100 m² s pripadajočimi podzemnimi parkirnimi mesti, na nepremičninah parc. št. 904/10, 904/17, 904/19, in 902/13-del vse k.o. Kranj (2100), v skladu s projektno dokumentacijo, ki jo potrdi javni partner in pridobitev vseh potrebnih upravnih dovoljenj;
– priključitev objekta na komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo, vključno s pripadajočo prometno ureditvijo;
– ureditev okolice objektov iz prve alineje.
(2) Končna vsebina, obseg in dinamika izvedbe projekta bodo dogovorjeni v postopku izbire zasebnega partnerja.
(1) Za potrebe realizacije projekta bo javni partner ustanovil v korist zasebnega partnerja za čas gradnje stavbno pravico. Obseg stavbne pravice in obdobje njenega trajanja bosta dogovorjena v postopku izbora zasebnega partnerja v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, ki jo pred sklenitvijo odobri mestni svet.
(2) Po zaključeni gradnji in uspešno izvedenem prevzemu objekta bosta javni in zasebni partner sklenila sporazum o oblikovanju etažne lastnine na zgrajenem objektu, ki bo v bistvenih elementih dogovorjen že v postopku izbire zasebnega partnerja v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. Na podlagi sporazuma o oblikovanju etažne lastnine bo javni partner prenesel dogovorjen sorazmeren delež lastninske pravice na delu zemljišča in objekta, ki bo ustrezal zasebnemu delu projekta, na zasebnega partnerja. Sorazmeren delež zemljišča in objekta, ki bo ustrezal javnemu delu projekta, ostane v lasti javnega partnerja in bo namenjen izvajanju dejavnosti javnega uporabnika prostorov.
(3) Razdelitev projekta na javni in zasebni del ter vsebino dejavnosti, ki se bodo lahko izvajale v zasebnem delu projekta, določita javni in zasebni partner v postopku izbire zasebnega partnerja in v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Po vpisu etažne lastnine v zemljiško knjigo bosta partnerja vsak v svojem delu prevzela stroške upravljanja in vzdrževanja prevzetih nepremičnin.
(obveznosti javnega partnerja)
(1) Javni partner bo v projekt vložil zemljišča, vsa k.o. Kranj (2100), katerih izključni lastnik je, in sicer:
– parcelo št. 904/10, površina 2.586 m2;
– parcelo št. 904/17, površina 291 m2;
– parcelo št. 904/19, površina 8 m2;
– parcelo št. 902/13-del, površina 170 m2.
(2) Skupna izmera navedenih zemljišč, na katerih je predvidena izvedba projekta, znaša 3.055,0 m2.
(3) Javni partner bo potrjeval projektno dokumentacijo v fazi realizacije projekta ter bo v okviru svojih pristojnosti sodeloval pri pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, kolikor bo to potrebno za realizacijo projekta.
(obveznosti zasebnega partnerja)
(1) Zasebni partner prevzema obveznost izvedbe projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja, priprave zemljišča in izgradnje celotnega projekta »Severna vrata«, obveznost pridobitve drugih potrebnih upravnih dovoljenj (npr. uporabnega dovoljenja), vrisa objekta v kataster stavb ter priprave sporazuma o oblikovanju etažne lastnine in njegove realizacije po terminskem planu, ki bo dogovorjen s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Zasebni partner bo moral v deležu, ki je večji od polovice zagotoviti tudi financiranje prevzetih obveznosti iz prvega odstavka tega člena.
(3) Zasebni partner je odgovoren za pravilno izvajanje prevzetih nalog po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu in za vso škodo, ne glede na vzrok oziroma razlog (tako objektivna, kot subjektivna odgovornost), ki bi utegnila nastati javnemu partnerju ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem nalog iz tega odloka o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Zasebni partner se zaveže, da bo:
– izvajal javno-zasebno partnerstvo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– upošteval tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu;
– poročal javnemu partnerju o izvajanju javno-zasebnega partnerstva na njegovo zahtevo;
– predložil javnemu partnerju v potrditev projektno dokumentacijo (DGD in PZI) in upošteval morebitne usmeritve pri projektiranju delov objekta, ki so namenjeni javnemu partnerju;
– omogočal nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, pri čemer se predmetne zaveze zasebnega partnerja podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(ustanovitev etažne lastnine in upravljanje)
(1) Javni in zasebni partner bosta po opravljenem prevzemu objektov in sklenitvi sporazuma o oblikovanju etažne lastnine sklenila pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki, ki bo opredeljevala pravice in obveznosti etažnih lastnikov.
(2) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena bosta partnerja skupaj imenovala tudi upravnika objekta ter opredelila strukturo področij upravljanja, način upravljanja, vzdrževanja, zavarovanja objekta in druge elemente, potrebne za nemoteno uporabo in delovanje objekta skladno z namenom te pogodbe.
(zavarovanje odgovornosti)
(1) Zasebni partner je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem nalog po tem odloku o javno-zasebnem partnerstvu in pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci javnemu partnerju ali tretjim osebam.
(2) Zasebni partner je dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti, vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire, z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
III. OBLIKA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(oblika javno-zasebnega partnerstva)
Skladno z opredelitvijo oblik javno-zasebnih partnerstev iz 26. in 27. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu se predmetno razmerje opredeli kot javnonaročniška oblika javno-zasebnega partnerstva.
IV. POSTOPEK IZBIRE IZVAJALCA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
(1) Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu EU ter na spletu. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.
(2) Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
(3) V postopku izvedbe javnega razpisa javni partner zagotovi transparentno, nediskriminatorno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)
(1) Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti, ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge zasebnega partnerja.
(2) Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da izpolnjujejo zakonsko določene pogoje za izvedbo projekta in da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo projekta javno-zasebnega partnerstva.
(3) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo javni partner določil v okviru javnega razpisa.
(merila za izbor zasebnega partnerja)
Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora javni partner vključiti naslednja podmerila:
– višja vrednost za vložek javnega partnerja v projekt;
– najnižji znesek sofinanciranja projekta s strani javnega partnerja;
– kakovost vsebine in obseg izvedbe projekta;
– primernost ponujenega programa v zasebnem delu projekta.
(1) Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja ter za izbiro zasebnega partnerja, podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve pogodbe in izvajanja javno-zasebnega partnerstva, vključno z nadzorom, se pooblasti župana.
(2) Pogodbo o javno zasebnem partnerstvu pred sklenitvijo odobri mestni svet..
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
(3) Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje pogoja iz drugega odstavka tega člena ali za katerega se ugotovijo okoliščine, ki izražajo dvom o njegovi objektivni presoji, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(4) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa, za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe javnega partnerja in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki morajo izpolnjevati pogoje določene v drugem odstavku tega člena in razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro zasebnega partnerja.
(5) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga sprejme župan.
V. VZPOSTAVITEV IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(1) Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner, ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, v roku 60 dni od pisnega poziva javnega partnerja.
(2) Sklenjena pogodba o javno-zasebnem partnerstvu ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko Mestna občina Kranj v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
(trajanje javno-zasebnega partnerstva)
(1) Začetek in čas trajanj javno-zasebnega partnerstva, se opredeli v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
(2) Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha iz razlogov, navedenih v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(sprememba pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Vsak izmed partnerjev lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Javni partner lahko zahteva spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
(3) Nedopustne so spremembe pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava razmerja javno-zasebnega partnerstva;
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka sklenitve javno-zasebnega partnerstva, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku sklenitve javno-zasebnega partnerstva pritegnili še druge udeležence;
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje razmerja javno-zasebnega partnerstva spremenilo v korist zasebnega partnerja na način, ki ni bil predviden v prvotnem razmerju;
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg razmerja javno-zasebnega partnerstva;
– bi se zamenjalo zasebnega partnerja, razen pod pogoji, določenimi v tem odloku ali s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– druge spremembe, ki bi bile v nasprotju z javnonaročniškimi pravili za spremembe javnih pogodb tekom njihovega izvajanja.
(4) Spremembo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu odobri mestni svet.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
VI. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM
(pravice in obveznosti partnerjev)
(1) Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s pogodbo predvsem prevzeti poslovno tveganje financiranja projekta v pretežnem delu in tveganje projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja ter gradnje in iz njega izhajajoča tveganja, kot izhajajo iz 7. člena tega odloka.
(2) Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
(1) Vložek javnega partnerja v projekt predstavljajo zemljišča, navedena v 6. členu tega odloka, stroški vezani na izvedbo predhodnega postopka po ZJZP, in sofinancerska sredstva javnega partnerja ali javnega uporabnika projekta, s katerimi sofinancira realizacijo javnega dela projekta. V pretežnem delu finančna sredstva, potrebna za realizacijo projekta, zagotovi zasebni partner. Višina javnega deleža sofinanciranja projekta se opredeli s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Zasebni partner je zavezan k plačilu komunalnega prispevka za del objekta, ki bo po ustanovitvi etažne lastnine pripadel zasebnemu partnerju oziroma izvedbi komunalne infrastrukture skladno z dogovorjenim programom opremljanja, javni partner pa prevzema obveznost komunalnega prispevka za svoj del.
(3) Javni partner bo skladno z določbami tega odloka in na podlagi pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, sklenjene med javnim partnerjem in izbranim zasebnim partnerjem, za izvedbo projekta in v zvezi s tem prevzete in izvedene obveznosti zasebnega partnerja, nanj prenesel sorazmeren del lastninske pravice na zemljiščih, ki bodo ustrezala zasebnemu delu projekta.
(4) Partnerja si bosta prizadevala, da pridobita dodatna sredstva iz skladov EU, EKO sklada in podobnih virov za realizacijo tega projekta. V primeru uspešnega kandidiranja bosta partnerja sklenila aneks k pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu, s katerim bosta opredelila vpliv pridobljenih sredstev na razmerje javno-zasebnega partnerstva in razdelitev pravic in obveznosti med partnerjema.
VIII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Javni partner ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– izdajo obveznih navodil zasebnemu partnerju;
– razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu;
– pravico vstopa v razmerje (step-in).
(3) Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu, se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo mestne uprave ali zunanjega izvajalca.
(2) Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.
Zasebni partner mora na pisno zahtevo javnega partnerja pripraviti pisno poročilo o stanju projekta, opravljenih in potrebnih delih, morebitnih zamudah in potrebnih investicijskih ter organizacijskih ukrepih za uspešno realizacijo projekta.
Če javni partner ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka ali sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila pogodba o javno-zasebnem partnerstvu sklenjena.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(sporazumna razveza pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva tudi sporazumno razvežeta pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Stranki se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumno razvezane pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter tudi postopek prevzema objektov.
(1) Javni partner si pridržuje pravico vstopiti v razmerje javno-zasebnega partnerstva (step-in), da prepreči ali omili resno nevarnost za zdravje in varnost osebe ali premoženja ali okolja, ali za izpolnitev zakonskih dolžnosti. Potreba po uveljavitvi pravice vstopa v razmerje (step-in) se lahko pojavi zaradi okoliščin, ki so izven predmeta pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ali pa zaradi kršitev pogodbe s strani zasebnega partnerja.
(2) Podrobneje se okoliščine in pogoji za uveljavljanje pravice do vstopa v razmerje javno-zasebnega partnerstva opredelijo v pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu.
(1) Če eden od partnerjev ne izpolni svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.
(2) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu lahko z razdrtjem javnega partnerja preneha:
– če zasebni partner prevzetih obveznosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju projekta ali javnemu partnerju povzroča škodo;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu s strani zasebnega partnerja;
– če zasebni partner pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda javnemu partnerju ali tretjim osebam;
– če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu;
– v drugih primerih, določenih s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
(3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prejšnjega odstavka lahko začne javni partner postopek za enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(4) Zasebni partner lahko razdre pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, če javni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu tako, da to zasebnemu partnerju onemogoča ali znatno otežuje izvajanje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(5) Enostransko razdrtje pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje pogodbe.
(7) S pogodbo se lahko določijo višina pogodbene kazni in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti v primeru, da je krivda za razdrtje pogodbe na strani zasebnega partnerja.
(8) Za razdrtje pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
(prenehanje zasebnega partnerja)
(1) Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha tudi s prenehanjem zasebnega partnerja (npr. stečaj).
(2) Razmerje javno-zasebnega partnerstva ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za obvezen prenos na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa na univerzalne pravne naslednike zasebnega partnerja (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).
(3) V primeru univerzalnega pravnega naslednika zasebnega partnerja se razmerje javno-zasebnega partnerstva prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(prenos razmerja javno-zasebnega partnerstva)
Zasebni partner ne sme brez predhodnega pisnega soglasja javnega partnerja prenesti razmerja javno-zasebnega partnerstva na tretjo osebo.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja zasebnega partnerja (likvidacija, izbris) ima javni partner pravico, da za objekte, naprave in opremo, ki je bila vzpostavljena v okviru razmerja javno-zasebnega partnerstva, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-779/2020-45
Kranj, dne 15. aprila 2021
