Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – US, 14/15 – ZUUJFO) ter 15. člena Statuta Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 3/08, 5/08 – popr., 75/17 – spremembe in dopolnitve, 52/18 – spremembe in dopolnitve) je Občinski svet Občine Osilnica na 13. redni seji dne 19. 3. 2021 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu Občine Osilnica
(vsebina in sestavine odloka)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Osilnica (v nadaljevanju: OPN Osilnica), ki ga je izdelala družba Urbania d. o. o. v letu 2021, pod št. 088-3a-10.
(2) OPN je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(3) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Strateški del,
III. Izvedbeni del,
IV. Strokovne podlage,
V. Prehodne in končne določbe,
Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora.
(4) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
I.1 | Zasnova prostorskega razvoja občine | 1:30 000 |
I.2.1 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – energetska infrastruktura | 1:30 000 |
I.2.2 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – infrastruktura s področja komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja | |
I.2.3 | Zasnova gospodarske javne infrastrukture – prometna infrastruktura | |
I.3 | Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij, razpršene poselitve in razpršene gradnje | 1:30 000 |
I.4 | Usmeritve za razvoj v krajini | 1:30 000 |
I.5 | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč | 1:30 000 |
(5) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1. | Pregledna karta Občine Osilnica z razdelitvijo na liste | 1:30 000 |
2. | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | 1:30 000 |
3. | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:5 000 |
4. | Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | 1:5 000 |
(6) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, graditve objektov in posameznih sektorskih predpisov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(vsebina strateškega dela)
(1) Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine,
2. Zasnova prostorskega razvoja občine,
3. Zasnovo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega pomena,
4. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč,
5. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev za posamezna morfološko in funkcionalno zaokrožena območja,
6. Določitev in usmeritve za izdelavo urbanističnih načrtov.
II. 2 IZHODIŠČA IN CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),
– Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),
– Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007–2013,
– Regionalni razvojni program Jugovzhodne Slovenije za obdobje 2007–2013,
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi,
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Občino opredeljuje obmejna lega z Republiko Hrvaško.
(2) Občina je majhna (36,6 km2) z malo prebivalci (429 prebivalcev) in redko poseljena (5 prebivalcev/km2).
(3) V občini je po registru prostorskih enot opredeljenih 19 naselij, ki imajo večinoma strnjeno zasnovo in so glede na konfiguracijo terena pretežno locirana v zahodnem hribovitem delu in ob Kolpi.
(4) Občina ima neugodno starostno strukturo, neugoden indeks staranja ter slabo izobrazbeno strukturo prebivalstva.
(5) Gospodarstvo je slabo razvito. Prometna odmaknjenost, obmejna lega, prostorske omejitve, neugodne socioekonomske razmere in podobni omejitveni dejavniki so razlog za omejen razvoj delovnih mest.
(6) Prometno je občina slabo prehodna.
(7) Prednost občine predstavlja velik delež sklenjenih naravno ohranjenih gozdnih površin, ki predstavljajo več kot 88 % površine občine.
(8) Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednost predstavlja predvsem velika ohranjenost naravnih in kulturnih danosti, na celotnem območju občine.
(9) Opremljenost z gospodarsko javno infrastrukturo je pomanjkljiva.
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Občina ima potrebe po novih stavbnih zemljiščih, za namene stanovanjske gradnje lokalnega prebivalstva in turistične infrastrukture.
(2) Izboljšati dostopnost in komunikacije v občini in na medobčinskem nivoju.
(3) Dvigniti nivo oskrbe z družbeno infrastrukturo in storitvenimi dejavnostmi.
(4) Izkoristiti potencial občine za razvoj turizma in rekreacije.
(5) Občina si prizadeva opremiti naselja s komunalno infrastrukturo in zgraditi omrežja za nove tehnologije.
(6) Širitve pokopališč in ureditev ustreznih parkirnih površin za potrebe pokopališč.
(7) Kažejo se potrebe po razvoju kmetijstva v povezavi z vključevanjem turizma in razvojem dopolnilnih dejavnosti, predvsem v bolj odmaknjenih naseljih.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Medobčinsko sodelovanje je najmočnejše s sosednjo Občino Kostel, na ravni regije pa je Občina Osilnica navezana predvsem na Kočevje kot središče medobčinskega in regionalnega pomena.
(2) Za Občino Osilnica je pomembno tudi čezmejno sodelovanje z Republiko Hrvaško, kjer je glavna navezava predvsem v smeri Reke.
(3) Na področjih kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, ureditev boljših prometnih povezav in komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma, kulture ipd., občina sodeluje v okviru regije Jugovzhodna Slovenija.
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Širijo se naselja v katerih ni več primernih prostih zemljišč za razvoj in kjer se pojavi interes lokalnega prebivalstva po širitvi stavbnih zemljišč za potrebe individualne gradnje. Pri prostorskem razvoju ima prednost smiselno zaključevanje naselij in širitve, ki so prostorsko povezane z obstoječimi naselji.
(2) Izboljšala se bo oskrba razvojnih središč in opremljenosti z družbeno infrastrukturo. Nujna je zaključitev del na domu za starejše občane in vzpostavitev obratovanja doma. Zaželeno je tudi, da se zagotovi prostore za izvajanje dodatnih aktivnosti mladih.
(3) Obnovilo in zagotovilo se bo ustrezno prometno infrastrukturo, ki bo omogočila povezanost v občini in povezanost občine s sosednjimi območji. Za hitrejšo povezavo z Občino Kostel bi bilo potrebno zgraditi predor pri Sveti Ani.
(4) Potenciale naravne in kulturne krajine na celotnem območju občine se bo izkoriščalo za potrebe razvoja športa in rekreacije v povezavi z razvojem turizma. Poleg tega se bo vlagalo v turistično infrastrukturo, večanje prenočitvenih kapacitet, vzpostavitev turističnih kmetij, trženje lokalnih proizvodov ipd..
(5) V naseljih se bo dogradilo manjkajočo komunalno infrastrukturo. Prioriteta na tem področju so kanalizacijski vodi, gradnja čistilnih naprav, prenova in dograditev vodovodnega omrežja, obnova in izgradnja občinskih cest ter obnova in izgradnja ostalega omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(6) Ohranjalo se bo kvalitetna območja razpršene poselitve in preprečevalo njihovo praznjenje.
(7) Zagotavljalo se bo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8) Ohranjalo se bo kulturno in naravno dediščino v povezavi z naravi neškodljivimi oblikami rekreacije in turizma.
(9) Prenovilo se bo naselbinska jedra Osilnice in Ribjeka.
II. 3 ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Razvoj poselitve in dejavnosti se usmerja v središča, prednostni območji za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti predstavljata naselje Osilnica v povezavi z naseljem Sela. V obeh naseljih se bo krepilo obstoječe in razvijalo nove raznovrstne dejavnosti ter bivanje. Za razvoj naselij se bo zagotavljalo tudi zadostne prostorske možnosti, ob upoštevanju omejitev v prostoru.
(2) Zmerni razvoj poselitve je predviden v naseljih Ribjek, Bosljiva Loka in Mitroviči, kjer se bo zagotavljalo površine za namen širjenja poselitve, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč ter zmernimi širitvami. Večji razvoj dejavnosti se v teh naseljih ne načrtuje, možen pa je razvoj posameznih spremljajočih dejavnosti, ki niso moteče za bivanje.
(3) V naseljih zahodnega hribovitega dela občine se poselitev ohranja in zmerno razvija. Širitve so možne za potrebe kmetijskih gospodarstev, individualne gradnje in spremljevalnih dejavnosti lokalnega prebivalstva. Ta naselja so Žurge, Papeži, Bezgarji, Bezgovica, Zgornji Čačič in Padovo pri Osilnici.
(4) Ostala poselitev v občini se ohranja v povezavi s turistično in počitniško dejavnostjo, ter različnimi oblikami dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Na teh območjih se preprečuje odseljevanje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ipd.) ter turizma.
(5) Neposeljena in pretežno gozdnata območja planotastega sveta Borovške gore se ohranja v obstoječem stanju.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) V policentričnem urbanem sistemu Slovenije predstavlja naselje Osilnica v povezavi z naseljem Sela, s katerim se prostorsko in funkcijsko povezuje, lokalno središče. Lokalno središče zagotavlja prebivalcem naselji in zaledja poleg možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje še osnovno zdravstveno oskrbo, poslovno proizvodne dejavnosti, družbene dejavnosti ter možnosti za šport in rekreacijo. Na občinski ravni ima naselje Osilnica, v povezavi z naseljem Sela, vlogo občinskega središča, ki se bo v prihodnosti krepilo.
(2) Ostala naselja so: Žurge, Papeži, Bezgarji, Bezgovica, Zgornji Čačič, Padovo pri Osilnici, Ribjek, Bosljiva Loka in Mirtoviči. Ta naselja ostajajo brez središčnih funkcij, so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje. Spodbuja se razvoj posameznih spremljajočih dejavnosti, ki niso moteče za bivanje.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Občina je predvsem zaradi obmejne lege in morfologije terena prometno odmaknjena. Glavna prometnica je vezana na dolino Kolpe, kjer poteka državna cesta, ki proti jugu Osilnico povezuje z Občino Kostel, proti severozahodu pa, preko mejnega prehoda Osilnica, s sosednjo državo Hrvaško. Druga pomembna državna prometna povezava poteka v smeri severozahod in preko planotastega sveta Borovške gore povezuje Osilnico z Občino Kočevje.
(2) Omrežje lokalnih cest je primerno razvejano in povezuje vsa naselja v občini.
(druga za občino pomembna območja)
(1) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora so strme kraške stene, ki se spuščajo proti dolini Kolpe (Žurgarska in Taborska stena, Loška stena in stena Krokar) in celoten obvodni prostor Kolpe in Čabranke. Omenjene lokacije imajo potencial za razvoj športnih dejavnosti kot so rafting, kopanje, plezanje, pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti ipd. v povezavi z ostalo turistično ponudbo občine.
(2) V občini sta dva večja vodotoka Čabranka in Kolpa, ki predstavljata mejni reki z Republiko Hrvaško, poleg tega pa imata pomembno vlogo v razvoju turističnih dejavnosti. Z vidika naravnih kvalitet prostora je še posebej pomembna soteska Mirtovičkega potoka s kraškim izvirom, ki predstavlja eno redkih ohranjenih območij naravne dediščine. Manjši vodotoki v občini so še: Belica, Vezanski potok, Ribiški potok in Sušica.
(3) Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo naselbinska jedra naselij Osilnica in Ribjek, ter posamezni objekti stavbne dediščine v različnih naseljih. Pomembna je tudi kulturna krajina – Ribjek, ki se razteza vse od naselja Ribjek pa do Sv. Ane. Oblikovala se je skozi večletno kmetijsko rabo in danes prostoru daje veliko doživljajsko vrednost.
(4) V občini ni območja za pridobivanje mineralnih surovin niti odlagališča odpadkov.
II. 4 ZASNOVA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA
(gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Med vsemi naselji sta z gospodarsko javno infrastrukturo najbolje opremljeni lokalni središči Osilnica in Sela, zato se tam predvideva nadgradnja obstoječe infrastrukture. V ostalih naseljih pa se glede na potrebe in razpoložljiva sredstva načrtuje izgradnja nove in obnova obstoječe gospodarske infrastrukture.
(2) V Občini Osilnica je sedem pokopališč, ki so locirana v naseljih Žurge, Papeži, Osilnica, Spodnji Čačič, Ribjek in Bosljiva Loka. Predvidena je širitev pokopališča v Osilnici, ter izgradnja mrliških vežic na vseh pokopališčih.
(3) Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih. Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Osilnica, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer je to potrebno in uvesti enoten standard varčnih in okolju prijaznih svetil ter okolju prijazen režim osvetljevanja, saj je javna razsvetljava v občini velik porabnik energije.
(prometna infrastruktura)
(1) Po dolini reke Kolpe poteka državna cesta R3 657, ki proti jugu Osilnico povezuje z Občino Kostel, proti zahodu pa s sosednjo državo Hrvaško. V smeri proti Občini Kostel se pri Sveti Ani načrtuje izgradnja predora. V Selu se na državno cesto R3 657 priključuje državna cesta R3 656. Preko slednje prometnice je Občina Osilnica v severovzhodni smeri povezana s Kočevsko Reko.
(2) Po skrajnem severu občine poteka odsek državne turistične ceste RT 916, ki prečka občino v smeri Loški Potok–Kočevska Reka in za katero je prav tako predvidena modernizacija. Za vsak poseg v varovalni pas državne ceste je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.
(3) Omrežje lokalnih cest in javnih poti je primerno razvejano in povezuje vsa naselja v Občini. Predvidena je sanacija lokalne ceste 305051 Ribjek–Padovo in 305022 Križmani–Podvrh. Občina ima za cestno omrežje sprejet Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Osilnica. Dolžina lokalnih cest je 13,16 km, javnih poti pa 6,023 km.
(4) Pomembno povezavo v smislu medobčinskega povezovanja predstavlja tudi stara cesta Žurge–Črni Potok pri Dragi, ki predstavlja edino povezavo z Občino Loški Potok, vendar je trenutno nekategorizirana, izvedena v makadamu in potrebna obnove.
(5) Načrtuje se obvoz vasi Sela, ki bi omogočil direkten dostop do maloobmejnega prehoda Zamost.
(6) Mejni prehod Osilnica (Zamost) ima status mejnega prehoda za obmejni promet in predstavlja glavno prometno povezavo z Republiko Hrvaško.
(7) Nujna je obnova in ureditev avtobusnih postajališč. Za rešitev prometa za pešce se predvideva izgradnja pločnika na relaciji Sela–Osilnica.
(8) Občina ima tudi nekaj pohodniških in kolesarskih poti, ki vodijo do naravnih in kulturnih znamenitosti in razglednih točk.
(elektronske komunikacije)
(1) Območje Občine Osilnica s telekomunikacijsko dejavnostjo pokriva Telekom Slovenije d.d.. Večina naselij v občini ima zgrajeno telefonsko omrežje.
(2) Telefonska centrala v Osilnici je potrebna prenove.
(3) Občina nima telekomunikacijske mreže, ki bi omogočala razvoj najsodobnejše telekomunikacijske tehnologije. Ureditev kabelske televizije ni mogoča, sprejem televizijskih in radijskih signalov pa je slab oziroma ga ni.
(4) Večina gospodinjstev nima možnosti internetne povezave. Za občino je pomemben razvojni cilj povečanje mobilnosti s sistemom telekomunikacij, kamor štejemo širokopasovna omrežja, internetne priključke in pokritost s TV signali.
(energetska infrastruktura)
(1) Električno energijo zagotavlja Elektro Ljubljana, Poslovna enota Kočevje, ki ima omrežje primerno razvejano. Na območju Občine Osilnica se načrtuje izgradnja treh 20 kV kabelskih povezav za potrebe vključitve dveh novih transformatorskih postaj. Prav tako je v planu pokablitev daljnovoda DV Draga. Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo bo poleg predvidenih sprememb potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.
(2) V občini sta tudi dve mali hidroelektrarni, ki se ob izrednih primerih lahko vključita v električno omrežje. Mali hidroelektrarni se nahajata na vodotokih Mirtoviški potok in Belica.
(3) Prenosnega plinovodnega omrežja na območju občine ni in se ga ne načrtuje.
(4) Občina ima sprejet Lokalni energetski koncept.
(infrastruktura s področja komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v naseljih Osilnica in Sela. Zaključi se s centralno biološko čistilno napravo s priključno močjo 370 populacijskih enot. Kanalizacijsko omrežje se bo po potrebi nadgrajevalo in obnavljalo. Za omenjeni naselji je izdelan tud kataster kanalizacijskega omrežja, ki se bo po potrebi dopolnjeval. Načrtovana je rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave.
(2) Skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Osilnica se v ostalih naseljih kanalizacijsko omrežje ne bo gradilo, ampak si bodo občani urejali odvajanje in čiščenje odpadnih voda individualno. V naseljih z večjim številom prebivalcev (Ribjek in Bosljiva Loka) je predvidena izgradnjo skupne male čistilne naprave za več objektov.
(3) Vodni viri za potrebe prebivalstva so vezani na številne izvire, zajetja, vodohrane in črpališča. Občina se z vodo oskrbuje iz črpališč Bezgarji, Bezgovica, Žurge in Ribjek. V javnem upravljanju so trije vodovodni sistemi: Osilnica, Ribjek in Žurge. Z vodo iz osrednjega sistema Osilnica se oskrbujejo vasi Bezgarji, Bezgovica, Padovo pri Osilnici, Podvrh, Sela in Osilnica. Z vodo iz vodovodnega sistema Ribjek, ki se napaja iz vrtine in vodohrama, so oskrbovane vasi Ribjek, Ložec in Bosljiva Loka. Naselje Žurge s sedmimi prebivalci se oskrbuje iz rezervoarja in prenosnika v Žurgah.
(4) 69,3 % prebivalcev občine se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda, z individualno vodoodskrbo pa 30,7 %.
(5) Potrebno je vzpostaviti kataster vodovodnih sistemov in zamenjati cevi vodovoda na odsekih, kjer je le-ta grajen iz neustreznih materialov.
(6) Koncesijo za odvoz odpadkov ima podjetje Saubermacher d.o.o. Obstaja sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, pri čemer se ti ločujejo na samem izvoru. Občina načrtuje ureditev nove sortirnice in balirnice odpadkov nad naseljem Sela.
(7) Občina Osilnica ima sprejet Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
II. 5 USMERITVE ZA RAZVOJ POSELITVE IN CELOVITO PRENOVO TER PRIKAZ OKVIRNIH OBMOČIJ NASELIJ, RAZPRŠENE POSELITVE IN RAZPRŠENE GRADNJE
(okvirna območja naselij in razpršene poselitve)
(1) Območja naselij so: Osilnica v povezavi s Seli, Ribjek, Bosljiva Loka, Mirtoviči, Žurge, Papeži, Bezgarji, Bezgovica, Zgornji Čačič in Padovo pri Osilnici.
(2) V celotni občini, še posebej pa v hribovitih delih, se pojavljajo območja razpršene poselitve. Naselja, ki se vključujejo med razpršeno poselitev so: Belica, Donji Žagari, Strojiči, Podvrh, Križmani, Spodnji Čačič, Malinišče, Ložec, Grintovec pri Osilnici in Malne.
(okvirna območja razpršene gradnje)
V Občini Osilnica ni območij razpršene gradnje.
(usmeritve za razvoj poselitve)
(1) Za potrebe individualne stanovanjske gradnje lokalnega prebivalstva je po potrebi predvidena širitev naselij Osilnice v povezavi s Seli.
(2) Notranji razvoj je predviden v naseljih: Osilnica v povezavi s Seli, Zgornji Čačič in Ribjek. V teh naseljih se predvideva zgoščevanje grajenih struktur znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura, kjer je to oblikovno in funkcionalno smiselno. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(3) Celovito se bo prenavljalo naselbinsko jedro naselij Osilnica in Ribjek. Pri tem se bo obnovilo in revitaliziralo obstoječe objekte, ki predstavljajo kvalitetno arhitekturo obravnavanega območja. Potrebno je ohraniti tradicionalne arhitekturne in krajinske vedute ter pri novogradnjah upoštevati tradicionalne vzorce.
(4) V ostalih naseljih se predvideva zaokroževanje in zapolnjevanje vrzeli ter manjše širitve za potrebe posameznih objektov lokalnega prebivalstva, kjer je to oblikovno in funkcionalno smiselno. Nova območja za pozidavo morajo biti dostopna in z možnostjo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo, zagotovljeno pa mora biti tudi varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(5) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohton poselitveni vzorec, se obstoječa poselitev ohranja ter oblikovno in funkcionalno nadgrajuje. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja.
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje bivanje in podeželska dejavnost s kmečkimi in polkmečkimi gospodarstvi, pred drugimi dejavnostmi. Podeželska dejavnost je namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju pa tudi občasnemu bivanju ter turistični infrastrukturi.
(2) Oskrbne in storitvene dejavnosti, družbene dejavnosti ter poslovno-proizvodnje dejavnosti so nanizane predvsem v občinskem središču Osilnica v povezavi z naseljem Sela. Omenjene dejavnosti v povezavi s športno rekreacijskimi in turističnimi dejavnostmi se bodo v teh dveh naseljih še dodatno krepile, spodbujal pa se bo tudi razvoj novih dejavnosti.
(3) V ostalih naseljih se omogoči razvoj dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, to je mirna obrt in storitvene dejavnosti, ki imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Pri razvoju novih spremljevalnih dejavnosti imajo prednost naselja Ribjek, Bosljiva Loka in Mirtoviči.
(4) Druge dejavnosti, ki so povezane s kmetijskimi in dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju (žage, proizvodnja lesnih izdelkov, pridelava lesne biomase …) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po predhodni prostorski in okoljski preveritvi načrtuje na lokacijah izven naselij. Izven naselij se izjemoma omogoči tudi umestitev dejavnosti, ki morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi naravnih ali kulturnih danosti (rekreacijska, športna in turistična območja).
(5) Razvoj turizma se bo usmerjal v razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti in nastanitvenih kapacitet, pri čemer se prednostno razvija obstoječi hotelski tip nastanitve v naselju Sela in opuščeni turistični objekt neposredno ob reki Kolpi zahodno od naselja Ribjek. Spodbuja se tudi alternativne nastanitvene možnosti v obliki avtokampov, ter oddajanje sob oziroma apartmajev. V podeželskih naseljih zahodnega hribovitega dela občine se spodbuja razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladnih s cilji ohranjanja naravne in kulturne dediščine. V povezavi z razvojem turizma je nujna tudi izgradnja ustrezne javne, prometne in komunalne infrastrukture.
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Urbanistični načrt se izdela za naselje Osilnica v povezavi s Seli.
(2) Oblikovalske usmeritve se lahko pri natančnejšem načrtovanju dopolnijo ter prilagodijo konkretnim potrebam in možnostim oziroma jih natančneje opredeli prostorski izvedbeni akt.
(3) Temeljne stalnice oblikovanja naselja so varovanje značilnih vedut in historičnega tkiva ter kvalitetnih grajenih in naravnih ambientov. Oblikotvorno pomembna prvina naselja je zasnova zelenih in grajenih robov. Zato je potrebno z novo zazidavo jasno izoblikovati rob mesta, predvsem z ustvarjanjem naravnih in grajenih robov, zaslonov, predvsem ob vpadnici na robu naselja Osilnica. Višinski gabarit naselij bo umirjen, s posameznimi že obstoječimi vidnimi poudarki – cerkev Sv. Petra in Pavla. Umirjen gabarit naselja se predvideva predvsem za območje širitve centralnih dejavnosti, z namenom ohranjanja skladnih višinskih gabaritov z že obstoječimi objekti. Dominante, tako naravne kot tudi grajene, je potrebno varovati pri opredelitvi gabaritov in usmerjenih pogledov nanje.
II. 6 USMERITVE ZA RAZVOJ V KRAJINI
(razvojna območja za posamezne dejavnosti vezane na naravne vire)
(1) V Občini Osilnica je malo ravnega sveta za obdelovanje, prst pa je tanka in nesklenjena. Prevladujejo trajni travniki in pašniki, nekaj je tudi ekstenzivnih sadovnjakov in njivskih površin. Razvojna območja za kmetijstvo predstavljajo najboljša kmetijska zemljišča, ki imajo potencial za obdelovanje in kmetijsko pridelavo. Kmetijstvo v Občini Osilnica nima tržnega značaja, vendar pa obstaja razvojna perspektiva v dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Praznjenje naselij hribovitega dela občine in opuščanje kmetijske rabe se preprečuje s spodbujanjem ekstenzivnega kmetijstva v povezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in turistično ponudbo. Spremljajoče dejavnosti, ki služijo razvoju turizma in rekreacije, se prednostno usmerja v neizkoriščene objekte znotraj naselij. Če te možnosti ni, so dovoljene tudi dopolnilne gradnje, ki upoštevajo urbanistične in arhitekturne značilnosti naselja (orientacija in velikost objekta, postavitev objektov na parceli …). Ohranja in vzpodbuja se ekstenzivna raba travišč in sonaravno kmetovanje (brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil ter pozna košnja travišč), ohranja se mozaičnost krajine, posamezna drevesa, grme in mejice.
(2) Prepoznana so območja zaraščanja kmetijskih zemljišč, ki se jih ohranja v kmetijski planski rabi in so prednostno namenja ponovni rekultivaciji.
(3) Gozdovi zavzemajo 88 % vseh površin v Občini Osilnica in so za občino tudi gospodarsko pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja. Velik delež občine pokriva varovalni gozd, kjer se ohranjajo strnjeni gozdni kompleksi in stalna pokrovnost tal. V občini se nahajajo tudi trije gozdni rezervati: Firštov rep, Borovec in Pragozd Krokar, ki služijo v raziskovalne namene. Območja gozdov, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, gozdove s poudarjeno ekološko, socialno in proizvodno funkcijo ter gozdove, ki poraščajo strma, erodibilna pobočja se ohranja kot sklenjene komplekse.
(4) Občina Osilnica ima redko rečno mrežo, večja vodotoka v občini sta Čabranka in Kolpa. Zaradi razmeroma dobre naravne ohranjenosti in doživljajske vrednosti predstavljata reki velik rekreacijski in turistični potencial občine. Pomembnejši vodotoki so še Belica, Vezanski potok, Ribiški potok, Sušica in Mirtoviški potok. Kraški izviri predstavljajo poglaviten vir pitne in sanitarne vode. Kvaliteto vode se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.
(5) Ohranja in spodbuja se razvoj raznovrstnih turističnih in prostočasnih dejavnosti z izkoriščanjem potencialov naravne in kulturne dediščine na celotnem območju občine. Največji potencial z vidika turizma pa predstavlja dolina reke Kolpe in obkolpski prostor. Glavna razvojna območja za turizem in rekreacijo so tako vezana na obvodni prostor Čabranke in Kolpe, ter na hribovito območje z vizualno izpostavljenimi kraškimi stenami. Ob vodotokih se vzpodbuja razvoj vodnih in obvodnih športov ter raznovrstne turistične ponudbe, v hribovitem območju pa predvsem pohodništvo, kolesarjenje in plezanje. Vse omenjene tipe športnih dejavnosti se bo krepilo v kombinaciji z ostalimi primernimi tipi rekreacije.
(območja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora)
(1) Z vidika krajinske dediščine, je pomembna predvsem kulturna krajina ob reki Kolpi, ki se razteza od naselja Ribjek pa vse do Občine Kostel. Kvaliteto prostora predstavlja reka Kolpa z bogato obrežno vegetacijo in mozaično kulturno krajino na razširjenih delih doline, pa tudi prehodi v strma pobočja in značilni poselitveni vzorci nanizani po dolini reke.
(2) Z urbanističnega vidika sta najkvalitetnejši stari jedri naselij Osilnica in Ribjek. V teh dveh naseljih se varuje značilne robove naselja in odnose med volumni, vzdržuje se gradbene linije ter značilno parcelacijo. Prav tako se ohranja silhueta naselij in značilni pogledi. Natančne urbanistična in oblikovna merila bodo podana v urbanističnih načrtih.
(3) Arhitekturno pomembni so predvsem posamezni izstopajoči objekti stavbne dediščine in sakralni objekti v občini. Pomembnejša profana stavbna dediščina se nahaja v naseljih: Bosljiva Loka, Mirtoviči in Malinišče. Te objekte se ohranja in sanira, ter v njih vsaj delno ohranja dejavnost, ki so ji bili izvorno namenjeni. Njihovo revitalizacijo se poskuša zagotoviti tudi z vključevanjem v turistično rekreacijsko ponudbo. V občini se nahaja tudi šest cerkva, ki se jih skupaj z njihovim ambientom ohranja in vzdržuje.
(območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije je območje Občine Osilnica ogroženo z vidika pojavljanja plazov. Plazovito bolj ogrožen je predvsem severozahodni in zahodni del občine. Glede na oceno ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami v primeru plazov je ogroženo predvsem premoženje. Glede na lokalni obseg nesreče in možnosti hitre sanacije je ogroženost prebivalcev, živali, premoženja in kulturne dediščine kratkotrajna in majhna. V občini so trije plazovi, ki ogrožajo cestno infrastrukturo, in jih je občina predlagala za vključitev v državni načrt za sanacijo plazov.
(2) Poplavna ogroženost v Občini Osilnica je majhna. Manjše poplavne površine se pojavljajo ob večjih vodotokih pretežno v jesenskem in spomladanskem času, ob nenadnih dotokih velike količine vode (vodne ujme) pa tudi v poletnem času. Katastrofalne poplave niso zabeležene. Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob poplavah na območju Občine Osilnica (oktober 2008). Varstvo pred poplavami v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic poplav in obnovo. To pomeni, da Občina Osilnica poskrbi za čiščenje strug, brežin, največkrat pa čiščenje smeti s cestišča, katerega deroča voda nanese.
(3) Celotno območje Občine Osilnica je uvrščeno v 7. stopnjo po EMS potresni lestvici, kar sodi med višje vrednosti. Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob potresu na območju Občine Osilnica (oktober 2008). Varstvo pred potresi v celoti obsega preventivo, vzpostavitev in vzdrževanje pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic in obnovo.
(4) Območje Občine Osilnica je uvrščeno v 3. kategorijo požarne ogroženosti, to je srednja požarna ogroženost. Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob požaru na območju Občine Osilnica (oktober 2008).
(1) Zdravstveno pomoč na območju Občine Osilnica nudijo Zdravstvena postaja Osilnica, Zdravstveni dom Kočevje, Univerzitetni Klinični center Ljubljana in Novo mesto.
(2) V primeru naravnih nesreč bo občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.
(3) Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.
(4) Za odlaganje ruševin in drugega materiala se uporablja začasne deponije. Za človeške žrtve bi se odprli dodatni grobovi v okviru lokalnih pokopališč.
(5) V občini deluje eno gasilsko društvo, in sicer PGD Osilnica. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je pristojno PGD Kočevje. Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, v primeru večjih nesreč se za pomoč zaprosi sosednje občine in regijski štab CZ.
(območja in objekti za potrebe obrambe)
V občini ni območij in objektov za potrebe obrambe.
II. 7 USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Obstoječa stavbna zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. V podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih je možna gradnja znotraj vrzeli, na nezadostno izkoriščenih površin in na robovih naselij, s čimer se posledično izboljšajo pogoji za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Poselitev v manjšem obsegu širimo v naseljih Osilnica v povezavi z naseljem Sela, Bosljiva Loka, Ribjek, Zgornji Čačič, Bezgovica in Padovo. Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije.
(2) Kmetijska zemljišča se v manjšem obsegu zmanjšujejo na račun širitev stavbnih zemljišč in zaradi usklajevanja z dejanskim stanjem v prostoru.
(3) Gozdna zemljišča se povečajo glede na uskladitev z dejanskim stanjem v prostoru. Znotraj sklenjenih območij gozdov in kmetijskih zemljišč spremembe v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
(4) Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(5) V Občini Osilnica po namenski rabi prostora ni opredeljenih območij drugih zemljišč.
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) V naseljih prevladuje stanovanjska, kmetijska in turistična dejavnost.
(2) V pretežno urbaniziranih naseljih se dovoljuje poselitev manjše gostote, in sicer kot enostanovanjska gradnja.
(3) V naseljih Osilnica v povezavi z naseljem Sela, Bosljiva Loka in Ribjek se usmerja gradnja zmernih gostot do 15 preb/ha.
(4) V ostala ruralna naselja se usmerja gradnja manjših gostot do 10 preb/ha.
(5) Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
(6) Na celotnem območju Občine Osilnica se spodbuja turistične in kulturne dejavnosti, skladne z omejitvami v prostoru.
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje ter soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi, ki so sestavni del tega prostorskega načrta so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(enote urejanja prostora)
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.
(2) Enota urejanja je označena z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Pod njo je oznaka podrobnejše namenske rabe prostora.
Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
Preglednica 1: Funkcionalne enote
OZNAKA FUNKCIONALNE ENOTE | IME FUNKCIONALNE ENOTE |
ŽU | Žurge |
BE | Belica |
PŽ | Papeži |
ŽA | Donji Žagarji |
BZ | Bezgarji |
BG | Bezgovica |
ČA | Čačič |
PO | Podvrh |
KR | Križmani |
PA | Padovo |
ST | Strojiči |
ZA | Zamost |
SE | Sela |
OS | Osilnica |
MA | Malinišče |
RI | Ribjek |
LO | Ložec |
GR | Grintovec |
BL | Bosljiva Loka |
MI | Mirtoviči |
DC | Državne ceste |
OP | Odprti prostor |
VG | Varovalni gozd |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
─ splošne prostorske izvedbene pogoje in
─ podrobne prostorske izvedbene pogoje po območjih namenske rabe, določene v poglavju III.8,
─ podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja, določeni v Prilogi 1, drugačni od podrobnih izvedbenih pogojev po območjih namenske rabe, veljajo podrobni pogoji za posamezno enoto urejanja, določeni v Prilogi 1.
III. 2 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Na območju občine so dopustne naslednje namenske rabe prostora:
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – OBMOČJA STANOVANJ |
| SB – stanovanjske površine za posebne namene | SB – površine stanovanjske prostostoječe pozidave za posebne namene |
SK – površine podeželskega naselja | SKs ─ površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
| CD – druga območja centralnih dejavnosti | CDv – druga območja centralnih dejavnosti – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| | IG – gospodarske cone |
| B – POSEBNA OBMOČJA |
| | BT – površine za turizem |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZD – druge urejene zelene površine |
ZK – pokopališča |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| PC – površine cest |
PO – ostale prometne površine |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| O ─ območja okoljske infrastrukture |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| A ─ površine razpršene poselitve |
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
| | K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
K2 – druga kmetijska zemljišča |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
| | G ─ gozdna zemljišča |
Gv – gozdna zemljišča – varovalni gozd |
Gr – gozdna zemljišča – gozdni rezervat |
OBMOČJA VODA | V – OBMOČJA VODA |
| | VC – celinske vode |
(2) Javne površine oziroma javno dobro so tiste površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. To so območja z namensko rabo: prometne površine (oznake PC), pokopališča (ZK, pokopališča v območjih CDv), športni parki in igrišča (oznaka ZS) in druge urejene zelene površine (oznaka ZD).
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Osilnica v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
─ gradnja novega objekta,
─ dozidava ali nadzidava,
─ rekonstrukcija,
─ vzdrževanje objekta,
─ odstranitev objekta.
(2) Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte.
(3) Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti.
(4) Spremembe namembnosti objektov so dovoljene v veljavno namensko rabo enote urejanja prostora.
(5) Dozidave in nadzidave so dopustne, če se z gradnjo ne preseže predpisanih maksimalnih gabaritov objekta kot celote.
(6) Območja degradirana v času izvedbe del, je potrebno povrniti v prvotno stanje in zasaditi z avtohtono vegetacijo.
(7) Gradbena dela naj potekajo v dnevnem času, izogiba naj se nočnemu osvetljevanju gradbišč in objektov.
(dopustne vrste objektov)
(1) Dopustne vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov so določene z dopustno dejavnostjo objekta po posameznih namenskih rabah EUP v tabelah v poglavju III. 8 Prostorski izvedbeni pogoji po območjih namenske rabe.
(2) Dopustni pomožni objekti (nezahtevni in enostavni objekti) so določeni z dopustno dejavnostjo objekta po posameznih namenskih rabah EUP v tabelah v poglavju III. 8 Prostorski izvedbeni pogoji po območjih namenske rabe.
(3) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Dopustna je izvedba začasnih priključkov na infrastrukturo, na podlagi pridobljenega soglasja pristojnega soglasodajalca. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času. Začasni objekti so lahko postavljeni največ 6 mesecev.
(4) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja občine.
(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo)
(1) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt, skupaj z ureditvami, ki služijo objektu in je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.
(2) Gradbena parcela se uporablja pri prikazu dopustne izrabe.
(3) Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti in velikosti stavbe ter predpisanim faktorjem izrabe. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena.
(4) Na parceli namenjeni gradnji lahko stojijo pomožni objekti, skupaj do dovoljenega faktorja zazidanosti zemljišča.
(5) Parcelacija zemljišča na katerem že stoji objekt, ni dovoljena, v kolikor bi bila s parcelacijo velikost obstoječega in novega zemljišča manjša kot je določena za gradnjo novega objekta oziroma bi bili preseženi faktorji izrabe zemljišča za obstoječi objekt.
(6) Za druge gradbeno inženirske objekte se velikost zemljišča, namenjenega za gradnjo, določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.
(določanje dopustne izrabe zemljišča in velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena s:
FZ – Faktor zazidanosti zemljišča, namenjenega gradnji, je razmerje med zazidano površino vseh objektov in celotno površino zemljišča, namenjenega gradnji. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.
FI – Faktor izrabe zemljišča, namenjenega gradnji, je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino zemljišča, namenjenega gradnji. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab.
DZP – Delež zelenih površin, se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na zemljišče, namenjeno gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
(2) Vednosti so določene v tabelah v prostorsko izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča, namenjenega gradnji (FI), večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča, namenjenega gradnji, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(gradnja gospodarske javne infrastrukture in objektov za zaščito in reševanje)
(1) Če veljavni varstveni režimi tega ne onemogočajo, je na celotnem območju občine, v vseh območjih EUP, ne glede na ostala določila tega prostorskega akta, dovoljena gradnja omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture (objekti po CC-SI: 21 Objekti prometne infrastrukture ter 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi).
(2) Kjer je dovoljena gradnja prenosnih in distribucijskih omrežij, je skupaj z izgradnjo omrežij dovoljeno poleg samih cevovodov ali vodov graditi tudi pripadajoče objekte in skladno s sektorskimi predpisi tudi postavitev varnostnih ograj ali drugih pomožnih objekti in naprav varovanja.
(3) Načrtovanje in gradnja omrežij ter objektov gospodarske javne infrastrukture, iz prvega in drugega odstavka tega člena, se izvaja na podlagi projektnih pogojev in mnenja pristojnega upravljavca.
(4) Na območju celotne občine je, ne glede na ostala določila tega prostorskega akta, dovoljeno izvajanje ukrepov in gradnja objektov za varovanje pred naravnimi nesrečami ter za zaščito in reševanje (kot npr.: 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: – stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov, 21520 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti: – nasipi in podobni objekti za zaščito pred poplavami ipd.).
III. 3 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE LEGE OBJEKTA NA ZEMLJIŠČU IN UREDITVE OKOLICE
(lega objekta na zemljišču in minimalni odmiki)
(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad terenom in pod njim, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Dopustno je graditi nad terenom in pod njim tudi do parcelne meje, če s tem pisno soglašajo lastniki sosednjih parcel, na katere meji objekt, in so izpolnjene bistvene zahteve.
(2) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju mejaša pa je dopustna do parcelne meje.
(3) Manjši odmik objekta od parcelne meje, kot je določen v prvem in drugem odstavku, je brez soglasja lastnikov sosednjih parcel dopusten takrat, kadar se na mestu poprej odstranjenega zakonito grajenega objekta postavi nadomestni objekt ali se zakonito grajeni objekt rekonstruira in se pri tem ohranja enaka namembnost in se ne poveča velikosti (zunanjih gabaritov) objekta.
(4) Gradnja ograj je dovoljena do parcelne meje. V kolikor se soseda mejaša o tem pisno sporazumeta, se lahko ograja postavi na parcelno mejo.
(5) Gradnja omrežij in objektov komunalne in gospodarske javne infrastrukture je dovoljenja do parcelne meje.
(6) Gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti 25 m. Odmik je lahko manjši s soglasjem pristojne gozdarske službe.
(1) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij ali objektov merjeno levo in desno od osi posameznega voda oziroma od roba cestišča ali tira znaša najmanj:
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Vodovod | 3 m |
Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in več | 5 m – varovalni koridor |
Kanalizacija | 3 m |
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom | 3 m |
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe | 3 m |
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
| 400 kV, 220 kV – nadzemni potek | 40 m |
| 400 kV – podzemni potek | 10 m |
| 110 kV, 35 kV – nadzemni potek | 15 m |
| 110 kV in 35 kV – podzemni potek | 3 m |
| 10 ali 20 kV – nadzemni potek | 10 m |
| 10 ali 20 kV – podzemni potek | 1 m |
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti (od zunanje ograje objekta): |
| 400 kV in 220 kV | 40 m |
| 110 kV in 35 kV | 15 m |
| 20 kV | 2 m |
Distribucijsko plinovodno omrežje neglede na obratovalni tlak | 5 m |
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Glavna cesta | 25 m |
Regionalna cesta | 15 m |
Lokalna cesta | 8 m |
Javna pot | 5 m |
Javna pot za kolesarje KJ | 2 m |
Nekategorizirana cesta NK | 2 m |
(2) Varovalni pasovi vodotokov znašajo:
VRSTA VODOTOKA | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Vode 1. reda | znotraj naselja: 15 m od roba vodnega zemljišča |
| zunaj naselja: 40 m od roba vodnega zemljišča |
Vode 2. reda | 5 m od meje vodnega zemljišča |
(3) Če so varovalni pasovi opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem aktu, se upoštevajo določila drugih predpisov, ki določajo širše varovalne pasove.
(4) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojnega mnenjedajalca.
(5) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(6) Upravljavec gospodarske javne infrastrukture lahko zahteva odstranitev obstoječega objekta, če je to potrebno, da se zagotovi uporaba ali vzdrževanje infrastrukturnega objekta ali omrežja, prometna varnost, ali če je to potrebno zaradi širitev prometne infrastrukture.
(7) Za potrebe rekonstrukcije ali prevzema objekta gospodarske javne infrastrukture, je znotraj varovalnega pasu dopustna razlastitev v javno korist.
(8) Dovoljena je rekonstrukcija in širitev javnih cest v varovalnem pasu obstoječih cest.
(urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Območja zelenih površin so večinoma nepozidana območja z oznako podrobnejše namenske rabe ZD, ZK ali ZS. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam oddiha in rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine.
(2) V območju zelenih površin, naj se zasaditve načrtuje in izvaja s prednostno uporabo avtohtonih rastlinskih vrst, značilnih za to območje.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest)
(1) Objekti morajo imeti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, in sicer:
Preglednica 3: Parkirni normativi
DEJAVNOST OZIROMA NAMENSKA RABA | ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
Stanovanja in bivanje |
Enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe (AE) | 2 parkirni mesti na stanovanje. |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, vzgojni zavodi) | 1 parkirno mesto na 3 postelje. |
Poslovno trgovske dejavnosti |
Stavbe javne uprave | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabnih površin. |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabnih površin. |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabnih površin. |
Trgovske stavbe | 1 parkirno mesto na 30 m2, uporabnih površin ne manj kot 5 parkirnih mest. |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …) | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabnih površin, a ne manj kot 3 parkirna mesta. |
Bencinski servisi | 1 parkirno mesto na 30 m2 prodajnih površin, ne manj kot 4 parkirna mesta. |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za kulturo in razvedrilo (večnamenske dvorane …) | 1 parkirno mesto na 5 sedežev. |
Stavbe za opravljanje verskih obredov | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabnih površin. |
Športne dejavnosti |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) | 1 parkirno mesto na 15 m2 uporabnih površin. |
Posebne dejavnosti |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 parkirno mesto na 1 sobo. |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 parkirno mesto na 6 sedežev in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta, a ne manj kot 4 parkirna mesta. |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 parkirno mesto na 10 postelj. |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabnih površin, a ne manj kot 4 parkirna mesta. |
Stavbe za izobraževanje (osnovne šole) | 2,5 parkirnih mest na učilnico. |
Stavbe za izobraževanje (vrtci) | 2,5 parkirnih mest na oddelek, od tega 20 % za kratkotrajno parkiranje. |
Proizvodne dejavnosti |
Obrt in servisi | 1 parkirno mesto na 20 m2 neto površine. |
Industrijske stavbe | 1 parkirno mesto na 50 m2 površine. |
Drugo |
Pokopališča | 1 parkirno mesto na 600 m2, a ne manj kot 10 parkirnih mest. |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 parkirno mesto na 600 m2 uporabnih površin. |
(2) Parkirna mesta v trškem jedru Osilnice se lahko zagotovijo tudi na javnih površinah ob soglasju upravljavca javnih površin.
(3) V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(4) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih in območjih razpršene poselitve niso dovoljena.
(5) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je potrebno ozeleniti. Drevesna gostota je najmanj eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(6) Streho podzemne garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.
III. 4 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE OBLIKOVANJA
(tipologija in oblikovanje objektov)
(1) Objekte je potrebno oblikovati s povzemanjem obstoječih kvalitetnih arhitekturnih prvin značilnih za to arhitekturno krajino.
(2) Prostorsko izvedbeni pogoji glede tipologije in oblikovanja so določeni v tabelah v prostorsko izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti so lahko oblikovani sodobno v skladu z arhitekturno doktrino. Na njih so dopustne ravne strehe.
(4) Višinske razlike na zemljišču je treba prvenstveno premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo z opornimi zidovi, kadar obstaja nevarnost rušenja terena, ali če ni možno drugače preprečiti polzenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2,0 m, mora biti oporni zid izveden v kaskadah (terasah).
III. 5 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE GRADNJE OBJEKTOV, OMREŽIJ IN NAPRAV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE TER PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA OMREŽJE
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
(6) Investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku tehnike in nima negativnih vplivov na okolje in na projektno rešitev pridobi pozitivna mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
(7) Priključevanje objektov na omrežje gospodarske javne infrastrukture se izvaja na podlagi projektnih pogojev in mnenja pristojnega mnenjedajalca.
(lokalni energetski koncept)
Učinkovita raba energije se izvaja po sprejetem Lokalnem energetskem konceptu Občine Osilnica, ki se ga obnavlja glede na energetski predpis.
III. 6 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Za vsak poseg na območju naravne vrednote, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je potrebno pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam pozitivno mnenje mnenjedajalca s področja varstva narave.
(3) Splošni omilitveni ukrepi za doseganje posameznih okoljskih ciljev za področje narave:
– Parkovne ureditve in druge zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje.
– Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in novo vzpostavljene industrijske dejavnosti ter uporaba komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.).
– Gradbeni stroji morajo biti brezhibni, tako da je preprečeno izlivanje in spiranje goriva, olj in maziv.
– Gradbeno-inženirske, pomožne infrastrukturne in kmetijsko-gozdarske objekte, objekte za lastne potrebe, vadbene objekte, urbano opremo ipd., ki se z OPN dovoljuje umeščati tudi na kmetijskih in gozdnih zemljiščih povsod po občini, naj se prednostno umešča na obstoječe degradirane površine tako, da se ohranja obstoječa vegetacija in naravna strukturiranost okolja (mejice).
– Na degradiranih območjih zaradi gradnje naj se vegetacijo povrne v prvotno stanje, na teh območjih naj se preprečuje razrast tujerodnih invazivnih vrst rastlin, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija.
– Na območjih, kjer je predvidena vzpostavitev pašnika, gradnja čebelnjaka, zavetišča za živino, skednja ipd., naj se z namenom preprečevanja konfliktov in nastajanja škode, človekovo imetje primerno zaščiti in zavaruje pred velikimi zvermi (pastirski psi za zaščito rejnih živali, svetlobno-zvočna varovala na senzor, električni pastir, dvignjeni panji ipd.).
Osvetljevanje:
– Gradbena dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se odsvetuje nočno osvetljevanje gradbišč in objektov.
– Za osvetljevanje zunanjih površin naj se namestijo svetilke, ki ne prepuščajo UV svetlobe in svetijo v rumenem delu spektra do barvne temperature 2700–3000 k. Vse svetilke morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (da ne sevajo nad vodoravnico). Osvetlitev zunanjih površin naj se izvede s svetilkami na samodejni vklop/izklop. Reklamna in oglasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure). Površine ob bregovih Kolpe se ne osvetljuje. Svetilke se postavi le tam, kjer je to nujno potrebno.
Vodotoki, nevretenčarji in vretenčarji vezani na vodo, HT vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion:
– Preprečuje naj se onesnaževanje vodotokov zaradi spiranja snovi s površin cest, parkirišč in kmetijskih površin.
– Ohranja naj se naravna struktura dna vodotokov, bregov in obrežne vegetacije. Prav tako naj se ohranja naravna struktura kanalov in jarkov ter njihovih brežin. Jarkov naj se ne zasipava.
– Med gradnjo naj se v strugo vodotokov ne posega, naj se jih ne betonira, nasipa ali zasipa z odkopnim in gradbenim materialom. Preprečuje naj se izlitje mešanic apna ali cementa v vodo. V času gradbenih del ob vodotokih naj se zagotavlja, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti. Gradbene stroje in drugo opremo naj se ne pere z vodo iz vodotoka. Morebitni odpadni gradbeni material, zemeljski višek in ostale odpadke naj se ustrezno deponira izven območja naravnih vrednot.
– Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven drstitvenega obdobja rib, da se prepreči zmanjšano reprodukcijo zaradi motenj (tresljaji, kaljenje vode, preusmerjen vodni tok), to je med avgustom in januarjem.
HT jame, ki niso odprte za javnost:
– Preprečuje naj se odlaganje vseh vrst odpadkov v naravi (predvsem v jame in brezna), že obstoječa divja odlagališča naj se sanirajo.
– Zagotovi naj se taka raba prostora, ki ne onesnažuje jam.
– Zagotovi naj se ustrezno čiščenje in odvajanja odpadnih voda (npr. iz ČN), da ne bo negativnega vpliva na podzemne habitate: v coni človeške ribice naj se vnos nitratratov omeji na 10 mg/l, vnos pesticidov pa na nivo pitne vode.
– Ponikanje prečiščenih odpadnih voda neposredno v jamo ni dovoljeno.
– Pred izvedbo večjih zemeljskih del in ob najdbi novih jam naj se o tem obvesti pristojno inštitucijo. V skladu s predpisom o varstvu podzemnih jam, je v primeru odkritja jame med gradnjo objektov lastnik zemljišča, na katerem je bila odkrita jama, ali fizična ali pravna oseba, ki izvaja dejavnost med katero je prišlo do najdbe, dolžan omogočiti raziskavo jame. Najdbo mora najditelj prijaviti pristojni službi za varstvo narave. Hkrati mora jamo zaščiti pred uničenjem ali poškodbo.
Netopirji (širokouhi netopir, veliki navadni netopir, mali podkovnjak):
– Ob morebitni najdbi netopirjev pred pričetkom obnove obstoječih objektov naj se o tem obvesti pristojno službo za varstvo narave.
– V kolikor je ugotovljeno, da se na podstrehah posameznega objekta zbirajo netopirji, naj se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra.
– Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Zaščitna sredstva za les naj ne vsebujejo snovi, ki škodujejo sesalcem.
– Cerkve (v kolikor je ugotovljeno, da se v objektu zbirajo netopirji) in bližnja okolica naj se od zunaj ne osvetljujejo. Preletnih odprtin naj se ne zapira ali osvetljuje.
– Ohranja naj se mozaičnost krajine: gozdni rob, skupine dreves in grmovja, ekstenzivno gojene visokodebelne sadovnjake, mejice, obrežna vegetacija ob vodotokih.
Metulji (črtasti medvedek, gozdni postavnež, veliki frfotavček):
– Preprečuje naj se hidromelioracijske posege, spremembe vodnega režima manjših potokov in Kolpe, zasipavanje jarkov in kanalov ter spremembe v intenziteti rabe travniških površin (opuščanje košnje, zaraščanje).
Vse gnezdeče ptice na območju:
– Ohranjajo oziroma vzpostavijo naj se gozdne jase in travniške površine s strukturiranim gozdnim robom.
– Za prireditve na prostem, ki jih spremlja povečan hrup naj se pridobi ustrezno dovoljenje, skladno s predpisi.
Rjavi medved:
– Pri načrtovanju ravnanja z odpadki naj se zagotavlja ustrezno zbiranje, odvoz in zavarovanje odpadkov oziroma uporaba medvedu nedostopnih zabojnikov tako za smeti kot za organsko hrano, t. i. medovarnih zabojnikov in medovarnih kompostnikov. Medovarne smetnjake in kompostnike naj se postavi na športno-rekreacijsko-turističnih lokacijah (adrenalinski park, poligon za taktične igre, prostorih namenjeni kampiranju, prostorih za piknike, izletniških točkah in rekreacijskih središčih). Iz teh odlagališč naj se smeti redno odvaža, vsaj v obdobju od aprila do oktobra (vsaj enkrat tedensko, po vikendu).
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč)
(1) Na območju občine se nahaja vojno grobišče Osilnica – krajevno pokopališče; prikritih vojnih grobišč v občini ni.
(2) Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih grobiščih, je skladno s področno zakonodajo prepovedano:
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestavne elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenilo krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je potrebno sanirati.
(2) Na celotnem območju Občine Osilnica so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu s predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
(6) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomerno hrupnostjo.
(7) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(8) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(9) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(10) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije, če emisije presegajo mejne vrednosti. Pri gradnji novih objektov in naprav je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Obstoječi viri čezmernega onesnaženja zraka ne smejo obratovati dokler ne uredijo emisij v skladu s predpisi. Monitoring onesnaženosti in izvedbo ustrezne zaščite oziroma sanacije mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvajati skladno s predpisi. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Osilnica.
(4) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka in ga onesnažujejo, se lahko umeščajo samo v območja z namensko rabo prostora – območja proizvodnih dejavnosti ali območja okoljske infrastrukture.
(5) Usmeritve za uporabo obnovljivih virov energije so podane v lokalnem energetskem konceptu.
(6) Upošteva in izvaja se ukrepe trajnostne mobilnosti (kot so javni promet, umeščanje okoljskih con (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za el. vozila, kolesarske poti …).
(1) Pri načrtovanju aktivnosti, oziroma posegov v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč; 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki). Ne glede na navedeno sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Znotraj priobalnega pasu je dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture. Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v Zakonu o vodah.
(2) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke v ceveh.
(3) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meje vodnega zemljišča določi na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda in v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo.
(4) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (mnenja) pristojnega organa za upravljanje z vodami.. Skladno z zakonom o vodah je treba pridobiti vodno soglasje (mnenje) za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom:
– na vodnem ali priobalnem zemljišču;
– ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu;
– ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode);
– na varstvenih in ogroženih območjih;
– zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;
– hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(5) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh).
(6) Na priobalnem zemljišču vodotoka morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka, vključno z zagotovitvijo pogojev za gasilske intervencije, za reševanje iz vode ter za postavitev lovilnih pregrad za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi.
(7) Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-I na območju prostorskega akta.
(8) Uporaba gnojil, strupov in insekticidov mora biti nadzirana.
(9) Potrebno je ohranjati retencijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retencijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(10) Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda.
(11) Gradnja premostitev in drugih objektov na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da se zaradi posegov ne povečuje poplavna ogroženost in niso potrebne druge prostorske ureditve na porečju, ter da se s posegom ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(12) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(13) Nadzemno in podzemno križanje vodotokov z javno infrastrukturo je treba izvesti na način, da se ohranja pretočna sposobnost vodotoka in stabilnost pretočnega profila v vplivnem območju.
(14) Posebna raba voda, med katere sodi tudi namakanje kmetijskih površin, je dovoljena ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja.
(15) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogočajo prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(16) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati v skladu s projektnimi pogoji in pozitivnim mnenjem pristojnega mnenjedajalca.
(17) Neprečiščenih odpadkih komunalnih ali industrijskih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke.
(18) Brežine in dna vodotokov je potrebno oblikovati na sonaraven način in v skladu z usmeritvami hidrotehnične stroke.
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je potrebno v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje mnenjedajalca pristojnega za vode.
(5) Na vodovarstvenih območjih je potrebno vse komunalne odpadne vode iz objektov priključiti na vodotesno kanalizacijo, ki mora biti zaključena s čistilno napravo ali malo čistilno napravo.
(6) Na kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v vodovarstvenih območjih, je potrebno upoštevati veljavne predpise glede vnosa hranljivih snovi v tla.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je potrebno ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladiščijo tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(4) Prepovedano je nelegalno odlaganje odpadkov v tla.
(5) Vsa nelegalna odlagališča je treba evidentirati in sanirati.
(1) Za posege v gozd ali gozdni prostor (25-metrski pas od gozdnega roba) je potrebno pridobiti pozitivno mnenje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
(2) Delitev gozdnih parcel, ki so manjše od 5 ha ni dovoljena.
(3) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdno gospodarskimi načrti. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ni ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti obstoječe dostope in manipulacijske površine ali jih primerno nadomesti.
(4) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(5) Z gozdovi je potrebno gospodariti vzdržno in tako zagotavljati njihovo trajno produktivnost. Zagotavljati je potrebno vsestransko stabilnost in odpornost gozdov ob naravnih ujmah.
(6) Pri načrtovanju kolesarskih poti naj se uporabijo gozdne ceste in utrjene prometnice, ki so v javni lasti. Vožnja v območju gozdov zunaj kategoriziranih cest in gozdnih cest ni dovoljena.
(7) Gozdne rezervate naj se prepusti naravnemu razvoju.
(8) Pogozdovanje travnih površin, jas, lazov v gozdu je prepovedano, razen če je sadnja predpisana z gozdnogojitvenim načrtom. Preprečevati je potrebno zaraščanje negozdnih otokov v gozdni krajini.
(9) V skladu s predpisi na področju gozdov je potrebno za krčitev gozda v kmetijske namene pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Zavod izda dovoljenje z odločbo, če ugotovi, da je krčitev v skladu s prostorskim aktom (zemljišče se mora nahajati v območju kmetijskih zemljišč).
(10) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko izda Zavod dovoljenje tudi za krčitev gozda oziroma gozdnega zemljišča, ki je v prostorskem aktu uvrščeno v območje gozdnih zemljišč, vendar samo, če površina gozda oziroma gozdnega zemljišča, na katerem naj bi se izvedla krčitev, ne presega 0,5 ha in če taka krčitev ni v gozdu, ki je opredeljen kot varovalni gozd, gozd s posebnim namenom ali gozd s funkcijami, ki imajo 1. stopnjo poudarjenosti.
(11) Ob spremembi gozdnega zemljišča v stavbno zemljišče, kot jo določa ta občinski prostorski načrt, se z gozdom gospodari v skladu s predpisi, ki urejajo gozdove, do sprejetja občinskega prostorskega načrta. Krčitev gozda na teh zemljiščih se lahko izvede po izdaji gradbenega dovoljenja ali sprejetju občinskega podrobnega prostorskega načrta, ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede Zavod.
(varstvo varovalnih gozdov)
(1) Območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom so prikazana v Prikazu stanja.
(2) V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom se lahko izvajajo le ukrepi, ki so v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in veljavnimi predpisi. Na območju varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom gradnja ni dovoljena dopustno je samo vzdrževanje obstoječih objektov, ne pa tudi gradnja novih.
(3) V varovalnih gozdovih niso dopustni posegi, ki bi kakor koli povečali labilnost terena. Na strmih pobočjih, kjer je nevarnost plazenja tal, je potrebno zaradi razbremenitve pobočij vzdrževati nižje lesne zaloge sestojev. Potrebno se je čim bolj izogibati vsem poškodbam v gozdnih tleh, paša in steljarjenje nista dopustna.
(4) Gospodarjenje je omejeno na krepitev varovalne vloge: sanitarna sečnja, sanacija žarišč in usadov ter malo površinska obnova. Za posege v varovalne gozdove je potrebno pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe in dovoljenje pristojnega ministrstva.
V Občini Osilnica ni območij za potrebe obrambe.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Erozijska in plazljiva območja so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča.
(3) Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, kot jih določa predpis o vodah. Za posege na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pridobiti soglasje, oziroma mnenje pristojnih mnenjedajalcev.
(4) Za vse posege v plazljivih območjih je potrebno pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.
(5) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) V poplavnem območju se prepove gradnja kleti.
(6) Vse celovite ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
(7) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in v medijih) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred poplavo, med njo in po njej).
(1) Za varstvo pred požarom je treba upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je treba:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– zagotoviti potrebne površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila (za določene objekte je treba opredeliti tudi postavitvene površine za intervencijska vozila) skladno z veljavno zakonodajo, veljavnimi standardi in veljavnimi tehničnimi smernicami,
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdaljo, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je potrebno zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
III. 7 SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI GLEDE VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin: stanovanjske površine za posebne namene (SB);
– na posebnih območjih: površine za turizem (BT).
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK);
– na območju površin razpršene poselitve (A);
– na drugih območjih centralnih dejavnosti (CD);
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU);
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in druge zelene površine (ZD).
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG);
– na območjih prometnih površin (P): vse površine;
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine;
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine;
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine;
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem;
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom, če aktivne zaščite ni mogoče izvesti, pa s pasivnimi protihrupnimi ukrepi (ustrezna zaščita oken in konstrukcija fasade z namenom zaščite bivalnih in varovanih prostorov).
(4) Stopnje varstva pred hrupom se v času javne prireditve, javnega shoda ali drugega dogodka, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave ne spreminjajo in ostajajo takšne, kot so določene s podrobno namensko rabo. Za ta namen je za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom potrebno pridobiti soglasje Občine Osilnica.
(5) Če je vir hrupa cesta, mora upravljavec vira hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje.
(6) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke sevanja, določa stopnje varstva pred sevanjem, ki so določene glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za posamezne površine:
I. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora in za površine, v katerih ni dovoljeno umeščanje objektov z varovanimi prostori:
– na območju stanovanjskih površin: stanovanjske površine za posebne namene (SB);
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK);
– na območju površin razpršene poselitve (A);
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: (CD);
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU);
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) in druge zelene površine (ZD);
– na posebnih območjih: površine za turizem (BT).
II. stopnja varstva pred sevanjem je določena za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG);
– na območjih prometnih površin (P): vse površine;
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine;
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine;
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem;
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(3) Novogradenj, nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
– za daljnovode 110 kV 14 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda),
– za daljnovod 220 kV 24 m na vsako stran,
– za daljnovod 400 kV pa 46 m na vsako stran.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati predpis s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin ne sme presegati ciljne vrednosti v predpisu s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja. V kolikor se ciljna vrednost preseže mora občina pristopiti k ukrepom, da se doseže ciljne vrednosti.
(3) Pri ureditvi zunanjih površin novozgrajenih objektov v območjih poselitve naj se uporabijo le popolnoma zasenčena svetila oziroma taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop in izklop. Javno razsvetljavo naj se načrtuje tako, da ostane prižganih drugem delu noči (od 23. do 5. ure) minimalno število luči.
(4) Uporablja naj se sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra.
(5) Pri posodobitvi sistemov javne razsvetljave naj se primarno uporabi trajnejša in bolj varčna osvetlitev z LED sijalkami, solarnimi LED sijalkami ali sistemi t.i. pametne razsvetljave, kjer se uporablja princip redukcije glede na potrebe prometa in okolja. Pri nadomestitvi sijalk naj se pri uporabi klasične tehnologije z VTN-sijalkami proučijo možnosti uvedbe redukcije osvetljevanja javnih površin v nočnem času.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri gradnji stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, in druge zahteve v skladu s predpisom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
Upoštevati je potrebno trajnostno mobilnost, kot so javni promet, umeščanje okoljskih con (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za električna vozila, kolesarske poti in podobno.
(varovanje pred neprijetnimi vonjavami)
(1) Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju.
(2) Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav in za povečanje kapacitet obstoječih objektov, se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekti pa se umestijo na primerno oddaljenost od navedenih območij. Pri reji živali in skladiščenju ter prevozu gnoja je obvezna uporaba tehnoloških postopkov, ki preprečuje obremenjevanje okolja z neprijetnimi vonjavami.
(nadzor nad kakovostjo vodnih virov)
(1) Oskrba z kakovostno, zdravstveno ustrezno pitno vodo se zagotavlja skladno z določili tega odloka, ki urejajo priključevanje objektov na vodovodno omrežje.
(2) Oskrba s pitno vodo vključuje tudi nadzor nad kakovostjo vseh vodnih virov (tudi zasebnih), za kar je odgovoren upravljavec omrežja.
(3) Notranji nadzor nad kakovostjo pitne vode upravljavca vodovodnega sistema v Občini Osilnica izvajajo pristojni Zavodi za zdravstveno varstvo.
(varovanje zelenih površin)
Varovanje zelenih površin (površin za urbano vrtnarjenje, površin za šport in rekreacijo ter dostopnosti do njih za zdrav življenjski slog (gibanje)), se izvaja skladno z občinskim odlokom, ki predpisuje urejanje in čiščenje javnih površin.
(spremljanje kazalcev okolja)
(1) Občina mora zagotoviti monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa.
(2) Preglednica prikazuje Kazalce stanja okolja za spremljanje:
| KAZALCI ZA SPREMLJANJE STANJA | SPREMLJANJE STANJA |
TLA | Delež najboljših kmetijskih površin ter kmetijskih površin v zaraščanju v primerjavi z vsemi kmetijskimi površinami; razmerje med trajnimi travniki in vsemi kmetijskimi površinami. | Spremljanje deleža najboljših in zaraščajočih kmetijskih površin opravlja MKGP, ki s kmetijsko politiko spodbuja kmetijsko rabo zemljišč, hkrati pa ščiti območja pridelovanja hrane. |
Prisotnost varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov glede na ostale gozdne površine. | Spremljanje stanja in določitev območij varovalnih gozdov je v domeni Zavoda za gozdove Slovenije, OE Kočevje. Območja varovalnih gozdov se lahko na podlagi strokovnega mnenja ZGS povečajo ali zmanjšajo na deset let z obnovo gozdnogospodarskih načrtov. Spreminjanje je odvisno od pomembnosti varovanja tal, ki ga gozd opravlja. |
Prisotnost erozijskih območij zaradi plazenja tal in morfološke spremembe tal zaradi posegov, prisotnost zemeljskih plazov. | Evidenco plazov vodi občina, obnavlja se jo po potrebi. Občina zagotavlja stalno prevoznost občinskih cest, prometno varnost ter varnost prebivalcev in premoženja z izvajanjem sanacij zemeljskih usadov in plazov, rekonstrukcijo in sanacijo cest, podpornih zidov in nasipov. Evidenco erozijskih območij vodi MOP, Direkcija RS za vode. |
POVRŠINSKE VODE | Vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja. | Kemijsko in ekološko stanje Kolpe je bilo v letih 2009, 2010 in 2011 ocenjeno kot dobro s srednjo stopnjo zaupanja. Spremljanje stanja se izvaja v sklopu državnega monitoringa kakovosti površinskih vodotokov. Merilno mesto kakovosti površinskih vodotokov se nahaja na reki Kolpi na merilnih mestih Osilnica in Radoviči (Metlika). Podatki so javno dostopni na spletnem portalu ARSO. Nosilec spremljanja stanja je občina ob podpori državnega monitoringa, vsakih 5 let po sprejemu OPN. |
Pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in število PE priključenih na čistilne naprave. | Spremljanje stanja je vezano na zakonske roke, do katerih je potrebno priključiti posamezne aglomeracije na kanalizacijsko omrežje. Za spremljanje stanja je zadolžena občina, ki je investitor v gospodarsko javno infrastrukturo. |
Poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov | Za spremljanje stanja poplavnih površin je zadolžena država. |
PODZEMNE VODE | Kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi ter vzpostavljeno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno vodo. | Monitoring kakovosti podzemne vode se izvaja enkrat letno, izvaja ga Agencija RS za okolje. Podatki ocen monitoringa so prosto dostopni na portalu ARSO. Nosilec spremljanja stanja je občina ob podpori državnega monitoringa, vsakih 5 let po sprejemu OPN. Občina naj varstvo vodnih virov zagotavlja predvsem z usmerjanjem poselitve izven najožjih ter ožjih pasov oziroma skladno z Odlokom o varstvu virov pitne vode. Za zagotovitev ustrezne pitne vode, občina kot upravljavec izvaja stalni notranji nadzor in v primeru neskladnih vzorcev posreduje lastnikom objektov navodila za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja. |
NARAVA | Kvalitativno in kvantitativno stanje (populacij) redkih, ogroženih ter zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Sprememba površin pomembnejših habitatnih tipov. Povezanost oziroma razdrobljenost habitatov rastlinskih in živalskih vrst. Prisotnost tujerodnih vrst. | V času gradnje in med obratovanjem naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov predstavnik organizacije, pristojne za ohranjanje narave oziroma naravovarstveni nadzornik. |
KULTURNA DEDIŠČINA | Ohranjanje števila enot kulturne dediščine; ohranjanje oblike, lastnosti in vsebine enot kulturne dediščine; ohranjanje prepoznavnosti kulturne krajine v Občini Osilnica ter stopnja ogroženosti enot dediščine, ki temelji na oceni stanja in uporabe. | Število enot kulturne dediščine se redno posodablja v Registru kulturne dediščine (RKD) in je javno dostopen podatek. Ocena ogroženosti enot kulturne dediščine je izpeljana iz ocene stanja dediščine in predstavlja kazalnik nujnosti ukrepanja v smislu celostnega ohranjanja dediščine v skladu z veljavno zakonodajo in konvencijami. Število enot in stopnjo ogroženosti za posamezne tipe dediščine se pridobi na pristojni območni enoti Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine v Ljubljani. Za pripravo poročila o stanju enot kulturne dediščine je odgovorna Občina Osilnica skupaj v sodelovanju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine. Spremljanje stanja ob izvajanju OPN naj bo usmerjeno predvsem v izvajanje prostorsko izvedbenih pogojev, ki so v predlaganem OPN določeni za posamezne morfološke krajine. |
ZRAK | Povprečni letni dnevni promet (PLDP). | Povprečni letni dnevni promet (PLDP) je javno dostopen podatek na spletni strani Ministrstva za promet. Nosilec monitoringa je Občina Osilnica s pomočjo podatkov državnega monitoringa, vsakih 5 let po sprejemu OPN. |
Način ogrevanja objektov na območju občine. | Spremljanje stanja se lahko vrši preko izvajanja lokalnega energetskega koncepta. Spremljanje stanja naj občina vrši preko aktivne vloge pri vlaganju v obnovljive vire energije. |
ELEKTROMAGNETNO SEVANJE | Število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja | Za daljnovode nizkih napetosti (pod 100 kV) niso opredeljeni varovalni koridorji. TP 20/0,4 kV in nizkonapetostni vodi in niso pomemben vir elektromagnetnega sevanja v prostoru. |
Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca. | Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati vrednosti določene s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja |
ODPADKI | Vključenost gospodinjstev in pravnih oseb v organiziran odvoz odpadkov | Za vključenost prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov mora poskrbeti občina skupaj z javno službo za odvoz komunalnih odpadkov. Delež vključenosti in evidenco spremlja javna komunalna služba. Spremljanje količin zbranih odpadkov vrši javna komunalna služba za ravnanje z odpadki na podlagi letnih poročil o prevzetih in odloženih količinah odpadkov, kamor se štejejo tudi ločeno zbrane frakcije. |
VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI | Povprečni letni dnevni promet (PLDP) | Kazalec se spremlja na podlagi podatkov meritev PLDP na pomembnih državnih (regionalnih) cestah v občini. Meritve izvaja Direkcija RS za ceste (DRSC), objavljene so letno (za preteklo leto). Kazalec se mora spremljati za poseljena območja in najbolj obremenjene cestne odseke v občini. Dodatno se priporoča tudi spremljanje deleža tovornih vozil, ki je na nekaterih cestnih odsekih v občini večji od 10 %. Tovorna vozila namreč bistveno vplivajo na emisije hrupa in hkrati na slabšo kvaliteto življenjskega okolja. Kazalec se spremlja za najbolj obremenjene cestne odseke v občini 1 x letno po sprejemu OPN. |
Dolžina stikov konfliktnih območij – območja stanovanj (SS) in proizvodnih dejavnosti (I) | Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah planskih aktov občine ali države, v kolikor ti predvidevajo spremembe namenske rabe zemljišč. Kazalec se spremlja ob predvidenih spremembah in dopolnitvah občinskih ali državnih planskih dokumentov. |
Določitev ustrezne stopnje varstva pred hrupom (SVPH) glede na PNRP | Občina mora spremljati določila in spremembe predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in zakonodaje, ki se nanaša na določitev stopnje varstva pred hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, kot tudi določila in spremembe zakonodaje, ki se nanaša na zavarovana območja narave in plan prilagajati morebitnim spremembam. Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu OPN. |
Način urejanja in odvajanja KOV | Letna poročila izvajalcev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, to je Občina Osilnica. Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu OPN. |
Kakovost pitne vode | Letna poročila kakovosti pitne vode. Za preskušanje vzorcev v okviru notranjega nadzora skrbi Občina Osilnica. Kazalec se spremlja 1 x letno po sprejemu OPN. |
(3) Občina enkrat letno objavi rezultate spremljanja kazalcev okolja in poroča o izvedenih omilitvenih ukrepih.
(4) Občina sprejema pritožbe prebivalcev zaradi vplivov iz okolja. Pritožbe se lahko podajo v času uradnih ur na sedežu občine.
III. 8 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PO OBMOČJIH NAMENSKE RABE
(določila za gradnjo po območjih namenske rabe)
(1) V naslednjih preglednicah so glede na prostorske enote in namensko rabo prostora določene:
– dopustne dejavnosti,
– dopustne vrste objektov,
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
(2) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe območja stanovanj:
Namenska raba: | S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba: | SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše | SB – površine stanovanjske prostostoječe pozidave za posebne namene |
Osnovna dejavnost: | bivanje in spremljajoče dejavnosti, površine kmetij | bivanje za posebne namene |
Spremljajoče dejavnosti: | – predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva, – gostinstvo in turizem, – trgovske dejavnosti, – obrtne dejavnosti, – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | Oskrbne in storitvene dejavnosti, ki neposredno služijo osnovni dejavnosti (gostinstvo in turizem, trgovina, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kultura, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, javna uprava). |
Izključujoče dejavnosti: | – proizvodne dejavnosti, – promet in skladiščenje | – proizvodne dejavnosti, – industrija, – promet in skladiščenje, – trgovina na debelo. |
Dopustna izraba največ: | FZ: 0.40 FI: 0.60 | FZ: / FI: 1.20 |
Delež zelenih površin vsaj: | DZP: 15 % | DZP: 25 % |
Največji gabariti: | K+P+1N+M – pri čemer mora biti kletna etaža v celoti vkopana v teren ali K+P+M – pri čemer je lahko nad okoliškim terenom do največ 66 % bruto prostornine kletne etaže. Višina kolenčnega zidu največ 60 cm. Razmerja gabaritov: podolgovat tloris min 1:1.4 | K+P+1N+M Višina: 13 m Razmerja gabaritov: podolgovat tloris min 1:1.4 |
Oblikovanje | Naj ohranja in poudarja arhitekturne in krajinske kvalitete. Izzidki na fasadi niso dovoljeni. Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso dovoljeni, možna pa je izvedba po daljši fasadi (gank z enoramnim stopniščem). Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov (gankov) naj bodo v vertikalnem lesenem opažu. V čim večji meri naj se uporablja avtohtona gradiva, kot sta les in kamen. | Naj ohranja in poudarja arhitekturne in krajinske kvalitete. |
Fasada | Naj bo v zglajenem ometu svetlih pastelnih barv (od ubito bele do oker rumene ali opečno rdeče). Na fasadi so lahko tudi poudarjeni dekorativni elementi v temnejših odtenkih (obrobe okoli oken, ogelniki in podobno). Dovoljena je tudi celotna ali kombinirana izvedba v lesu z vertikalno položenimi deskami ali letvami. |
Streha | Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45⁰ in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Dovoljena so strešna okna, frčade pa le centralno simetrično, nad glavnim vhodom ali več manjših, kjer skupna širina ne preseže 1/3 dolžine objekta. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev ali sončnih celic v ravnini strešine, ki ne smejo presegati slemena. |
(3) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe območja centralnih dejavnosti:
Namenska raba: | C – območja centralnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba: | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | CDv – druga območja centralnih dejavnosti – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
Osnovna dejavnost: | Bivanje in različne centralne dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa, trgovske, oskrbne, poslovno storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom, zdravstvena dejavnost, socialne, kulturne, razvedrilne in rekreacijske in podobne. | Kulturna in verska dejavnost. |
Spremljajoče dejavnosti: | – centralne dejavnosti – bivanje – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – centralne dejavnosti – bivanje (delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin je lahko največ 30 %) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoče dejavnosti: | – proizvodne dejavnosti, – promet in skladiščenje, – trgovina na debelo. | – proizvodne dejavnosti, – kmetijske in gozdarske dejavnosti, – predelovalne dejavnosti, – promet in skladiščenje, – trgovina na debelo. |
Dopustna izraba največ: | FZ: 0.80 FI: 1.50 | FZ: / FI: 0.90 |
Delež zelenih površin vsaj: | DZP: 5 % | DZP: / |
Največji gabariti: | K+P+1N+M Višina: 13 m Razmerja gabaritov: podolgovat tloris min 1:1.4 | K+P+1N+M Višina: 11 m Razmerja gabaritov: podolgovat tloris min 1:1.4 Višinski gabariti in razmerja tlorisnih gabaritov za sakralne objekte niso omejeni. |
Oblikovanje | Naj ohranja in poudarja arhitekturne in krajinske kvalitete. Izzidki na fasadi niso dovoljeni, dopusten je le pravokoten izzidek v osrednji osi z vhodom, ki se zaključi z dvokapno frčado, vsaj 1m pod slemenom osnovne strešine. Osvetlitev podstrehe je možna s klasično oblikovanimi in simetrično razporejenimi frčadami ali strešnimi okni. Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso dovoljeni, možna pa je izvedba po celi dolžini vzdolžne fasade (lesen gank v vertikalnem opažu z enoramnim stopniščem). V čim večji meri naj se uporablja avtohtona gradiva, kot sta les in kamen. | Naj povzema kvalitetno obstoječe oblikovanje te arhitekturne regije. |
Fasada | Naj bo v zglajenem ometu svetlih pastelnih barv (od ubito bele do oker rumene ali opečno rdeče). Na fasadi so lahko tudi poudarjeni dekorativni elementi v temnejših odtenkih (obrobe okoli oken, ogelniki in podobno). Dovoljena je tudi celotna ali kombinirana izvedba v lesu z vertikalno položenimi deskami ali letvami. |
Streha | Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45⁰ in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Na objektih večjih razponov (širina objekta nad 12 m) je naklon lahko manjši, dovoljena je večkapna streha. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev ali sončnih celic v ravnini strešine, ki ne smejo presegati slemena. | Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45⁰ in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev ali sončnih celic v ravnini strešine, ki ne smejo presegati slemena. Za streho sakralnih objektov ni predpisanih zahtev – poljubno po načrtu arhitekta. |
(4) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe območja proizvodnih dejavnosti:
Namenska raba: | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Podrobna namenska raba: | IG – gospodarske cone |
Osnovna dejavnost: | Proizvodne dejavnosti, predelovanje, obrt, promet in skladiščenje, trgovina, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti. |
Spremljajoče dejavnosti: | – gostinstvo in turizem (brez nastanitve), – družbene dejavnosti, – rekreacijske in športne dejavnosti, – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem). |
Izključujoče dejavnosti: | – bivanje, – zdravstvo. |
Dopustna izraba največ: | FZ: 0.65 FI: 0.80 |
Delež zelenih površin vsaj: | DZP: 10 % |
Največji gabariti: | K+P+1N Višina: 20 m |
Oblikovanje | V skladu s tehnologijo. Pri umeščanju v prostor je treba upoštevati kontekst lokalnega prostora in gabarite, da bodo nove stavbe kvalitetno vključene v silhueto območja. |
Fasada | Sodobno oblikovanje fasad. |
Streha | Za objekte, ki mejijo na obstoječe objekte ali ulični prostor, se dovolijo strehe, usklajene z obstoječimi objekti v uličnem nizu. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost. Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev, sončnih celic ali sončnih elektrarn. |
(5) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe posebna območja:
Namenska raba: | B – posebna območja |
Podrobna namenska raba: | BT – površine za turizem |
Osnovna dejavnost: | – gostinstvo in turizem |
Spremljajoče dejavnosti: | – družbene dejavnosti, – poslovne dejavnosti (razen N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti), – trgovske in storitvene, – kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti, – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem). |
Izključujoče dejavnosti: | – bivanje, – proizvodne dejavnosti, – promet in skladiščenje, – kmetijske in gozdarske dejavnosti, – predelovalne dejavnosti, – trgovina na debelo. |
Dopustna izraba največ: | FZ: 0.50 FI: / |
Delež zelenih površin vsaj: | DZP: 20 % |
Največji gabariti: | K+P+1N+M Višina: 13 m Razmerja gabaritov: podolgovat tloris min 1:1.4 |
Oblikovanje | Razvoj turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako, da bodo posegi v prostor čim manjši ter da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora. Izzidki na fasadi niso dovoljeni, dopusten je le pravokoten izzidek v osrednji osi z vhodom, ki se zaključi z dvokapno frčado, vsaj 1 m pod slemenom osnovne strešine. Osvetlitev podstrehe je možna s klasično oblikovanimi in simetrično razporejenimi frčadami ali strešnimi okni. Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso dovoljeni, možna pa je izvedba po daljši fasadi (gank z enoramnim stopniščem). Okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. V čim večji meri naj se uporablja avtohtona gradiva, kot sta les in kamen. |
Fasada | Naj bo v zglajenem ometu svetlih pastelnih barv (od ubito bele do oker rumene ali opečno rdeče). Na fasadi so lahko tudi poudarjeni dekorativni elementi v temnejših odtenkih (obrobe okoli oken, ogelniki in podobno). Dovoljena je tudi celotna ali kombinirana izvedba v lesu z vertikalno položenimi deskami ali letvami. |
Streha | Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45⁰ in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev ali sončnih celic v ravnini strešine, ki ne smejo presegati slemena. |
(6) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe območja zelenih površin:
Namenska raba: | Z – območja zelenih površin |
Podrobna namenska raba: | ZS – površine za rekreacijo in šport | ZD – druge urejene zelene površine | ZK – pokopališča |
Osnovna dejavnost: | – kulturne, razvedrilne, športno rekreacijske dejavnosti na prostem in druge dejavnosti za prosti čas | – so namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov, – razvedrilne dejavnosti na prostem. | – pogrebna dejavnost |
Spremljajoče dejavnosti: | – gostinstvo in turizem – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) | – športne in druge dejavnosti za prosti čas | – verske in druge dejavnosti, ki neposredno služijo osnovni dejavnosti. – trgovske dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoče dejavnosti: | – bivanje, – poslovne dejavnosti, – proizvodne dejavnosti, – skladiščenje, – kmetijske in gozdarske dejavnosti, – predelovalne dejavnosti, – trgovina na debelo. |
Dopustna izraba največ: | FZ: 0,30 FI: / | Le enostavni in nezahtevni objekti in krajinske ureditve. | FZ: 0,20 FI: / |
Delež zelenih površin vsaj: | DZP: 20 % | DZP: 20 % |
Največji gabariti: | Višina: 13 m | K+P |
Oblikovanje | Na območju rekreativnih dejavnosti v odprti krajini je zaradi varovanja naravne krajine potrebna premišljena izvedba krajinskih ureditev na podlagi načrtov krajinske arhitekture. |
Fasada | / | / | po načrtu arhitekture |
Streha | / | / | po načrtu arhitekture |
Drugi pogoji: | V primeru vojne ali naravne ogroženosti je dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah. | / |
(7) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe območja prometnih površin:
Namenska raba: | P – območja prometnih površin |
Podrobna namenska raba: | PC – površine cest | PO – ostale prometne površine |
Osnovna dejavnost: | – so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa (prometne dejavnosti in počivališča, postajališča, mejni prehodi, bencinski servisi ipd.). |
Spremljajoče dejavnosti: | – gostinstvo – trgovske dejavnosti (ki služijo tem območjem) – skladiščenje (ki služijo tem območjem) – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem) |
Izključujoče dejavnosti: | – bivanje, – kmetijske in gozdarske dejavnosti, – predelovalne dejavnosti, – proizvodne dejavnosti, – trgovina na debelo. |
(8) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe območja okoljske infrastrukture:
Namenska raba: | O – območja okoljske infrastrukture |
Podrobna namenska raba: | O – območja okoljske infrastrukture |
Osnovna dejavnost: | – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja. |
Spremljajoče dejavnosti: | / |
Izključujoče dejavnosti: | – bivanje. |
Dopustna izraba največ: | FZ: 0,90 FI: / |
Delež zelenih površin vsaj: | DZP: / |
Največji gabariti: | Višina: v skladu s tehnologijo. |
Oblikovanje | v skladu s tehnologijo. |
Drugi pogoji: | Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja ali vzpostavi pas vegetacije, zelena bariera, ki služi kot vizualna zaščita, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. |
(9) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe površine razpršene poselitve:
Namenska raba: | A – površine razpršene poselitve |
Podrobna namenska raba: | A – površine razpršene poselitve |
Osnovna dejavnost: | bivanje in spremljajoče dejavnosti, površine kmetij |
Spremljajoče dejavnosti: | – kmetijstvo, gozdarstvo – predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva, – gostinstvo in turizem, – trgovske dejavnosti na drobno, – obrtne dejavnosti, – razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, – druge dejavnosti (ki služijo tem območjem). |
Izključujoče dejavnosti: | – proizvodne dejavnosti |
Dopustna izraba največ: | FZ: 0.8 FI: / |
Delež zelenih površin vsaj: | DZP: 10 % |
Največji gabariti: | K+P+1N+M – pri čemer mora biti kletna etaža v celoti vkopana v teren ali K+P+M – pri čemer je lahko nad okoliškim terenom do največ 66 % bruto prostornine kletne etaže. Višina kolenčnega zidu največ 60 cm. Razmerja gabaritov: podolgovat tloris min 1:1.4 |
Oblikovanje | Naj ohranja in poudarja arhitekturne in krajinske kvalitete. Izzidki na fasadi niso dovoljeni. Balkoni na čelnih, ožjih fasadah niso dovoljeni, možna pa je izvedba po daljši fasadi (gank z enoramnim stopniščem). Zatrepi gospodarskih objektov naj bodo leseni, ograje balkonov (gankov) naj bodo v vertikalnem lesenem opažu. Okenske in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in simetrično razporejene. V čim večji meri naj se uporablja avtohtona gradiva, kot sta les in kamen. |
Fasada | Naj bo v zglajenem ometu svetlih pastelnih barv (od ubito bele do oker rumene ali opečno rdeče). Na fasadi so lahko tudi poudarjeni dekorativni elementi v temnejših odtenkih (obrobe okoli oken, ogelniki in podobno). Dovoljena je tudi celotna ali kombinirana izvedba v lesu z vertikalno položenimi deskami ali letvami. |
Streha | Streha mora biti simetrična dvokapnica z naklonom 40–45⁰ in slemenom po dolžini objekta, kritina v temnih barvah, temno siva betonska ali opečno rdeča. Dovoljena so strešna okna, frčade pa le centralno simetrično, nad glavnim vhodom ali več manjših, kjer skupna širina ne preseže 1/3 dolžine objekta. Dopustna je namestitev sončnih kolektorjev ali sončnih celic v ravnini strešine, ki ne smejo presegati slemena. |
(10) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe kmetijskih zemljišč:
Namenska raba: | K – kmetijska zemljišča |
Podrobna namenska raba: | K1 – najboljša kmetijska zemljišča | K2 – druga kmetijska zemljišča |
Osnovna dejavnost: | – kmetijstvo |
Spremljajoče dejavnosti: | – rekreacija – druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve: | – agrarne operacije ter ostala dela in ureditve v skladu z Zakonom o kmetijskih zemljiščih |
Ne glede na določila glede gradnje gospodarske javne infrastrukture, so za objekte CC-SI: 21 Objekti prometne infrastrukture dopustne le rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
Drugi pogoji: | – navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je dostop treba nadomestiti; – posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali; – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja novih (nadomestnih objektov) ni dovoljena. |
Ponovno vzpostavljanje kmetijske rabe | V EUP: Op_17, Op_18, Op_19, Op_20, Op_21, Op_22, Op_23, Op_24, Op_25, Op_26, Op_27, Op_28, Op_29, Op_34, Op_35, Op_36, Op_37 se preprečuje zaraščanje kmetijskih površin s krčitvami gozda. Krčitve se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov. Za krčitev gozda v kmetijske namene je potrebno pridobiti dovoljenje oziroma odločbo Zavoda za gozdove Slovenije. Rok za ponovno vzpostavitev kmetijske dejanske rabe na površinah v zaraščanju znotraj naštetih EUP je 15 let od začetka veljavnosti tega odloka. |
(11) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe gozdnih zemljišč:
Namenska raba: | G – gozdna zemljišča |
Podrobna namenska raba: | G – gozdna zemljišča | Gv – varovalni gozd | Gr – gozd s posebnim namenom – gozdni rezervat |
Osnovna dejavnost: | – gozdarstvo – lov | – gozdarstvo |
Spremljajoče dejavnosti: | – rekreacija – druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti | – druge dejavnosti, ki služijo tem območjem v skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve: | Posegi v gozd in gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in dovoljenji Zavoda za gozdove Slovenije ter funkcijami gozda in ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva. Dopustne so tudi: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih, – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem. Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti pozitivno mnenje oziroma dovoljenje pristojnega organa oziroma javne gozdarske službe. |
– izvajanje gozdnogospodarskih del; – krčitev gozdov v kmetijske namene do površine 0,5 ha; – paša v gozdu v skladu z gozdnogojitvenimi načrti, – ureditve za potrebe lova in ribolova; – raziskave mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podzemlju in da se po opravljenih raziskavah zemljišče vrne v prvotno stanje; – vzdrževanje objektov; – odstranitev objektov. | – v varovalnih gozdovih se gospodari v skladu z njihovim varstvenim statusom oziroma njihovim posebnim namenom; – dovoljeni so tisti posegi podrobnejše namenske rabe G – gozdna zemljišča, ki ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd; – odstranitev objektov. | – v gozdnih rezervatih se gospodari v skladu z njihovim varstvenim statusom oziroma njihovim posebnim namenom; – gradnja in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedani, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanja objektov kulturne dediščine ter izvajanja znanstveno-raziskovalnih del, v skladu z njihovim varstvenim statusom oziroma njihovim posebnim namenom; – odstranitev objektov. |
Drugi pogoji: | Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo: – značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru, – značilnosti oblikovanja gozdnega roba in značilni vzorec gozdnih cest in poti. |
(12) Dopustni objekti in dejavnosti na območjih podrobnejše namenske rabe celinskih voda:
Namenska raba: | V – območja površinskih voda |
Podrobna namenska raba: | VC – celinske vode |
Osnovna dejavnost: | – vodno gospodarstvo (dejavnosti s področja rabe voda), – ribištvo. |
Spremljajoče dejavnosti: | – rekreacija, – energetika (hidroelektrarne), – druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve: | – Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, – Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – Gradnja objektov grajenega javnega dobra po predpisu o vodah ali drugih predpisih, – Gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, – Gradnja objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem ali priobalnem zemljišču, zagotoviti varnost plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – Gradnja brvi in mostov, – Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani, – Gradnja malih hidroelektrarn do 10 MW – 23020 Energetski objekti. |
Drugi pogoji: | – za izvedbo brvi in mostov je treba pridobiti najmanj tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve, – dostopi do vode se lahko urejajo le z javnih površin, – dopustna je postavitev začasne urbane opreme, urejanje brežin, – neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore. Za vse posege v območje podrobne namenske rabe z oznako VC, je treba pridobiti pogoje in pozitivno mnenje oziroma soglasje pristojne službe za urejanje voda. |
(dopustno odstopanje pri oblikovanju objektov)
(1) Oblikovanje stavbne mase objektov lahko odstopa od prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju objektov, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, vendar ti ne smejo bistveno odstopati od okolice, kar je potrebno v projektu posebej utemeljiti in dokazati. Na to arhitekturno rešitev je potrebno pridobiti soglasje občinske službe pristojne za prostor.
(2) Za gradnjo – legalizacijo stavb, katerih oblikovanje ni skladno z merili odloka in so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka ter nimajo pravne podlage, so dopustna odstopanja v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini, oblikovanju, naklonu in smeri slemena strehe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, faktorjih izkoriščenosti in morfologiji ter velikosti gradbene enote, če arhitekt v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo predvidi potrebne sanacijske ukrepe ter posebej utemelji in dokaže, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v okolju. Na to arhitekturno rešitev je potrebno pridobiti soglasje občinske službe pristojne za prostor.
(3) Odstopanja od faktorjev FI in FZ so dopustna, če gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta ali odstranitev legalno zgrajene stavbe in gradnjo nove stavbe na mestu prej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi.
(4) Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani objekt v gabaritih in v oblikovanju usklajen z objektom, h kateremu se dozida. Oblikovna usklajenost rekonstruiranega, dozidanega ali nadzidanega dela z osnovnim objektom se lahko izvede tudi, če osnovni objekt odstopa od oblikovnih določil tega odloka.
(5) Predpisano najvišjo višino objekta lahko poljubno presegajo cerkveni zvoniki in stolpi gasilskih domov. Najvišja višina objekta se meri do slemena oziroma atike in jo lahko presegajo: dimniki, antene in ostale naprave ter ograje in dostopi na streho.
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1) Objekti razpršene gradnje so legalno zgrajeni objekti na zemljiščih, ki v prostorskem aktu niso opredeljena kot stavbna zemljišča. Prikazani so v katastru stavb na karti namenske rabe, legalnost pa se izkazuje z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem.
(2) Na legalno zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
– rekonstrukcija objektov,
– dozidave in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta v okviru oblikovne in komunalne sanacije,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(3) Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SKs.
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SKs.
(5) Pri gradnji objektov zunaj naselij je treba
– ohranjati skladnost med funkcijami določenega območja;
– obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture;
– zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine;
– urediti odprte bivalne in ostale zunanje površine.
III. 9 PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI NA OBMOČJIH, PREDVIDENIH PODROBNIH NAČRTOV
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
V Občini Osilnica ni predvidenih podrobnih načrtov.
(izdelane strokovne podlage)
(1) Za pripravo tega prostorskega načrta so bile uporabljene naslednje izdelane strokovne podlage:
─ Analiza stanja in teženj v prostoru (Urbania, d. o. o.);
─ Urbanistični načrt naselja Osilnica – Sela (Urbania, d. o. o.);
– Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča ob pripravi OPN Osilnica (Urbania, d. o. o.);
─ Obrazložitev razvojnih potreb (Urbania, d. o. o.);
─ Izdelava prikaza stanja prostora (Urbania, d. o. o.);
─ Izdelava lokalnega energetskega koncepta Občine Osilnica (Eco Consulting, d. o. o., šifra dokumenta POR/10-03);
– Okoljsko poročilo za Občinski prostorski načrt Občine Osilnica (Arealine d.o.o., št. dokumenta OP 10/2012, februar 2016, dopolnitev april–maj 2017, december 2017).
(2) Uporabljeni so bili tudi drugi sektorski dokumenti, kot so gozdnogospodarski načrt, strategija prostorskega razvoja Slovenije, nacionalni program za kulturo, smernice nosilcev urejanja prostora ipd.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev)
Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati naslednje prostorske sestavine planskih aktov in prostorski ureditveni pogoji:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Osilnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Osilnica – dopolnitev leta 1996 (Uradni list RS, št. 59/97) in
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Osilnica (Uradni list RS, št. 59/97).
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajalcev, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
(dostopnost prostorskega akta)
(1) Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Osilnica.
(2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Osilnica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
(veljavnost prostorskega načrta)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po njegovi objavi.
Št. 350-0001/2021/2
Osilnica, dne 19. marca 2021
