Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), določil Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), 6. člena Odloka o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o. (Uradni list RS, št. 85/13 in 33/14), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 10/96) in 14. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 107/20 – UPB2) je Občinski svet Občine Dobrepolje na 14. redni seji dne 22. 4. 2021 sprejel
o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrepolje
1. člen
(1)S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: javna služba), ki obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– pogoje, vrsto in obseg javne službe,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– vire financiranja javne službe,
– osnove za oblikovanje cen in obračun storitev in
– nadzor.
(2) Ta odlok določa tudi ukrepe za učinkovito izvajanje javne službe:
– vodenje upravnih postopkov in postopkov v skladu z javnimi pooblastili in
– vodenje evidenc izvajalca javne službe.
(3) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Dobrepolje (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
2. člen
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– industrijski uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost v objektu, v katerem nastaja industrijska odpadna voda,
– industrijski zavezanec je industrijski uporabnik, ki mora zaradi izvajanja svoje dejavnosti izvajati obratovalni monitoring odpadnih voda ali odvaja odpadne vode iz industrije, obrtne, obrti podobne ali druge gospodarske dejavnosti, ki po nastanku niso podobne komunalni odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu tudi: industrijski uporabnik),
– interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki potekajo od priključnega revizijskega jaška kanalizacijskega priključka do objekta, vključno s kanalizacijo znotraj objekta,
– investitor je investitor objekta, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica teh voda,
– kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega revizijskega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje,
– lastnik je lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica teh voda,
– podtlačna kanalizacija je javna kanalizacija, ki deluje po principu podtlaka,
– podtlačni jašek je jašek z vgrajenim podtlačnim ventilom in zadrževalno posodo,
– podtlačni priključni vod je odsek med podtlačnim jaškom in podtlačno kanalizacijo,
– prekomerna hidravlična obremenitev je obremenitev, ki predstavlja dodatno odvedeno vodo v javno kanalizacijo in za katero ni izdano soglasje za odvajanje,
– priključni revizijski jašek je revizijski jašek, preko katerega se odvaja odpadna voda iz objekta v javno kanalizacijo,
– uporabnik je lastnik ali drug uporabnik objekta ali industrijski uporabnik, katerega objekt je priključen na sistem odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, oziroma lastnik ali drug uporabnik objekta, kjer se odpadna komunalna voda odvaja v nepretočno ali obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom.
(2) Ostali izrazi imajo enak pomen kot izrazi v predpisih, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode in emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
Občina Dobrepolje (v nadaljevanju: občina) zagotavlja javno službo z Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje, d.o.o., ustanovljenim z Odlokom o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje (Uradni list RS, št. 85/13 in 33/14), (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na celotnem območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
4. člen
(program izvajanja javne službe)
(1)Izvajalec javne službe mora izdelati program izvajanja javne službe. Objavi se ga na spletni strani občine in izvajalca javne službe, vpogled v tiskani izvod pa se uporabnikom omogoči na sedežu izvajalca javne službe.
(2) Izvajalec javne službe mora opravljati javno službo na območju občine v skladu s programom izvajanja javne službe.
(3) V programu izvajanja javne službe se opredeli tudi območja, kjer se za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, javna služba ne izvaja. Za ta območja oziroma posamezne objekte se zagotavlja le obdelava komunalne odpadne vode in blata na komunalni čistilni napravi Grosuplje, skladno s četrto in peto alinejo 5. člena.
5. člen
(prostorsko zagotavljanje čiščenja odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občine se zagotavlja v:
– komunalni čistilni napravi za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– malih komunalnih čistilnih napravah, zmogljivosti do 2000 populacijskih enot (v nadaljnjem besedilu: PE) za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– obstoječih pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in suhih stranišč, za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani večine lastnikov male komunalne čistilne naprave,
– za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, se zagotavlja le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata,
– za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v obstoječi pretočni greznici ali v nepretočni greznici ali suhem stranišču, izvajanje storitve praznjenja obstoječe pretočne greznice ali nepretočne greznice ali suhega stranišča ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, se zagotavlja le čiščenje te komunalne odpadne vode ter njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz obstoječih pretočnih greznic ali nepretočnih greznic ali suhih stranišč. Praznjenje obstoječe pretočne greznice ali nepretočne greznice ali suhega stranišča in odvoz komunalne odpadne vode ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v obstoječi pretočni greznici ali nepretočni greznici ali suhem stranišču, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
6. člen
(prevzem in ravnanje z blatom)
Prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic in suhih stranišč se prostorsko zagotavlja na komunalni čistilni napravi, opremljeni za obdelavo blata.
III. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
7. člen
(storitve izvajalca javne službe)
(1)V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter dodatno obdelavo komunalne odpadne vode v skladu s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode,
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali odvajanje v vodotok ni možno,
4. druge storitve, skladno s predpisi.
(2) Izvajalec javne službe mora za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in suhih stranišč,
– redni prevzem in obdelavo blata iz obstoječih pretočnih greznic,
– redni prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in
– pregled in izdelavo poročil o pregledu malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
8. člen
(upravni postopki in javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe ima na območju Občine Dobrepolje naslednja javna pooblastila:
1. za pripravo in sprejem prostorskih aktov kot nosilec urejanja prostora za področje javne službe:
– zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v skladu s predpisi in
– izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom,
2. za pridobitev gradbenih dovoljenj:
– izdaja projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte za področje javne službe v skladu s predpisi,
3. za priključitev objektov na javno kanalizacijo, za ukinitev ali spremembo priključka na javno kanalizacijo:
– izdaja soglasja k priključitvi na javno kanalizacijo,
– izdaja soglasja za ukinitev priključka na javno kanalizacijo in
– izdaja soglasja za spremembo priključka na javno kanalizacijo,
4. za začasno priključitev za potrebe prireditev:
– izdaja soglasja za začasno priključitev za obdobje največ dveh mesecev,
5. za spremembo načina odvajanja:
– izdaja soglasja k spremembi načina odvajanja.
(2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu javne službe za izdajo dokumentov iz prejšnjega odstavka:
1. za dokumente, smernice in mnenja iz prve in druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje,
2. za projektne in druge pogoje, mnenja in druge akte iz 2. točke prejšnjega odstavka:
– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov, in predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
3. za soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo:
– gradbeno dovoljenje za nove objekte ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje za obstoječe objekte,
– grafično situacijo za izvedbo priključka na javno kanalizacijo,
– dokazilo o izdani odločbi o odmeri komunalnega prispevka ali potrdilo o plačilu komunalnega prispevka,
4. za soglasje za ukinitev priključka na javno kanalizacijo:
– grafično situacijo z vrisanim objektom, javno kanalizacijo in priključkom s prikazom mesta ukinitve,
– podpisano izjavo vseh solastnikov, da je objekt izpraznjen in v njem ne nastajajo odpadne vode,
5. za soglasje za spremembo priključka na javno kanalizacijo:
– grafično situacijo za izvedbo priključka na javno kanalizacijo,
6. za soglasje za začasno priključitev na javno kanalizacijo:
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje, in
– dovoljenje za izvedbo prireditve.
IV. STORITVE NA OBMOČJU POSELITVE ALI NJEGOVEM DELU, KI JE OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO
9. člen
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije)
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode in pri gradnji novega omrežja odcepe za priklop kanalizacijskih priključkov obstoječih objektov v dolžini do 1 m oziroma do roba utrjenega vozišča,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– objekte in naprave vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave,
– komunalne čistilne naprave,
– razbremenilnike visokih vod,
– zadrževalne in pretočne bazene in
– druge objekte in naprave, potrebne za obratovanje javne kanalizacije.
10. člen
(opredelitev naprav in objektov uporabnika)
(1)Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih in
– nepretočna greznica, obstoječa pretočna greznica ter mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Kanalizacijski priključek je odsek od priključnega revizijskega jaška do mesta priključitve na cev javne kanalizacije. Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek je sestavni del stavbe in je zato v zasebni lasti. Zgradi, upravlja in vzdržuje ga lastnik na svoje stroške.
(3) Na podtlačnem sistemu je kanalizacijski priključek odsek med priključnim revizijskim jaškom in podtlačnim jaškom. Če revizijskega jaška ni, kanalizacijski priključek poteka od podtlačnega jaška do zunanje stene stavbe.
(4) Naprave in objekti podtlačne kanalizacije morajo biti zgrajeni in vzdrževani v skladu z navodili izvajalca javne službe.
(5) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko priključnega revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v priključni revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(6) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti priključni revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Priključni revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec javne službe in uporabnik. Priključni revizijski jašek je praviloma postavljen na zemljišču v lasti investitorja ali lastnika objekta, v katerem nastaja odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje neposredno ob zemljišču, kjer se nahaja javna kanalizacija. Priključni revizijski jašek razmejuje kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo.
(7) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan revizijski jašek urediti v objektu tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
11. člen
(pogoji priključitve na javno kanalizacijo)
(1)Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev, ki ga izda izvajalec javne službe.
(2) Izvajalec javne službe mora lastnika objekta obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo možna in obvezna ter mu posredovati navodila za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi. Po preteku tega roka se pričnejo obračunavati vse storitve, vezane na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v nepretočno greznico, suho stranišče, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške nepretočno greznico, suho stranišče, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo odklopi in se s cevovodom interne kanalizacije direktno poveže na javno kanalizacijo. Uporabnik mora izvajalcu javne službe dopustiti nadzor nad izvedenimi deli.
12. člen
(število priključkov na javno kanalizacijo)
(1)Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem izvajalca javne službe, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po navodilih izvajalca javne službe dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takšnega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti.
13. člen
(postopek za priključitev objekta)
(1)Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in z določili tega odloka.
(2) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen izvajalec, v skladu z izdanim soglasjem, na stroške investitorja ali lastnika.
(3) Za vsako spremembo izvedbe kanalizacijskega priključka ali spremembo količine odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora investitor ali lastnik ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(4) Investitor ali lastnik je dolžan obvestiti izvajalca javne službe o terminu izvedbe priključka na javno kanalizacijo najmanj dva delovna dneva pred izvedbo.
(5) Ob gradnji, pred zasutjem kanalizacijskega priključka, mora investitor podati zahtevek za pregled izvedbe kanalizacijskega priključka v skladu s soglasjem.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE
14. člen
(obveznost izgradnje male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice)
(1)Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za investitorja obvezna izgradnja male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali nepretočne greznice v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(2) Na območjih, kjer po programu izvajanja javne službe ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v rokih, ki so skladni s predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ter jih nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki ustrezajo standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode, ali nepretočnimi greznicami. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Na območjih, kjer po programu izvajanja javne službe ni predvidena gradnja javne kanalizacije, se lahko komunalna odpadna voda odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
(4) Skladno s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, izvajalec javne službe malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo. Izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
15. člen
(prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic in suhih stranišč ter blatom iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav)
Izvajalec zagotavlja prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter prevzem in ravnanje z vsebino iz nepretočnih greznic in suhih stranišč na celotnem območju občine v skladu z določili programa izvajanja javne službe.
16. člen
(način prevzema vsebine iz nepretočnih greznic in suhih stranišč ter blata iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav)
(1)Redni prevzem vsebine iz nepretočne greznice se izvaja v časovnih presledkih glede na porabljeno količino dobavljene pitne vode po predhodnem naročilu uporabnika, ki mora storitev naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema. Storitev praznjenja nepretočne greznice je že vključena v ceno odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
(2) Redni prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe enkrat na tri leta. Pri tem se izprazni blato iz prvega prekata – usedalnika greznice do največ 6 m3, pri večstanovanjskih objektih se izprazni do 2 m3 vsebine usedalnika po stalno prijavljeni osebi. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti uporabnik pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo. Storitev mora uporabnik naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema.
(3) Redni prevzem blata iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se izvaja v skladu s programom izvajanja javne službe dvakrat na tri leta oziroma glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, po naročilu upravljavca male komunalne čistilne naprave. Pri tem se izprazni blato iz usedalnika male komunalne čistilne naprave skladno z navodili proizvajalca male komunalne čistilne naprave. Vsi ostali prevzemi so izredni prevzemi, ki jih mora naročiti upravljavec male komunalne čistilne naprave pri izvajalcu javne službe in se dodatno zaračunajo. Storitev mora uporabnik naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se ob ukinitvi nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, zaradi priključitve objekta na javno kanalizacijo izprazni celotna vsebina nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(5) Redni prevzem blata iz suhih stranišč se izvaja enkrat na tri leta, prevzame se do največ 6 m3 blata. Storitev mora uporabnik naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema.
17. člen
(obveščanje o prevzemu blata)
(1)Izvajalec javne službe pisno obvešča o rednih prevzemih blata iz prvega, drugega in tretjega odstavka 16. člena enkrat na tri leta. V kolikor se uporabnik do predvidenega termina opravljanja storitve ne odzove na obvestilo in izvajalcu javne službe ne omogoči prevzema, se smatra, da je bila storitev opravljena.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem javne službe pravico do enkratne prestavitve najavljenega časa storitve.
18. člen
(ravnanje z vsebino iz nepretočne greznice, suhega stranišča ali blatom iz obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave na kmetijskem gospodarstvu)
(1)V primeru, da blato iz obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, oziroma vsebina iz nepretočne greznice ali suhega stranišča nastaja na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali in je blato oziroma vsebina zmešana skupaj z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščena najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko gospodarstvo lahko izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih pretočnih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, oziroma vsebine iz nepretočnih greznic, po m3 dobavljene pitne vode ali minimalno 1 oseba pri suhih straniščih oziroma glede na število stalno ali začasno prijavljenih oseb.
(2) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora izvajalcu javne službe ob začetku opravljanja te dejavnosti oziroma pred pričetkom triletnega planskega obdobja, ki je določen s programom izvajanja javne službe, dostaviti izjavo o uporabi blata v kmetijstvu in obrazec o staležu rejnih živali ali kopijo zadnjega izpiska iz registra živali (GVŽ), ki pa ne sme biti starejši od šestih mesecev.
(3) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu javne službe v predpisanem času ne dostavi ustreznega potrdila, mu izvajalec javne službe začne zaračunavati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda oziroma storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, suhimi stranišči, obstoječimi pretočnimi greznicami ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema potrdila, izvajalec javne službe pa mu za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda in storitev, povezanih z greznicami ali malimi komunalnimi čistilnimi napravami z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, merjenih po m3 dobavljene pitne vode oziroma minimalno 1 oseba pri suhih straniščih oziroma glede na število stalno ali začasno prijavljenih oseb.
19. člen
(uporaba blata iz male komunalne čistilne naprave na kmetijskem gospodarstvu)
(1)Izvajalec javne službe v primeru, ko blato iz male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, nastane na kmetijskem gospodarstvu in se z njim ravna skladno s prejšnjim členom, kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo pregled male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, uporabnik pa te storitve plača po ceniku izvajalca javne službe.
(2) Določbe iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo samo v primeru, če lastnik male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE izvajalcu javne službe ob pregledu predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
20. člen
(odvajanje in čiščenje odpadne vode iz nepretočnih greznic)
(1)Izvajalec javne službe je dolžan za objekt na območju oskrbe s pitno vodo, ki ima v skladu s predpisi o odvajanju komunalne odpadne vode lahko nepretočno greznico, zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
– se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan,
– je minimalna prostornina nepretočne greznice 10 m3 oziroma najmanj 4,5 m3 na osebo,
– so v nepretočno greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva,
– je greznica zgrajena v skladu s predpisi.
(2) Na območju, kjer oskrba s pitno vodo ni zagotovljena iz javnega vodovoda, je izvajalec javne službe dolžan za objekt, ki ima v skladu s predpisi o odvajanju komunalne odpadne vode lahko nepretočno greznico, zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, če so izpolnjeni naslednji pogoji, da:
– se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
– je minimalna prostornina nepretočne greznice 6 m3 oziroma najmanj 3 m3 na osebo,
– so v nepretočno greznico speljane samo komunalne odpadne vode iz objekta,
– je greznica zgrajena v skladu s predpisi.
VI. GRADNJA NOVIH KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ NA OBČINE
21. člen
(1)Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode. Podrobnejše zahteve so navedene v tehničnem pravilniku.
(2) Javna in zasebna kanalizacija morata biti izvedeni tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje komunalne odpadne vode in morata zagotavljati ustrezno hidravlično zmogljivost.
(3) V mešano kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov in podtalnice.
(4) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževanju objektov javnega kanalizacijskega omrežja investitor izvaja ukrepe skladno s predpisi o odvajanju komunalne odpadne vode.
22. člen
(ureditev lastništva novozgrajenih javnih kanalizacij)
(1)Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka, primeren za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave.
(3) Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeno infrastrukturo v poslovni najem na podlagi primopredajnega zapisnika.
23. člen
(ureditev lastništva obstoječih lokalnih kanalizacij)
Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti se predajo v last občine in upravljanje izvajalcu javne službe na podlagi fizičnega pregleda, pregleda kanala s TV kamero, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku prejšnjega člena. Prevzem se opravi s pogodbo.
24. člen
(gradnja novih kanalizacijskih omrežij)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV
25. člen
(pravice in obveznosti izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec javne službe naslednje pravice in dolžnosti:
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,
– izvajati preglede malih komunalnih čistilnih naprav ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje,
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,
– voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati naloge po javnih pooblastilih in
– upoštevati in izvajati ostale naloge in evidence:
a) vodenje in vzdrževanje katastra gospodarske javne infrastrukture,
b) vodenje analitičnih evidenc infrastrukture, dane v poslovni najem.
26. člen
(pravice in obveznosti uporabnika)
(1)Uporabnik ima naslednje pravice in dolžnosti:
– obvezno se priključiti na javno kanalizacijo in odvajati vanjo komunalne odpadne vode na vseh območjih, kjer je le-ta zgrajena,
– na javno kanalizacijo se sme priključiti le s soglasjem izvajalca javne službe,
– po izvedbi kanalizacijskega priključka do javnega kanala mora izključiti nepretočno greznico ali obstoječo pretočno ali malo komunalno čistilno napravo iz sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda,
– odvajati padavinsko odpadno vodo s streh in tlakovanih površin v lastno ponikalnico na lastnem zemljišču ali v javno kanalizacijo le s soglasjem izvajalca,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca javne službe, vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– zagotavljati predpisane meritve industrijskih odpadnih vod in izvajalcu javne službe posredovati letno poročilo do 31. 3. tekočega leta,
– omogočiti izvajalcu javne službe dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji,
– upravljati in vzdrževati nepretočne greznice, obstoječe pretočne greznice in male komunalne čistilne naprave,
– omogočiti izvajalcu javne službe neoviran dostop do nepretočne greznice ali suhega stranišča in prevzem vsebine oziroma do obstoječe pretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave in prevzem blata,
– predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti male komunalne čistilne naprave in omogočiti izvajalcu javne službe pregled male komunalne čistilne naprave,
– obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– obveščati izvajalca javne službe o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene kot to določa ta odlok,
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne in padavinske odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
– v primeru solastništva sporazumno določiti plačnika storitev javne službe, v nasprotnem plačnika določi izvajalec javne službe,
– upoštevati in izvajati ostale naloge skladno s predpisi.
(2) V večstanovanjskih stavbah, kjer upravnik izvaja upravljanje po stanovanjskem zakonu in drugih področnih predpisih, se pravice in dolžnosti, opredeljene v 1. točki tega člena, smiselno uporabljajo tudi za upravnika večstanovanjske stavbe. V tem primeru skleneta izvajalec javne službe in upravnik stavbe pogodbo, s katero opredelita medsebojne obveznosti pri izvajanju te javne službe in obračunavanje storitev. V primeru, da izvajalec javne službe in upravnik nimata sklenjene pogodbe oziroma ne skleneta pogodbe, mora izvajalec javne službe storitev javne službe zaračunati lastniku oziroma uporabniku storitve posamezne stanovanjske enote. V tem primeru je ključ za delitev stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode porabljena pitna voda, za delitev stroškov odvajanja padavinske vode iz streh pa število posameznih enot stavbe.
(3) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(4) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvo do četrto alinejo in osmo do trinajsto alinejo prvega odstavka ali v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 2.000 evrov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvo do četrto alinejo in osmo do trinajsto alinejo prvega odstavka ali v nasprotju s tretjim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 evrov.
27. člen
(odškodnina za povzročeno škodo)
Uporabnik ima pravico od izvajalca javne službe zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca javne službe oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.
VIII. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE
28. člen
(prekinitev dobave vode, odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka)
(1)Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom komunalnih odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca javne službe. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.
(3) Izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, lahko prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca javne službe,
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali spremeni njegovo zmogljivost,
– uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
– industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu izvajalca javne službe ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
– kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik zaradi določitve količine industrijske odpadne vode ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.
29. člen
(prekinitev odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del)
(1)Izvajalec javne službe ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec javne službe obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec javne službe pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec javne službe ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
30. člen
Izvajalec javne službe ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.
IX. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
31. člen
(financiranje javne službe)
(1)Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine in
– drugih virov.
(2) Predlog cen storitev javne službe oblikuje izvajalec javne službe, potrdi pa jih pristojni občinski organ.
X. OBLIKOVANJE IN DOLOČANJE CEN
32. člen
(priprava in posredovanje elaboratov o cenah)
(1)Izvajalec javne službe pripravi elaborat o cenah javnih služb v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe, in s tem odlokom.
(2) Elaborat mora skladno s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe, s predpisi o državnih pomočeh in predpisi o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in s tem odlokom, vsakič vključevati tudi predlog poračuna pozitivnih ali negativnih razlik.
33. člen
(1)Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto.
(2) V primeru večjih sprememb posameznih stroškov ali prihodkov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene gospodarskih javnih služb, v primeru sprememb predpisov ali drugih okoliščin, se lahko s sklepom določi tudi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
34. člen
(1)Razlika med potrjeno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja glede na dejansko količino opravljenih storitev se upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obračunsko obdobje.
(2) Razlike iz prvega odstavka se ugotavljajo in poračunajo na ravni posamezne storitve posamezne javne službe.
(3) O poračunu pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in obračunskimi cenami javne službe ter subvencij odloča organ, pristojen za potrjevanje cen.
(4) Poračun z vračilom subvencij občinam se lahko izvede le, če so občine subvencijo plačale, in sicer do višine vplačanih subvencij.
35. člen
(1)Občina lahko določi subvencije cen javnih služb tako za izvajanje storitev kot tudi za omrežnino.
(2) Subvencije se določijo v skladu s predpisi in sklepi organov, pristojnih za potrjevanje cen. Če organ, pristojen za potrjevanje cen, subvencije ne potrdi, je zaračunana cena v občini enaka potrjeni ceni.
36. člen
(1)Pregled predloženih elaboratov izvaja občina.
(2) Če občina v roku 15 dni od prejema elaboratov ne poda pisnega zahtevka za dopolnitev ali spremembo elaborata, se šteje, da je vsebina elaborata usklajena in primerna za potrditev.
(3) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja pri izvajanju gospodarskih javnih služb se v okviru upravičenih cen javne službe prizna donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca javne službe v višini 3 % sedanje vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki se potrdijo s potrditvijo elaborata o cenah.
37. člen
(1)O usklajeni vsebini elaborata in cenah odloči pristojni organ za potrjevanje cen s sklepom.
(2) Nove cene gospodarskih javnih služb se praviloma uveljavijo 1. 1. (prvi dan) prihodnjega obračunskega obdobja oziroma v skladu s sklepom pristojnega organa za potrjevanje cen.
38. člen
(1)V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi pretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Uporabniki z območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za gospodinjstvo in ločeno merjenje porabljene pitne vode za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(3) Izvajalec javne službe lahko izvaja posebne storitve v okviru prostih zmogljivosti, če le-te pozitivno vplivajo na storitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb in znižujejo lastno ceno posamezne javne službe. Cene posebnih storitev, kot so zlasti odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih voda, izredni prevzemi blata, odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode z zasebnih utrjenih površin gospodarskih subjektov večjih od 100 m2, ki pripada objektu ter druge storitve, oblikuje in sprejme izvajalec javne službe.
(4) Za uporabnike, pri katerih se zaradi specifičnosti ne more uporabljati cenik iz prejšnje točke, se cene posebnih storitev določijo s pogodbo.
39. člen
(1)Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec javne službe uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin in v primeru neplačila dolg sodno izterjati.
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku petnajst dni od datuma izstavitve računa.
40. člen
(vodenje evidenc o uporabnikih)
(1)Izvajalec javne službe pridobiva evidence od lastnikov, uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: šifro uporabnika, ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), številko in naslov odjemnega mesta, znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, datum vnosa podatkov. Izvajalec javne službe lahko za posameznega uporabnika za namen sodnega uveljavljanja terjatev ali upravnih postopkov zbira tudi podatke o zaposlitvi, številki osebnega računa, davčno številko, delež lastništva na nepremičninah in v družbah ter EMŠO.
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke: šifro uporabnika in plačnika, naziv firme oziroma samostojnega podjetnika, naslov, transakcijski račun, davčno številko, znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, podatke o lastniku, če je drug kot uporabnik ali plačnik ter datum vnosa podatkov.
(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi podatke o merilnih napravah.
(5) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo izvajalca javne službe pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med izvajalcem javne službe in odjemalcem, in o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(6) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega meseca.
XI. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE Z JAVNIH POVRŠIN IN STORITVE, POVEZANE Z NEPRETOČNIMI GREZNICAMI, OBSTOJEČIMI PRETOČNIMI GREZNICAMI IN MALIMI KOMUNALNIMI ČISTILNIMI NAPRAVAMI
41. člen
(oblikovanje cene storitve javne službe)
(1)Odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin vključuje:
– omrežnino odvajanja, ki vključuje stroške, povezane z javno infrastrukturo,
– ceno storitve odvajanja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe in
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.
(2) Čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin vključuje:
– omrežnino čiščenja, ki vključuje stroške, povezane z javno infrastrukturo in
– ceno storitve čiščenja, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
(3) Storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, suhimi stranišči, obstoječimi pretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami vključujejo:
– omrežnino, ki vključuje stroške, povezane z javno infrastrukturo,
– ceno storitve, ki pokriva stroške, povezane z nepretočnimi greznicami, suhimi stranišči, obstoječimi pretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami in
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.
42. člen
(1)Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve, določi na letni ravni in se uporabnikom obračuna glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera. Faktor omrežnine za posamezne vodomere je določen s predpisi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju predpisi o metodologiji za oblikovanje cen) oziroma z drugimi zakonskimi predpisi s področja določitve cen komunalnih storitev.
(2) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost tega priključka, skladno s predpisi s področja oblikovanja cen komunalnih storitev.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s prepisi o metodologiji za oblikovanje cen.
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu s predpisi o metodologiji za oblikovanje cen.
43. člen
(izračun opravljanja storitev javne službe)
(1)Storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v javno kanalizacijo oziroma čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ter pregleda malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(3) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode veljajo določila odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občine.
(4) Izvajalec javne službe lahko v primeru prekomerne porabe pitne vode kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju na podlagi pisne reklamacije uporabnikom zmanjša stroške opravljanja storitev odvajanja komunalne odpadne vode, opravljanja storitev čiščenja komunalne odpadne vode, opravljanja storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi pretočnimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, če ugotovi, da pri iztoku ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok neposreden v podzemne vode. Stranka mora pisni reklamaciji predložiti ustrezna dokazila o okvari in odpravi le-te.
(5) Ob ugotovitvi iztoka vode na internem vodovodnem omrežju oziroma v primeru okvare merilne naprave se za čas od zadnjega popisa pa do odprave napake uporabniku obračuna odpadna voda na podlagi povprečne količine dobavljene pitne vode, obračunane v preteklem obračunskem obdobju.
(6) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se storitve obračunavajo skladno s predpisi o metodologiji za oblikovanje cen.
(7) Če se uporabnik stavbe oskrbuje s pitno vodo iz več vodnih virov, je osnova za obračun izvajanja storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, poraba pitne vode iz vseh virov skupaj. Če ni zagotovljeno merjenje porabe pitne vode iz vsakega vodnega vira, ni mogoče uporabiti način izračuna stroškov izvajanja storitev na podlagi prve oziroma druge točke tega člena. V takem primeru se izvajanje storitev obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, določene s predpisi.
44. člen
(cena storitve čiščenja in odvajanja odpadne vode, ki nastane po odvzemu iz naravnega vira)
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov, morajo imeti vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz naravnih virov oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina odvedenih odpadnih vod. Če uporabnik ne zagotovi meritev, se kot količine obračunajo količine iz vodnega dovoljenja.
XII. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE PADAVINSKE ODPADNE VODE S STREH
45. člen
(evidenca strešnih površin)
(1)Izvajalec javne službe vodi evidenco strešnih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo. Evidenca je osnova za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Velikost strešnih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi tlorisne površine stavbe iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za objekte, za katere se ne more določiti strešnih površin, kot določa prejšnji odstavek, se te določijo na podlagi tlorisne površine objekta iz uradnih evidenc.
(4) Pri odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami se velikost strešnih površin določi na podlagi tlorisne površine ter iz digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) ali na podlagi meritev dejanskega stanja.
46. člen
(oblikovanje cene storitve)
(1)Odvajanje padavinske odpadne vode s streh vključuje:
– omrežnino odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje stroške, povezane z javno infrastrukturo in
– ceno storitve odvajanja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
(2) Čiščenje padavinske odpadne vode s streh vključuje:
– omrežnino čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki vključuje stroške, povezane z javno infrastrukturo in
– ceno storitve čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške opravljanja te javne službe.
47. člen
(1)Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) V primeru, če se padavinska odpadna voda s streh ne odvaja v javno kanalizacijo, se navedene storitve ne zaračunava. Uporabnik je v tem primeru dolžan predložiti in podpisati izjavo, v kateri je naveden način odvajanja padavinske odpadne vode s streh.
(3) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
XIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR
48. člen
(opravljanje inšpekcijskega nadzora)
(1)Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
49. člen
(obseg inšpekcijskega nadzora)
Inšpektor pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti, če:
– se kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok in
– so kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
50. člen
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)
(1)Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji iz 8. člena tega odloka izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.
51. člen
(1)Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 57/13).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov ter naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 86/15), ki pa se do uveljavitve ustreznega tehničnega pravilnika na podlagi tega odloka uporablja še naprej, v kolikor ni v nasprotju s tem odlokom.
52. člen
(rok za sprejem tehničnega pravilnika)
Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Dobrepolje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
53. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0004/2021
Videm, dne 22. aprila 2021
Igor Ahačevčič
