Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2021 z dne 14. 5. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2021 z dne 14. 5. 2021

Kazalo

1610. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Špice (za EUP PO 37/1, PO 37/2 in PO 33), stran 4460.

  
Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) – v nadaljevanju: ZUreP-2 in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10, 46/18) je Občinski svet Občine Postojna na 16. seji dne 28. 4. 2021 sprejel
O D L O K 
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Špice (za EUP PO 37/1, PO 37/2 in PO 33)
1. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet SD OPPN Špice) 
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Špice (za EUP PO 37/1, PO 37/2 in PO 33) (Uradni list RS, št. 60/13) – v nadalj.: OPPN Špice.
(2) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Špice (za EUP PO 37/1, PO 37/2 in PO 33) – v nadaljevanju: SD OPPN Špice, je pod številko projekta 20/PA-004 izdelalo podjetje V PROSTORU d.o.o, Ulica 7. maja 2, Ilirska Bistrica.
(3) SD OPPN Špice se nanaša na spremembe in dopolnitve območij načrtovanih parcel in lokacijskih pogojev na delu območja enote urejanja prostora (v nadalj.: EUP) z oznako PO-103 (prej oznaka PO 37/2) in na delu EUP PO-131 (prej oznaka PO 37/1).
2. VSEBINA IN OBLIKA SD OPPN 
2. člen 
(vsebina in oblika SD OPPN Špice) 
(1) SD OPPN Špice vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze in so izdelane v digitalni in analogni obliki.
Odlok o SD OPPN Špice obsega poglavja:
1. Uvodne določbe
2. Vsebina in oblika SD OPPN Špice,
3. Spremembe in dopolnitve III. poglavja Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
4. Spremembe in dopolnitve IV. poglavja Zasnova projektne rešitve prometne infrastrukture,
5. Spremembe in dopolnitve V. poglavja Zasnova projektnih rešitev komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture ter obveznost priključevanja objektov nanjo,
6. Spremembe in dopolnitve VI. poglavja Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, celostno ohranjanje kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin,
7. Spremembe in dopolnitve VII. poglavja Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom,
8. Spremembe in dopolnitve X. poglavja Etapnost izvedbe prostorske ureditve in
9. Spremembe in dopolnitve XI. poglavja Tolerance
10. Končne določbe.
Grafični del SD OPPN Špice obsega:
– list 1: Izsek iz prostorskega plana občine, M 1:5.000,
– list 2: Lega prostorske ureditve v širšem območju, M 1:20.000,
– list 3: Geodetski načrt z vrisano mejo območja, M 1:1.000,
– list 4: Prostorske ureditve, M 1:1.000,
– list 5: Zasnova prometne ureditve, M 1:1.000,
– list 6: Zasnova komunalne in energetske infrastrukture, M 1:1.000,
– list 7: Načrt parcelacije, M 1:1.000,
– list 8: Vplivi in povezave s sosednjimi območji, M 1:2.000.
Priloge SD OPPN Špice so:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev,
– Izhodišča za pripravo SD OPPN Špice (Občina Postojna, št. proj.: 3505-12/2019-3, december 2019),
– Prikaz stanja prostora za SD OPPN Špice (Občina Postojna, december 2019),
– Strokovne podlage:
– Geodetski načrt za SD OPPN Špice (izdelovalec Karbič d.o.o., februar 2020), 
– DGD Širitev kotlovnice (izdelovalec Misel d.o.o., Postojna, št. proj.: 4_10-17, april 2020),
– Geološko poročilo o erozijski ogroženosti in plazljivosti terena na območju SD OPPN Špice (EUP PO 103 in PO 131), V Postojni (izdelovalec Geotrias, družba za geološki inženiring, d.o.o., št. Načrta MK-0367/2020, avgust 2020)
– Smernice ter mnenja nosilcev urejanja prostora k osnutku in predlogu PA,
– Obrazložitev in utemeljitev SD OPPN Špice in
– Povzetek za javnost.
3. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE III. POGLAVJA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
3. člen 
V 9. členu OPPN Špice se črta sedmi odstavek.
4. člen 
Doda se nov 9.a člen, ki se glasi:
»9.a člen 
(pogoji za urejanje območja št. 4b)
(1) Območje obsega zemljišče med cesto B in cesto D ter območjem objekta 4.
(2) Območje je namenjeno ureditvi večnamenskega prostora, parkirišč in gradnji objektov za potrebe delovanja civilne zaščite, gasilcev in zdravstvene reševalne postaje. Dopustne so spremljajoče dejavnosti, ki so v skladu z namensko rabo območja z oznako CU – območje centralnih dejavnosti.
(3) Dopustna etažnost predvidenih objektov je max. K+P+1.
(4) Oblikovanje fasad in streh objektov mora biti skladno z 9. členom odloka«.
5. člen 
V 10. členu OPPN Špice se v imenu člena črta besedna zveza »– objekt št. 5« in nadomesti z besedno zvezo »območja št. 5«.
V 10. členu OPPN Špice se črta tretji odstavek.
Dodajo se novi odstavki, ki se oštevilčijo kot tretji do sedmi odstavek in se glasijo:
»(3) Zaradi povečanja obstoječih kapacitet kotlovnice je predvidena širitev območja v dveh fazah. Pred pričetkom gradnje novih objektov je treba zagotoviti zeleno bariero in protihrupno ograjo med obstoječim objektom kotlovnice in Cesto v Staro vas na zahodnem robu ceste v dolžini minimalno 100,0 metrov.
(4) Dopustna etažnost predvidenih objektov je max. K+P+2, z izjemo obstoječega objekta 5a, katerega dopustna etažnost je max. K+P.
(5) Oblikovanje fasad in streh objektov mora biti usklajeno. Fasade morajo biti sodobno oblikovane v svetlih barvnih tonih. Strehe so lahko oblikovane kot simetrične položne dvokapnice ali kot ravne strehe. Nad vhodi in uvozi je dopustna postavitev nadstreškov.
(6) Okoli celotnega območja, ki je predvideno za širitev, je potrebno zagotoviti visoko zeleno bariero in protihrupno ograjo in tako maksimalno zmanjšati vizualno, hrupno in prašno obremenjevanje okolja.
(7) Na severni strani se uredi pešpot z enotno oblikovano urbano opremo (svetilke, klopi, koši za smeti).«.
6. člen 
V 11. členu OPPN Špice se spremeni ime člena, tako da se glasi »pogoji za urejanje območja 6a«.
11. člen OPPN Špice se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Območje obsega zemljišče med Titovo cesto na severu, cesto B na jugu, prostorom za izven letališko pristajanje helikopterjev na vzhodu in koridorjem za intervencijski dostop na zahodu.
(2) Območje je namenjeno ureditvi parkirišča.«.
7. člen 
Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
»11.a člen 
(pogoji za urejanje območja št. 6b)
(1) Območje obsega zemljišče med območjem št. 6a na zahodu in severu, cesto B na jugu in območjem št. 10 na vzhodu.
(2) Območje je namenjeno prostoru za izven letališko pristajanje helikopterjev.«.
8. člen 
12. člen se nadomesti z novim 12. členom, ki se glasi:
»(1) Območje obsega zemljišče med Titovo cesto na severu, cesto B in D na jugu, območjem 6 na vzhodu in cesto A na zahodu.
(2) V območju je določeno zemljišče za gradnjo objektov, ki ga omejuje gradbena meja (GM) v oddaljenosti:
– 20 m od roba vozišča Titove ceste,
– 15 m od roba vozišča cest A, B in D,
– 5 m od roba koridorja za intervencijska vozila.
(3) Predvideno območje je namenjeno za bivanje ter poslovne, oskrbne, gostinske in storitvene dejavnosti.
Skladno z OPN so poleg bivanja dopustne naslednje vrste dejavnosti:
– G; 47 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili,
– I gostinstvo,
– J informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– K finančne in zavarovalniške dejavnosti,
– L poslovanje z nepremičninami,
– M strokovne znanstvene in tehnične dejavnosti,
– N druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– O dejavnost javne uprave in obrambe,
– P izobraževanje,
– Q zdravstvo in socialno varstvo,
– R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
– S druge dejavnosti.
V območju 7 so dopustne naslednje vrste stavb:
– CC-SI 11220 Tri- in več stanovanjske stavbe,
– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– CC-SI 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe,
– CC-SI 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,
– CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– CC-SI 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
– CC-SI 12301 Trgovske stavbe (trgovina s prehrambenimi ali neprehrambenimi izdelki),
– CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– CC-SI 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– CC-SI 12640 Stavbe za zdravstvo,
– CC-SI 12420 Garažne stavbe,
– CC-SI 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
(4) Etažnost objektov je max. K+P+2+1T, pritlična etaža je namenjena javnemu programu, kletna etaža pa za parkiranje in servisne prostore. Možna je ureditev zunanjih parkirišč na nivoju terena. Dopustno je začasno parkiranje za dostavo v pritlični etaži. Višina pritličja objektov mora biti usklajena z višino Titove ceste ter cest A, B in D.
(5) Faktor zazidanosti (Fz) je do 0,6. Bruto tlorisna površina terasne etaže ne sme presegati 75 % bruto tlorisne površine predhodne etaže. Odmik terasne etaže od roba fasad objekta je najmanj 3 m.
(6) Oblikovanje:
– fasade morajo biti sodobno oblikovane, v svetlih tonih (dopustni so poudarki v močnejših barvah) in energetsko varčne,
– streha je lahko ravna ali simetrična položna dvokapnica, nad vhodi in uvozi so dopustni nadstreški.«.
9. člen 
Za 14. členom se dodajo novi 14.a, 14.b in 14.c členi, ki se glasijo:
»14.a člen 
(pogoji za urejanje območja št. 11a)
(1) Območje obsega zemljišče med cesto D na severu, območjem št. 11b in cesto E na jugu, območjem šolskega centra na vzhodu in cesto A na zahodu.
(2) V območju je določeno zemljišče za gradnjo objektov, ki ga omejuje gradbena meja (GM) v oddaljenosti 15 m od roba vozišča ceste A.
(3) Predvideno območje je namenjeno ureditvi površin za šport, rekreacijo in prosti čas. Skladno z občinskim prostorskim načrtom (OPN) so dopustne naslednje vrste dejavnosti: R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.
(4) V območju št. 11a so dopustne naslednje vrste stavb:
– CC-SI 12650 Stavbe za šport
– CC-SI 12740 Druge stavbe, ki niso uvršlčene drugje – nadstrešnice kot pripadajoči objekti k glavnemu objektu,
– CC-SI 24110 Športna igrišča in
– CC-SI 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena.
Dopustno je nadkritje območja za šport in rekreacijo z nadstrešnicami, ki morajo biti oblikovane skladno z arhitektonsko celoto.
Znotraj območja se predvidi gradnja enega ali več objektov, ki služijo območju (recepcija, garderobe, gostinski objekti, pisarne, trgovine, tehnični prostori in druge dejavnosti, ki služijo območju.) Drugi dopustni objekti, ki skupaj ne smejo presegati 30 % dopustnih BTP objektov v območju št. 11a, so:
– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– CC-SI 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe,
– CC-SI 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– CC-SI 12301 Trgovske stavbe (trgovina s prehrambnimi ali neprehrambnimi izdelki),
– CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– CC-SI 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– CC-SI 12640 Stavbe za zdravstvo in
– CC-SI 12420 Garažne stavbe.
(5) Etažnost objektov v območju št. 11a je max. K+P+1, kletna etaža je lahko namenjena za parkiranje in servisne prostore. Možna je ureditev zunanjih parkirišč na nivoju terena. Višina pritličja objektov mora biti usklajena z višino cest A, D in E. Faktor zazidanosti (FZ) je do 0,4.
(6) Oblikovanje:
– razmestitev objektov in druge ureditve morajo biti umeščene v prostor tako, da se v čim večji meri upoštevajo reliefne značilnosti zemljišča;
– predvidene ureditve s svojimi višinskimi gabariti ne smejo delovati kot dominante v prostoru, temveč se morajo zliti z območjem;
– fasade morajo biti sodobno oblikovane, v svetlih tonih (dopustni so poudarki v močnejših barvah) in energetsko varčne;
– strehe in nadstreški so znotraj območja oblikovani enotno in skladno s programskimi zahtevami dejavnosti;
– dopustna je gradnja jeklenih konstrukcij višine do 15 m za potrebe postavitve elementov vodnega parka.
(7) Oblikovanje odprtih zelenih površin: teren se sonaravno oblikuje. Dopustno je reliefno preoblikovanje terena.
(8) Na vzhodni strani se uredi pešpot z enotno oblikovano urbano opremo (svetilke, klopi, koši za smeti).
14.b člen 
(pogoji za urejanje območja št. 11b)
(1) Območje obsega zemljišče med območjem št. 11a na severu, območjem št. 11e na jugu, območjem šolskega centra na vzhodu in cesto E na zahodu.
(2) Predvideno območje je namenjeno ureditvi površin za šport, rekreacijo in prosti čas. Predviden je pokrit bazenski kompleks s spremljajočimi dejavnostmi. Poleg glavnega plavalnega bazena je dopustna tudi gradnja enega ali več manjših bazenov za potrebe rehabilitacije, telovadbe, otroških aktivnosti in drugega. Skladno z OPN so dopustne naslednje vrste dejavnosti: R kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.
(3) V območju št. 11b so dopustne naslednje vrste stavb:
– CC-SI 12650 Stavbe za šport,
– CC-SI 24110 Športna igrišča in
– CC-SI 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– CC-SI 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti – samo fotovoltaika oziroma sončna elektrarna kot del objekta,
– CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena.
Drugi dopustni objekti, ki skupaj ne smejo presegati 30 % dopustnih BTP objektov v območju št. 11b so:
– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– CC-SI 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe,
– CC-SI 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– CC-SI 12301 Trgovske stavbe (trgovina s prehrambnimi ali neprehrambnimi izdelki),
– CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– CC-SI 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– CC-SI 12640 Stavbe za zdravstvo,
– CC-SI 12420 Garažne stavbe.
(4) Etažnost objektov je max. K+P+2. Faktor zazidanosti (FZ) je do 0,6.
(5) Oblikovanje:
– razmestitev objektov in druge ureditve morajo biti umeščene v prostor tako, da se v čim večji meri upoštevajo reliefne značilnosti zemljišča,
– fasade morajo biti sodobno oblikovane, v svetlih tonih (dopustni so poudarki v močnejših barvah) in energetsko varčne,
– strehe in nadstreški so znotraj območja oblikovani enotno in skladno s programskimi zahtevami dejavnosti.
(6) Oblikovanje odprtih zelenih površin: teren se sonaravno oblikuje. Dopustno je reliefno preoblikovanje terena.
(7) Na vzhodni strani se uredi pešpot z enotno oblikovano urbano opremo (svetilke, klopi, koši za smeti).
14.c člen 
(pogoji za urejanje območja št. 11c)
(1) Območje obsega zemljišče med cesto E na severu in območjem št. 11e na jugu.
(2) Območje je namenjeno ureditvi parkirišča.
14.d člen 
(pogoji za urejanje območja št. 11e)
(1) Območje obsega zemljišče med območjem št. 11d in št. 11b na severu, območjem šolskega centra na severu in zelenimi površinami na jugu.
(2) Območje je namenjeno gradnji objekta z nastanitvenimi kapacitetami. Skladno z OPN so dopustne naslednje vrste dejavnosti: Q Zdravstvo in socialno varstvo. V območju št. 11e so dopustne naslednje vrste stavb:
– CC-SI 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– CC-SI 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine,
– CC-SI 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– CC-SI 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo,
– CC-SI 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno izobraževalno delo,
– CC-SI 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– CC-SI 12650 Stavbe za šport in
– CC-SI 24110 Športna igrišča.
Drugi dopustni objekti, ki skupaj ne smejo presegati 30 % dopustnih BTP objektov v območju načrtovane parcele z oznako P11e so:
– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– CC-SI 12201 Stavbe javne uprave,
– CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– CC-SI 12203 Druge poslovne stavbe,
– CC-SI 12301 Trgovske stavbe,
– CC-SI 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– CC-SI 12420 Garažne stavbe in
– CC-SI 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
(5) Etažnost objektov v območju št. 11e je max. K+P+2. Možna je ureditev zunanjih parkirišč na nivoju terena. Faktor zazidanosti (FZ) je do 0,4.
(6) Oblikovanje:
– znotraj zazidalnega kareja je dopustno raznoliko strukturiranje stavb in odprtega prostora; upoštevati je potrebno programske in prostorske zahteve predvidenih dejavnosti, tipologijo gradnje, naravne in ustvarjene razmere ter omejitve v prostoru;
– razmestitev objektov in druge ureditve morajo biti umeščene v prostor tako, da se v čim večji meri upoštevajo reliefne značilnosti zemljišča;
– fasade morajo biti sodobno oblikovane, v svetlih tonih (dopustni so poudarki v močnejših barvah) in energetsko varčne;
– streha je lahko ravna ali simetrična položna dvokapnica, nad vhodi in uvozi so dopustni nadstreški.
(7) Oblikovanje odprtih zelenih površin: teren se sonaravno oblikuje.
(8) Na vzhodni in južni strani se uredi pešpot z enotno oblikovano urbano opremo (svetilke, klopi, koši za smeti).«.
10. člen 
V 15. členu OPPN Špice se doda zadnja alineja, ki se glasi:
»– v območju 4b je dopustna gradnja večnamenskega nezahtevnega objekta za potrebe gasilsko reševalnega centra.«.
11. člen 
V 17. členu OPPN Špice se v drugem odstavku črta drugi stavek in se nadomesti z novim stavkom, ki se glasi:
»Večja parkovna ureditev je predvidena na južni strani ureditvenega območja, to je znotraj območja št. 11f.«.
V 17. členu OPPN Špice se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Okoli celotnega območja št. 5, je potrebno zagotoviti visoko zeleno bariero in s tem maximalno zmanjšati vizualno, hrupno in prašno obremenjevanje okolja.«.
4. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE IV. POGLAVJA ZASNOVA PROJEKTNE REŠITVE PROMETNE INFRASTRUKTURE 
12 člen 
V 18. členu OPPN Špice se v prvem odstavku črta drugi stavek in se nadomesti z novim stavkom, ki se glasi:
»V ureditvenem območju so še ceste B, D in E.«.
V 18. členu OPPN Špice se črta deveti odstavek in nadomesti z novim 9. odstavkom, ki se glasi:
(9) Za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev je do ureditve ceste A dopusten dostop preko obstoječih prometnih poti.
13. člen 
19. člen se nadomesti z novim 19. členom, ki se glasi:
»(1) Ceste
a) Titova cesta:
– Na južni strani Titove ceste je ob obstoječi zelenici predvidena nova kolesarska steza in pločnik.
– Karakteristični prečni profil ceste: 2 vozna pasova, obojestranska zelenica, obojestranska kolesarska steza in dvostranski pločnik.
b) Cesta A:
– Cesta poteka ob zahodnem robu ureditvenega območja. Priključek na Titovo cesto je v obstoječem krožnem križišču, priključek na cesto v Staro vas je v predvidenem krožnem križišču. Priključka cest D in E sta z levim zavijalnim pasom.
– Niveleta ceste je prilagojena terenu ter obstoječim in predvidenim priključkom.
– Karakteristični prečni profil ceste: 2 vozna pasova (minimalna širina je 6,5 m), levi zavijalni pas, obojestranska zelenica, enostranska dvosmerna kolesarska steza, enostranski pločnik. Zelenica med cesto in kolesarsko stezo je širine min. 3 m.
– Na odseku med Titovo cesto in cesto D je dopustna izvedba enega skupnega priključka za prometno napajanje območja št. 7, prav tako je dopustna izvedba enega skupnega priključka na odseku med cesto D in cesto E za prometno napajanje območja št. 11a.
– Na mestu priključka ceste D je nov dostop na obstoječe poljske poti in kmetijska zemljišča.
c) Cesta B:
– Cesta B poteka na severni strani objektov zdravstvenega doma, bolnišnice in gasilsko reševalnega centra. Cesta se na vzhodu priključuje na obstoječe krožno križišče in na zahodu na cesto D.
– Niveleta ceste je v niveleti obstoječe ceste, na zahodu je prilagojena terenu in priključku na cesto D.
– Karakteristični prečni profil ceste: dva vozna pasova širine 5,50 m, obojestranski pločnik.
d) Cesta D:
– Cesta se ureja kot dostopna cesta do ceste B in do rezervata za širitev zdravstvenih in šolskih programov, ne sme pa biti pretočna kot prometna povezava Ceste v Staro vas in ceste A.
– Niveleta ceste je v niveleti obstoječe ceste, na zahodu je prilagojena terenu in priključku na cesto A.
– Karakteristični prečni profil ceste: dva vozna pasova (širine 5,50 m), obojestranski pločnik.
e) Cesta E:
– Cesta se ureja kot dostopna cesta do ceste B in rezervata za širitev območja št. 11a, 11b, 11d in 11e.
– Niveleta ceste je na severovzhodu prilagojena terenu in priključku na cesto A.
– Karakteristični prečni profil ceste: dva vozna pasova (širine 5,50 m), obojestranski pločnik.
f) Koridor za intervencijo
– Med Titovo cesto in cesto B je predviden koridor za intervencijska vozila, širine 11,0 m.
– Cesta se uredi za intervencijski dovoz do gasilsko reševalnega centra.
(2) Mirujoči promet
– Mirujoči promet se ureja na zemljiški parceli vsakega objekta in v okviru samostojnega parkirišča v območju št. 11c. Število parkirnih mest mora biti v skladu z normativi. Del parkirnih mest mora biti rezerviran za vozila invalidov. Na parkirišču je dovoljena postavitev polnilnic za električna vozila
– Normativi za določitev parkirnih mest:
– CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: 1 PM/6 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, ne manj kot 2 PM,
– CC-SI 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe: 1 PM/3 sobe
– CC-SI 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev: 1 PM /10sob
– CC-SI 12201 Stavbe javne uprave: 1 PM/30 m2
– CC-SI 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic: 1 PM/30 m2
– CC-SI 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: 1 PM/30 m2
– CC-SI 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki): 1 PM/80 m2, ne manj kot 2 PM
– CC-SI 12301 Trgovske stavbe (lokalna trgovina pod 500 m2)1 PM/50 m2, ne manj kot 2 PM
– CC-SI 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: 1 PM/5 sedežev
– CC-SI 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje, visoke šole): 1,25 PM/učilnico
– CC-SI 12640 Stavbe za zdravstvo (bolnišnice): 1 PM/5 postelj
– CC-SI 12640 Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante): 1 PM/35 m2, ne manj kot 2 PM
– CC-SI 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: 1 PM/100 m2
– CC-SI 24204 Pokopališča: 1 PM/30 grobov, ne manj kot 10 PM
– Mirujoči promet se ureja na nivoju terena, v kletnih etažah objektov, v parkirnih hišah ali na strehah objektov. Zaradi ureditve parkirišča je dopustno trajno reliefno preoblikovanje terena.
– V primeru gradnje trgovine je treba zagotoviti javno dostopnost parkirnih mest.
– Parkirišča je dopustno opremiti z nadstrešnicami, ki se jih lahko prekrije s fotovoltaičnimi moduli.
(3) Kolesarski promet
– Kolesarske steze so ločene od motornega prometa ob Titovi cesti, Prečni ulici in cesti A, kolesarski pas ob Cesti na Kamenco in Cesti v Staro vas je na vozišču. Po ostalih cestah poteka kolesarski promet na vozišču.
(4) Peš promet
– Peš površine ob cestah so z dvignjenim robnikom ločene od motornega prometa. Hodniki za pešce so širine najmanj 1,50 m. Peš površine, dostopi, prehodi in vhodi v objekte morajo biti brez arhitekturnih ovir, – večja peš površina je na severni strani objektov ob Titovi cesti. Druga peš povezava, ki povezujejo zdravstveni dom, bolnišnico, srednje šolski center in športni park je predvidena na vzhodni strani območji št. 11a, 11b in 11e, ter na severu območja št. 5 in na jugu območja št. 3.
– Prometne površine se ureja z enotno oblikovano urbano opremo (luči, klopi, koši za smeti) in zasaditvijo lokalno značilnega listnatega drevja v obliki drevoreda. Dopustne so postavitve spominskih obeležij, skulptur, fontan ter javni programi kot podaljšek programov v pritličju objektov (gostinski vrtovi, točilni pulti, stojnice) pod pogojem, da je zagotovljen peš prehod min. širine 2 m. Postavitve kioskov in šotorov niso dovoljene.«
5. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE V. POGLAVJA ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV KOMUNALNE, ENERGETSKE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO 
14. člen 
21. člen se nadomesti z novim 21. členom, ki se glasi:
»(1) Vodovod:
– V ureditvenem območju se nahaja rekonstruirano javno vodovodno omrežje, ki ga je potrebno dograditi za potrebe načrtovanih prostorskih ureditev.
– Na obstoječ rekonstruiran vodovod ob Prečni ulici se navezuje nov oziroma rekonstruiran vodovod ob cesti B z navezavo po intervencijski poti na vodovodno omrežje na severni strani Titove ceste ter nov vodovod ob cesti D, ki se v obliki zanke priključuje na obstoječ vodovod v bližini bolnišnice.
– Obstoječi objekti (zdravstveni dom, bolnišnica, gasilsko reševalni centre) ter novi objekti v območju št. 7) se napajajo iz novih oziroma rekonstruiranih vodovodov. Stari vodovod za napajanje zdravstvenega doma in bolnišnice se ukine.
– Za območje št. 11a, 11b in 11e se načrtuje novogradnja javnega vodovodnega omrežja, katerega trasa bo potekala od obstoječega voda pri gasilsko reševalnem centru do obstoječega voda na trasi Ceste v Staro vas.
– Novo oziroma rekonstruirano vodovodno omrežje je zasnovano v obliki zank in mora zagotavljati potrebe po sanitarni vodi in po vodi za požarno varstvo. Na vodovodnem omrežju je predvideno hidrantno omrežje. Vsak objekt mora imeti svoj priključek z odjemnim mestom.
– Ob Prečni ulici in Titovi cesti je obstoječa trasa transportnega vodovoda proti Pivki.
(2) Kanalizacija:
– V območju urejanja je zbiranje in odvajanje odpadnih vod pretežno urejeno v javnem mešanem kanalizacijskem sistemu, ki transportira vse odpadne vode na končno dispozicijo v centralno čistilno napravo Stara vas. Obstoječo kanalizacijo je potrebno rekonstruirati zaradi vodopropustnosti kanalov, preobremenjenih odsekov ter ureditve ločenega sistema odvajanja.
– Obstoječ zbirni mešani kanal, ki poteka severno od zdravstvenega doma in bolnišnice do razbremenilnika se prestavi ob cesti B, D in A ter izvede kot zbirni odpadni komunalni (fekalni) kanal. Na ta kanal se priključijo odpadne komunalne vode iz zdravstvenega doma, bolnišnice ter predvidenega objekta št. 4 in predvidenih objektov v območju št. 7. Obstoječ razbremenilnik na zahodni strani ureditvenega območja se prestavi izven gabarita predvidene ceste A.
– Obstoječ mešani kanal, ki poteka preko predvidene razširitve pokopališča, se prestavi proti jugu in izvede kot odpadni komunalni (fekalni) kanal, odpadne padavinske vode se odvajajo preko lovilca olj v obstoječ odvodni jarek na severni strani Titove ceste. Nova javna odpadna padavinska kanalizacija je predvidena ob intervencijskih cestah in ob cestah B, D, E in A. Obstoječ odvodni jarek na južni strani Titove ceste se prestavi proti severu in kanalizira.
– Za območje št 11a, 11b in 11e se predvidi nov javni ločeni kanalizacijski sistem. Vodi potekajo po cesti E in A. Odpadni komunalni (fekalni) kanal se priključi na kanal, ki transportira vse odpadne vode na končno dispozicijo v centralno čistilno napravo Stara vas. Odpadna padavinska kanalizacija se odvajajo preko lovilca olj v obstoječ odvodni jarek na severni strani Titove ceste.
– Zasnova internega kanalizacijskega omrežja mora biti načrtovana v ločenem sistemu tako, da se padavinske vode s strešin ter utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin odvodnjavajo ločeno od komunalnih odpadnih vod. Morebitne tehnološke odpadne vode se morajo pred priključitvijo v javno komunalno ali padavinsko kanalizacijo očistiti v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
– Odvajanje padavinskih odpadnih vod je potrebno reševati individualno preko ponikovalnih jarkov ali s ponikanjem preko ponikovalnih drenažnih cevovodov v okviru investitorjevih zemljiških parcel ali speljati v obstoječe lokalne odvodne jarke oziroma meteorno kanalizacijo.
– Drenažne in zaledne vode z zemljiških parcel ni dopustno priključiti v javno kanalizacijo za odvajanje odpadnih komunalnih vod.
– Potencialno onesnažene padavinske vode z olji in peskom (ceste, parkirišča, manipulativne površine, garaže) se odvajajo v odpadno padavinsko kanalizacijo ali odvodne jarke preko lovilcev olj in usedalnikov peska.
– Kanalizacija, vključno s priključki, revizijskimi jaški in lovilci olj, mora biti vodotesna.
– Gradnja objektov in zunanjih ureditev ne sme ovirati odtekanja padavinskih vod s cest. Padavinske vode z zemljiških parcel ni dopustno odvajati na cestno telo ali v naprave za odvodnjavanje cest brez soglasja upravljavca cest.
(3) Elektrika:
– Pri izgradnji novih objektov je potrebno zagotoviti energetski koridor za priključitev novih objektov na obstoječo distribucijsko elektroenergetsko infrastrukturo.
– Energetski koridor za priključevanje novih objektov v območju urejanja se izvede s podzemno nizkonapetostno (NN) kabelsko kanalizacijo s cevmi stigmafleks, z ustreznimi betonskimi kabelskimi jaški, z razdelilnimi in merilo priključnimi omaricami.
– Napajanje obstoječih objektov (zdravstveni dom, bolnišnica, šolski center) z električno energijo je iz obstoječe transformatorske postaje TP Zdravstveni center, ob kateri je objekt z električnim agregatom (objekt št. 1a) za rezervno napajanje zdravstvenega doma in bolnišnice.
– Za napajanje območij št. 6 in 7 ter gasilsko reševalnega centra je predvidena nova TP, ki bo vzankana v obstoječe srednje napetostno omrežje na severni strani Titove ceste. Od obstoječih srednje napetostnih vodov do nove TP je predviden energetski koridor. Dopustno je začasno napajanje gasilsko reševalnega centra iz TP Zdravstveni center.
– Za oskrbo kotlovnice z električno energijo je zgrajena nizkonapetostna kabelska kanalizacijo od TP Kremenca III do kotlovnice. V primeru, da je predvidena povečava priključne električne moči za kotlovnico je potrebno predvideti novo TP, katero je potrebno vzankati v obstoječe srednje napetostno omrežje. Od TP Kremenca III do kotlovnice je potrebno zgraditi novo srednje napetostno kabelsko kanalizacijo.
– V območju ob Cesti v Staro vas je potrebno predvideti energetski koridor za nizkonapetostno in srednje napetostno kabelsko kanalizacijo.
– V območju šolskega centra, vodnega parka in doma starejših občanov je potrebno zagotoviti prostor za nove predvidene TP. Izgradnja novih transformatorskih postaj s pripadajočim SN in NN omrežjem bo odvisna od predvidenih obremenitev na posameznih območjih.
– Za oskrbo območij št. 11a, 11b, 11c in 11e se predvidi novo nizkonapetostno kabelsko kanalizacijo iz nove predvidene TP na območju št.11c. Dopustno je začasno napajanje iz TP pri šolskem centru.
– Novopredvidena in obstoječa SN in NN kabelska kanalizacija morata biti med seboj povezani.
– Razdelilne omarice in priključno merilne omarice morajo biti ločene.
– Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje. Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov, si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
– Koridorji za elektroenergetsko infrastrukturo naj potekajo po javnih površinah.
– Distribucijska elektroenergetska infrastruktura se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč.
– Za gradnjo distribucijskih elektroenegetskih objektov je možna postavitev opornih in podpornih zidov.
– Na celotnem območju urejanja na vseh namenskih rabah je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, prestavitve in odstranitve distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
– Pri gradnji distribucijske elektroenergetske infrastrukture, katera je del gospodarske javne infrastrukture, se na vseh parcelah v občini zasleduje javna korist, saj spada razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture med osnovne usmeritve prostorskega akta.
– Upošteva se splošne smernice s področja distribucije električne energije.
– Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za katera bodo izdelan prostorski akt bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
– Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, 101/10).
– Ostalo:
– V primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti družbe Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanje omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. 
– Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jo nameravana gradnja zajema. 
– Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo. 
– Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav in objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. 
– Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja našega nadzora in smernic. 
– Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo bomo izvajali na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih. 
– Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša: 
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m; 
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m; 
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. 
– Do transformatorskih postaj in jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin. 
– Vstopni pokrovi na jaških naj bodo nameščeni izven vozne površine (v pločniku ali na sredini voznega pasu med kolesnice). 
– Oblikovanje gradbenoinženirskih objektov je podrejeno funkcionalnemu značaju teh objektov, ki ga določajo ustrezni tehnični predpisi oziroma standardi. Prostorski akti lahko posegajo zgolj v barvno shemo njihovih fasadnih barv.
– Za elektroenergetsko infrastrukturo je predvideno, da se nadgradi oziroma dogradi z dodatnimi vodi oziroma tehničnimi rešitvami. 
– Razdelilne omarice ter priključno merilne omarice se namestijo na stalo dostopna mesta iz javnih površin. 
– Priključevanje objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje se izvede v skladu s projektnimi pogoji in soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE) (Uradni list RS, št. 7 z dne 19. 1. 2021).
(4) Javna razsvetljava:
– Javna razsvetljava je ob obstoječem in predvidenem javnem prometnem omrežju. Izvedena mora biti s tipskimi svetilkami, ki se že uporabljajo v naselju, z varčno porabo in ustreznimi optičnimi lastnostmi, po predhodnem soglasju upravljavca javne razsvetljave.
– Prižigališča JR naj bodo predvidena izven TP-jev, ločeno od distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
(5) Toplovod:
– Predvideno je daljinsko toplovodno ogrevanje iz kotlovnice na lesno biomaso (objekt št. 5) na jugovzhodni strani šolskega centra. Primarni toplovod bo potekal ob Cesti v Staro vas in Cesti na Kremenco, s primarnega toplovoda se odcepijo priključki do objektov. Po vzpostavitvi daljinskega ogrevanja se obstoječe kotlovnice odstranijo. Iz kotlovnice na lesno biomaso se predvidi dodatni primarni vod proti območjim št. 11a, 11b, 11e.
(6) Plin:
– Plinska postaja na južni strani bolnišnice (objekt št. 2a) mora biti urejena po predpisih za tovrstne objekte.
(7) Telekomunikacije:
– TK omrežje poteka ob Titovi cesti, Prečni ulici, Cesti v Kremenco in Cesti v Staro vas ter ob cesti B na katero se priključijo predvideni objekti.
– Za priključitev na TK omrežje se za območja št. 11a, 11b, 11e predvidi novo omrežje ob cesti A in E iz Ceste v Staro vas.
(8) CATV
– V območju urejanja je obstoječe omrežje CATV, na katero se bodo priključili predvideni objekti. Na odsekih, kjer so predvideni objekti, se obstoječe omrežje prestavi izven gabarita objekta.
– Za priključitev na CATV omrežje se za območja št. 11a, 11b in 11e predvidi novo omrežje ob cesti A in E iz Ceste v Staro vas.
(9) Odstranjevanje odpadkov:
– Ob ali v objektih je treba predvideti mesto za postavitev ustreznega števila posod za prevzem ločeno zbranih odpadkov (biološki in embalaža) ter mešanih odpadkov. Prevzemno mesto za odpadke je lahko tudi zbirno mesto z oddaljenostjo do 15 m od mesta praznjenja zabojnikov. Dostop do prevzemnega mesta mora omogočati neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah. Širina dovozne poti je najmanj 3 m, svetla višina pa 4,5 m, izvedena mora biti za osne obremenitve, ki veljajo za lokalne ceste.«.
6. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE VI. POGLAVJA REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN 
15. člen 
V 23. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Viri hrupa naj se načrtujejo z upoštevanjem predpisov in tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Zagotovi naj se, da se zmanjša hrup pri viru in da se prepreči njegovo širjenje v območja, občutljiva za hrup. Za čim več prebivalcev naj se postopno in dolgoročno zagotavlja pogoje za območje II. stopnje varstva pred hrupom.«.
16. člen 
V 24. členu se doda nov odstavek, ki se glasi:
»(2) Za ogrevanje se prednostno načrtuje priključevanje stavb na sisteme daljinskega ogrevanja. Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, kurilno olje).«.
17. člen 
V 25. členu OPPN Špice se v prvem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:
»Pred posegom je potrebno preučiti odtočne razmere (tudi dolvodne) in ga ustrezno dimenzionirati (Q100) ter omogočiti dostop in vzdrževalna dela.«.
V 25. členu OPPN Špice se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati:
– Pri gradnji naj bodo odprte površine čim manj razgaljene oziroma naj se takšne površine ustrezno zaščiti.
– Dela se izvaja v suhem vremenu v letnem obdobju manj intenzivnih padavin.
– Med gradnjo se prepreči morebitne dotoke vode z zaledja (utrjenih površin) v območje gradbene jame.
– Uporabiti drenažni geosintetik za preprečitev izpiranja zaradi vpliva zaledne vode.«
V 25. členu se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Zaradi občutljivega kraškega terena je treba zagotoviti vse ukrepe med gradnjo in obratovanjem za varovanje tal ter površinskih in podzemnih voda pred onesnaženjem, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode, v zadostnih količinah in s tem varovanja zdravja ljudi. Treba je upoštevati naslednje pogoje:
– Prostori in mesta, kjer se bodo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticidi) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi. Tako ureditev je treba upoštevati tudi za pokrite prometne poti in parkirišča ter morebitne garaže, zlasti kletne.
– Skladiščenje nevarnih snovi mora biti urejeno najmanj v skladu z določili Uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah (Uradni list RS, št. 104/09, 29/10 in 105/10).
– V enakem smislu zadrževalnega sistema – lovilne sklede je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja površinskih in podzemnih voda ter tal z onesnaženimi požarnimi vodami, zlasti z nevarnimi snovmi.
– Vse prometne, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvajanje padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj.
– Načrtovanje ukrepov mora biti v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).«
18. člen 
Za 25. členom se doda novi 25.a člen, ki se glasi:
»25.a člen 
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja – svetlobno onesnaževanje) 
Viri svetlobnega onesnaževanja se načrtujejo z upoštevanjern določil predpisa, ki ureja svetlobno onesnaževanje okolja. Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati tako, da mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov v okolici teh virov ne bodo presežene.«
7. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE VII. POGLAVJA REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE ZDRAVJA, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI IN VARSTVOM PRED POŽAROM IN OBRAMBO 
19. člen 
V 28. členu OPPN Špice se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»(1) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati stopnjo potresne ogroženosti – VII. stopnja po MCS in projektni pospešek tal 0,2 (g) za obravnavano območje.«
V 28. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V oddaljenosti med 1 in 2 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo visoko nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje (mnenje) ministrstva, pristojnega za obrambo.«
20. člen 
Za 29. členom se dodajo novi 29.a, 29.b, 29.c, 29.d, 29.e, 29.f in 29.g členi, ki se glasijo:
»29.a člen 
(varstvo pred vibracijami) 
V Sloveniji nimamo posebnih predpisov za vibracije v okolju in zaščito zdravja in počutja prebivalcev. Upošteva naj se previdnostno načelo, da se vibracije omejijo na območje načrta in se njihovo širjenje v občutljivejša območja prepreči, tako da na območju stavb z varovanimi prostori vibracij ni moč zaznati.
29.b člen 
(varstvo pred neionizirnimi sevanji) 
(1) Območje Občine Postojna je prepoznano kot območje z možnostjo večje izpostavljenosti radonu v zaprtih prostorih, zato je treba gradnjo objektov (nastanitvene kapacitete za potrebe zdravstva, doma starejših občanov in podobno) načrtovati na način, ki bo preprečeval vstop radona v stavbo.
(2) Pri gradnji je treba upoštevati Smernice za gradnjo radonsko varnih novih stavb novogradenj.
29.c člen 
(higienska in sanitarno tehnična opremljenost javnih površin) 
Načrtuje naj se:
– zasaditev, ki nudi naravno senco na površinah za dejavnosti na prostem (sprehajalne poti, mesta za počitek, površine za igro),
– ovire, ki preprečujejo dostop z motornimi vozili, motorji in kolesi razen na obrnočja, kjer je to izrecno dopustno.
29.d člen 
(dostopnost za osebe z zmanjšanimi zmožnostmi, starejše in otroške vozičke) 
Načrtuje naj se:
– ureditev javnih površin in infrastrukture brez arhitektonskih ovir za osebe z različnimi oblikami zmanjšanih zmožnosti, otroške vozičke (osebe z zmanjšanimi gibalnimi zmožnostmi, starejši),
– mesta za počitek (npr. klopi, igrala za otroke),
– nizke dovolj široke nedrseče pločnike,
– starejšim in invalidom prijazne stavbe,
– druge tovrstne ukrepe.
29.e člen 
(prilagajanje podnebnim spremembam – obvladovanje visokih temperatur) 
(1) Ukrepi na nivoju stavb:
– Zasaditve, ki senčijo stavbe in napredne zasteklitve, ki zmanjšujejo akumulacijo sončne toplote;
– Načrtovanje uporabe materialov, ki preprečujejo penetracijo toplote vključno z uporabo »hladnih« gradbenih materialov ter zelenih streh in zelenih sten;
– Načrtovanje inovativne uporabe vode za hlajenje vključno z uporabo talne in površinske vode;
– Načrtovanje mehanskega hlajenja vključno s toplotnimi izmenjevalci in klasičnimi klima napravami.
(2) Drugi splošni ukrepi:
– Na vseh javnih površinah predvsem pa na območjih centralnih dejavnosti, zelenicah, parkih in površinah namenjenih športu in rekreaciji, se načrtujejo pitniki.
29.f člen 
(prilagajanje podnebnim spremembam – obvladovanje poplavnega vala ob močnih nalivih) 
Ukrepi za obvladovanje poplavnega vala ob močnih nalivih:
– Sistemski protipoplavni ukrepi za preprečevanje poplav (Splošne smernice s področja upravljanja z vodami (ARSO));
– Načrtovanje prostorov za razlivanje in začasno zadrževanje koničnega odtoka ob nalivih npr. območja zelenih površin, večja parkirišča, športna igrišča;
– Preusmerjanje površinskega koničnega odtoka od občutljivih objektov;
– Načrtovanje sonaravnih sistemov za odvodnjavanje kot npr. porozne utrjene površine, peščene in zatravljene površine, ponikovalne površine v parkih in na drugih zelenih površinah;
– Uporaba zelenih površin in zelenih streh za zmanjšanje in upočasnitev površinskega odtoka;
– Načrtovanje smeri površinskega koničnega odtoka, da voda pri močnem nalivu lahko odteče brez da bi ogrozila ranljiva območja kot so npr. območja stanovanj in objekti večje občutljivosti (vrtci, šole in druge vzgojno varstvene ustanove, bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, domovi za starejše, zdravilišča).
29.g člen 
(prilagajanje podnebnim spremembam – ukrepi za upravljanje z zalogami vode) 
Ukrepi za upravljanje z zalogami vode:
– Načrtovanje uporabe očiščene odpadne vode za zalivanje, namakanje in za splakovanje stranišč;
– Načrtovanje uporabe neonesnažene padavinske odpadne vode s streh za splakovanje stranišč, za zalivanje in namakanje;
– Podzemno skladiščenje padavinske odpadne vode za uporabo (zalivanje, namakanje) v sušnih obdobjih (evaporativno hlajenje).«
8. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE X. POGLAVJA ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
21. člen 
V 32. členu OPPN Špice se črta drugi odstavek ter nadomesti z novimi odstavkom, ki se glasi:
»(2) Za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev v območjih št. 11a, 11b, 11c in 11e je do ureditve ustreznega odseka ceste A dopustna ureditev in uporaba dostopov preko obstoječih prometnih poti.«.
V 32. členu OPPN Špice se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za izvedbo načrtovanih prostorskih ureditev v območju št. 7 je do ureditve ustreznega odseka ceste A dopusten dostop preko obstoječih prometnih poti.«.
V 32. členu OPPN Špice se tretji odstavek preštevilči v četrti odstavek.
9. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE XI. POGLAVJA TOLERANCE 
22. člen 
V 33. členu OPPN Špice se v zadnjem stavku drugega odstavka črta besedna zveza »in gradbene linije (GL)«. V 33. členu OPPN Špice se dopolni tretji odstavek tako, da se glasi:
»Dopustne so spremembe poteka predvidenih cest, mesta in števila priključkov ter prometno tehničnih elementov cest zaradi ustreznejših in racionalnejših rešitev.«.
V 33. členu OPPN Špice se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) V kolikor se pri nadaljnem načrtovanju prostora izkaže, da koridor za intervencijo ni smiselen, se območje uredi kot površine za mirujoči promet.«.
V 33. členu OPPN Špice se od četrtega odstavka naprej preštevilčijo ostali odstavki.
10. KONČNE DOLOČBE 
23. člen 
(hramba) 
SD OPPN Špice so izdelane v digitalni obliki in tiskane v štirih (4) izvodih v analogni obliki. SD OPPN Špice v analogni in digitalni obliki se hrani na sedežu Občine Postojna in so dostopne javnosti skladno z zakonom. SD OPPN Špice so skladno z zakonom z dnem uveljavitve posredovane Upravni enoti Postojna in pristojnemu ministrstvu.
24. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-7/2009
Postojna, dne 28. aprila 2021
Župan 
Občine Postojna 
Igor Marentič 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti