Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 28/06 – skl. US, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15, 30/16, 42/16, 61/17 – GZ, 68/17, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 158/20, 152/20 – ZZUOOP), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 195/20, 5/21 – odl. US, 15/21 – ZDUOP) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo, 79/16 in 26/19) je Občinski svet Občine Krško na 22. seji dne 6. 5. 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško
V Odloku o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Uradni list RS št. 33/07, 45/09, 47/10, 30/12, 11/15, 18/16) se v 1. členu spremeni uvodni stavek tako, da se glasi:
»Ta odlok ureja način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki: zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju občine Krško (v nadaljevanju: občina) tako, da določa:«.
Spremeni se 2. člena tako, da se glasi:
»(1) Komunalni odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo poleg mešanih komunalnih odpadkov tudi kosovni odpadki, odpadki iz čiščenja cest, ulic, odpadki s tržnic, odpadki iz vrtov, parkov in pokopališč, izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov iz podskupin 15 01 (embalaža) in 20 01 (ločeno zbrane frakcije) s seznama odpadkov iz priloge Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44; v nadaljevanju seznam odpadkov).
(2) Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev. Med biološke odpadke štejejo odpadki, ki lahko postanejo uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim procesom.
(3) Hišni kompostnik je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
(4) Ločene frakcije komunalnih odpadkov so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se v skladu z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17 in 60/18) zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov. Gre za ločene frakcije iz podskupin 15 01 (embalaža) in 20 01 (ločeno zbrane frakcije) s seznama odpadkov. Odpadke iz papirja, kovine, plastike in stekla je treba zbirati ločeno.
(5) Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07 s seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke. Med kosovne odpadke štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji, električna in elektronska oprema (OEEO) in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme. Kosovni odpadki niso odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, ki jih ureja Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(6) Nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU (eksplozivno, oksidativno, vnetljivo, dražilno – draženje kože in poškodba očit, specifična strupenost za ciljne organe (STOT)/strupenost pri vdihavanju, akutna strupenost, rakotvorno, jedko, infektivno, strupeno za razmnoževanje, mutageno, sporočanje akutno strupenega plina, povzroča preobčutljivost, ekotoksično, odpadki, ki lahko kažejo zgoraj navedeno nevarno lastnost, ki jih izvorni odpadki neposredno ne kažejo).
(7) Nevarni odpadki iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo ob porabi v gospodinjstvih.
(8) Ostanek odpadkov so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot ostanek odpadkov vsi odpadki, ki jih ne more z vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati in obdelati.
(9) Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s pravilnikom iz 4. člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
(10) Namenske predpisane posode za odpadke so namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno). Namenske posode se pripišejo posameznim povzročiteljem odpadkov.
(11) Odjemni prostor je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov; ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v dogovoru s povzročitelji, pri čemer so povzročitelji lastniki oziroma najemniki nameščenih posod pravno odgovorni za odložene odpadke. Lokacija odjemnega prostora je lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Dostop do odjemnega prostora mora biti svetle širine vsaj 3 m in svetle višine vsaj 3,6 m. Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ občine.
(12) Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
(13) Ekološki otok je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer za steklo, papir, kovine, pločevinke, plastične mase in podobno). Zbiralnica je pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij. Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni organ na predlog izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Lokacija in izgled ne smeta motiti okolice in kaziti krajine. Kadar je ogrožena funkcija javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in dostop. Za namene tega odloka se za ekološki otok in zbiralnico uporablja pojem zbiralnica.
(14) Premična zbiralnica je tovorno vozilo ali začasno urejen in pokrit prostor, opremljen za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni komunalni odpadki.
(15) Zbirni center je objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Zbirni center je pokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Center za ravnanje z odpadki je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se te frakcije tudi začasno skladiščijo. Na centru za ravnanje z odpadki (CRO) se lahko, v kolikor to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki, izvaja tudi dejavnosti razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki so za to pooblaščene s strani izvajalca.
(16) Gospodarjenje z odpadki zajema preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki.
(17) Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprave za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje osebe, ki z odpadki trguje ali jih posreduje.
(18) Predelava odpadkov je vsak postopek, katerega glavni rezultat je, da se odpadki koristno uporabijo v okviru dejavnosti posamezne osebe ali v gospodarstvu kot celoti, tako da nadomestijo druge materiale, ki bi se sicer uporabili za izpolnitev določene funkcije, ali tako, da so odpadki pripravljeni za izpolnitev te določene funkcije. Postopki predelave so navedeni v prilogi 2 Uredbe o odpadkih (uporaba predvsem kot gorivo in drugače za pridobivanje energije, pridobivanje topil/regeneracija, recikliranje, predelava sestavin …), pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki predelave.
(19) Snovna predelava odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, razen energetske predelave odpadkov in predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali druga sredstva za pridobivanje energije. Med drugim vključuje pripravo odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in zasipanje.
(20) Recikliranje odpadkov je vsak postopek predelave odpadkov, v katerem se odpadni materiali predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Recikliranje odpadkov vključuje predelavo odpadnih organskih snovi, ne pa energetske predelave odpadkov in predelave odpadkov v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
(21) Priprava odpadkov za ponovno uporabo so postopki predelave odpadkov, pri katerih se s preverjanjem, čiščenjem ali popravilom proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave.
(22) Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali njihovi sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani.
(23) Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(24) Obdelava odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja odpadkov, vključno s postopki priprave odpadkov za predelavo ali odstranjevanje. Obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki postopek pri postopkih predelave oziroma odstranjevanja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov, zato da se zmanjšajo njihova prostornina, nevarne lastnosti ali vsebnost biološko razgradljivih snovi, da se laže ravna z njimi ali povečajo možnosti za njihovo predelavo.
(25) Odstranjevanje je postopek, ki ni predelava, tudi če je sekundarna posledica postopka pridobivanje snovi ali energije. Postopki odstranjevanja so navedeni v prilogi 1 Uredbe o odpadkih (odlaganje v ali na zemljo, obdelava v zemlji, globinsko injektiranje, …), pri čemer pa so mogoči tudi drugi postopki odstranjevanja.
(26) Začasno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo predelave ali odstranitve.
(27) Pristojni organ je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
(28) Program odvoza je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 11. točki tega člena, 19. in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi in sprejme izvajalec ob soglasju pristojnega organa.
(29) Odlagališče je naprava za odstranjevanje odpadkov z odlaganjem odpadkov na ali v tla (podzemno), vključno z internim odlagališčem, kjer povzročitelj odpadkov odlaga svoje odpadke na kraju njihovega nastanka, in skladiščem, ki se stalno, to je več kot eno leto, uporablja za začasno skladiščenje odpadkov. Za odlagališče se ne šteje:
– naprava, kjer se odpadki raztovarjajo zato, da se omogoči njihova priprava za nadaljnji prevoz v predelavo, obdelavo ali odstranjevanje v drugi napravi,
– skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ tri leta pred predelavo ali obdelavo, ali
– skladišče odpadkov, v katerem se odpadki skladiščijo največ eno leto pred odstranjevanjem.«.
Spremeni se uvodni stavek v drugem odstavku 7. člena tako, da se glasi:
»(2) Povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov, in sicer predvsem:«.
V 12. členu se spremeni naslov tako, da se glasi: »(predpisana posoda za odpadke)«.
V 12. členu se briše drugi odstavek. Dodata se četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke s tipiziranimi nalepkami v barvah).
(5) Prepovedano je lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati, razen če to dovoli izvajalec javne službe z izdajo soglasja.«.
V 13. členu se dodata četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Odpadke iz gospodarskih dejavnosti se ne sme odlagati v tuji zbiralnici oziroma zbiralnici, ki je namenjena gospodinjstvom.
(5) Zaradi varovanja premoženja z namenom, da se prepreči škoda ali ugotovi nastanek škode, so zbirni in odjemni prostori, zbiralnice ter zbirni center, lahko opremljeni z video nadzornim sistemom v skladu z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.
V odloku se doda novi 14.a člen, ki se glasi:
»(1) Javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju dejavnosti zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Krško so:
– ekološki otoki oziroma zbiralnice,
– zbirni center z objekti in napravami za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov v okviru Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad (v nadaljevanju CRO SSG).
(2) Javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju dejavnosti obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Krško zbirni center z objekti in napravami za obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov v sklopu Centra za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad.
(3) O javni infrastrukturi lokalnega pomena namenjeni izvajanju dejavnosti ravnanja z odpadki se vodi analitična evidenca osnovnih sredstev.
(4) Izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je javno podjetje CeROD, center za ravnanje z odpadki, d.o.o., j.p. (v nadaljevanju CEROD), katerega solastnik je Občina Krško. Izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov zagotavlja predelavo in odstranjevanje odpadkov z opremo, objekti in napravami v sklopu CEROD, ki jih ima v najemu oziroma upravljanju.«.
Spremeni se pri odstavek 22.a člena tako, da se glasi:
»(1) Na CRO Spodnji Stari Grad se izvaja sortiranje in obdelava mešanih komunalnih odpadkov in mehanska obdelava ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov. Obdelavo biorazgradljivih odpadkov pa se izvaja v objektu kompostarne, v sklopu CRO Spodnji Stari Grad.«.
Spremeni se drugi odstavek 23. člena tako, da se glasi:
»(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin v skladu z zakonskimi pogoji.«.
Spremeni se 24. člen tako, da se glasi
»(1) Ostanek odpadkov izvajalec odstranjuje skladno z veljavno zakonodajo na odlagališču CEROD Leskovec pri Novem mestu.
(2) Z zaprtim odlagališčem odpadkov Spodnji Stari Grad upravlja izvajalec KOSTAK, d. d. na podlagi odločbe pristojnega ministrstva.«.
Spremeni se prvi odstavek 29. člena tako, da se glasi:
»(1) Financiranje javne službe se zagotavlja:
a) iz plačil uporabnikov storitev javne službe, to je:
– plačil za izvajanje posebnih storitev;
– storitve zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
b) od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe,
c) iz proračuna občine za namene določene s tem odlokom in drugimi predpisi,
d) iz dotacij, donacij in subvencij,
e) sredstva EU, pridobljena iz strukturnih in drugih skladov,
f) drugih virov.«.
Spremeni se prvi odstavek 33.člena tako, da se glasi:
»(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj o začetku povzročanja odpadkov takoj pisno obvestiti izvajalca v roku 14 dni. Navesti mora podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika, in o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.«.
V 35. členu (izvajanje nadzora, obveščanje) se točka (1) spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava, pooblaščene osebe za nadzor nad izvajanjem odloka, pristojne državne inšpekcijske službe, izvajalec javne službe ter policija v okviru svojih pristojnosti.«.
Spremeni se prvi odstavek 39. člena tako, da se v seznam doda točka, ki se glasi:
»9. lepi plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov, piše, riše po njih ali jih barva, ne da bi pridobil soglasje izvajalec javne službe (peti odstavek 12. člena).«.
Spremeni se tretji odstavek 39. člena tako, da se glasi:
»(3) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka ali skupnost stanovalcev v večstanovanjskem objektu, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.«.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-5/2007-O602
Krško, dne 6. maja 2021
