Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 30. in 31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1; Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2. 2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021 in Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) na seji dne 19. 2. 2021 sprejeli
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli
(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju: občine) in vsebuje:
I. splošne določbe
II. organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe
III. kanalizacijsko omrežje, objekte in naprave
IV. obvezne storitve in naloge javne službe
V. izvajanje javne službe na območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo
VI. izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo
VII. izvajanje posebnih storitev
VIII. pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda
IX. projektiranje in gradnjo javne kanalizacije
X. pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov
XI. vire financiranja javne službe in javne kanalizacije
XII. meritve in obračun
XIII. omejitve in prekinitve odvajanja odpadne vode
XIV. evidence uporabnikov
XV. nadzor nad izvajanjem javne službe in kazenske določbe
XVI. prehodne in končne določbe.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v tehničnem pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka in ga objavi na spletni strani izvajalca.
(3) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi, slovenski (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropski (EN) in mednarodni (ISO) standardi, predvsem slovenski standardi SIST EN 752 in SIST EN 1610.
(4) Če so po uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov.
Namen odloka je:
– opredelitev vsebine in standardov javne službe
– zagotavljanje varnega in učinkovitega izvajanja javne službe
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja
– določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe
– določiti pravice in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe
– ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe
– določiti vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2. blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic ter blato iz stranišča, ki deluje brez izpiranja z vodo in je brez iztoka in ni kemično stranišče v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka po javni kanalizaciji;
4. hišno črpališče je objekt za prečrpavanje odpadne vode iz objektov s pomočjo črpalk in je del interne kanalizacije;
5. industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:
– odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,
– mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko vodo, ki nastaja na območju iste naprave in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode,
– odpadna voda, ki se zbira in odteka s površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje, predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, razen njihovih streh ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko prišlo do onesnaženja površin,
– hladilna odpadna voda in
– biološko razgradljiva industrijska odpadna voda, kot je določeno v predpisih o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
6. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, pretočno greznico, obstoječo pretočno greznico, obstoječo nepretočno greznico, MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in poteka do revizijskega jaška. Vzdrževanje interne kanalizacije (tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na javnem dobro) je obveznost in strošek uporabnika;
7. javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov. Sestavni del javne kanalizacije so tudi čistilne naprave, ki zaključujejo to kanalizacijo. Javna kanalizacija je namenjena izvajanju javne službe.Javna kanalizacija je lokalna gospodarska javna infrastruktura in je v lasti občin;
8. javni kanalizacijski sistem ali omrežje je hidravlično samostojen sistem primarnega in sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem;
9. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
10. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje in je del interne kanalizacije;
11. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture;
12. komunalna čistilna naprava ali KČN je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
13. komunalna odpadna voda je:
– odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih;
– odpadna voda, ki nastaja v objektih v javni rabi ali pri kakršnih kolih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih;
– odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji, storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njeni povprečni dnevni pretok ne presega 15 m³/dan, njena letna količine ne presega 4.000 m³, obremenjevanje okolja zaradi odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
14. mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN (s prezračevanjem v lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin). Za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE se šteje tudi naprava, ki je izdelana skladno s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, ter se očiščene odpadne vode odvajajo neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemne vode preko sistema za infiltracijo v tla;
15. merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadnih voda;
16. nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;
17. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
18. območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela za katero morata biti s predpisi občine in v skladu z uredbo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode določena način in obseg izvajanja javne službe;
19. obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja, da je:
– bila zgrajena pred uveljavitvijo uredbe iz drugega odstavka tega člena v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in obratuje na dan uveljavitve navedene uredbe,
– bilo pred dnem uveljavitve uredbe iz drugega odstavka tega člena pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
– bilo pred dnem uveljavitve uredbe iz drugega odstavka tega člena pridobljeno soglasje izvajalca za priključitev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje MKČN ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
20. obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12) v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje in obratuje na dan uveljavitve navedene Uredbe;
21. obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo uredbe iz drugega odstavka tega člena ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje;
22. padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen iz površin, določenih v tretji alineji 5. točke prvega odstavka tega člena;
23. populacijski ekvivalent (v nadaljevanju: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljevanju: BPK5). 1 PE je enak 60 g BPK5 na dan;
24. posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, vendar jih izvajalec izvaja z uporabo javne kanalizacije;
25. pretočna greznica je gradbeni objekt za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo;
26. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno omrežje) je sistem kanalov in jaškov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalnik čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov;
27. prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v javno kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
28. revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo;
29. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jaškov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilnik olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezo na primarno omrežje;
30. uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka oseba, ki uporablja storitve javne službe;
31. upravljavec javne kanalizacije OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina (v nadaljevanju: upravljavec ali izvajalec) je izvajalec javne službe na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli in je tudi upravljavec javne kanalizacije;
32. usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz neprepustnega betona ali drugega neprepustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata);
33. ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
34. vodovarstveno območje je območje skladno s predpisom, ki ureja varstvo vode namenjeno oskrbi s pitno vodo;
35. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je temeljna evidenca o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih. Na dan sprejema tega odloka javno službo ureja Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 95/15, 76/17 in 81/19; v nadaljevanju: Uredba).
(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(uporaba storitev javne službe)
(1) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode, skladno z Uredbo,
2. redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3. prevzem komunalne odpadne vode in blata iz nepretočnih greznic, obstoječih greznic in MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
4. čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
5. pregledovanje MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE,
6. prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, ki niso objekti javne kanalizacije in so v lasti in v upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
7. obdelava blata iz prejšnje alineje na komunalni ali skupni čistilni napravi,
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh, če za odpadno vodo s streh ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9. obveščanje uporabnikov,
10. izdelava programa izvajanja javne službe (v nadaljevanju: program),
11. vodenje evidence o izvajanju javne službe,
12. poročanje o izvajanju javne službe in
13. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in se čisti v komunalni ali na skupni čistilni napravi.
(3) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode iz cestnega telesa, ko se padavinska voda ne odvaja v javno kanalizacijo, se ne šteje za storitev javne službe in ni predmet tega odloka.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(1) Občine so lastnice objektov in naprav za izvajanje javne službe in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in ostalimi veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec javne službe ter upravljavec javne kanalizacije na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, 3250 Rogaška Slatina. Upravljanje in najem javne kanalizacije ter način obračuna in plačila najemnine se uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu.
(3) Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Upoštevati mora vse zakonske in podzakonske predpise.
(območje zagotavljanja javne službe)
(1) Občine zagotavljajo izvajanje javne službe na vseh poselitvenih območjih v skladu z Uredbo, izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na poselitvenih območjih občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli in programom, ki ga izdela skladno z Uredbo in ga pošlje pristojnemu ministrstvu ter objavi na svoji spletni strani.
(2) Mejo območja posameznega izvajalca javne službe določi občina na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1:5.000.
Občina zagotavlja:
– izvajanje vseh storitev, določenih v veljavnih predpisih
– financiranje javne službe in javne kanalizacije, da je možno trajnostno zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca in javne kanalizacije tako, da se ohranja njihova vrednost
– sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne službe
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na področju občine in
– pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(namenska poraba sredstev)
(1) Najemnina za uporabo javne kanalizacije je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javni kanalizaciji.
(2) V primeru, da znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javni kanalizaciji, se razlika lahko uporabi za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na drugi gospodarski javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji.
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja:
– na KČN na območju posameznih občin za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz območij, ki so na to omrežje priključena;
– na rastlinskih čistilnih napravah na območju posameznih občin za komunalne odpadne vode, ki se vanjo odvajajo preko javnega kanalizacijskega sistema iz območij, ki so na to omrežje priključena;
– na MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata iz MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom (muljem) iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na KČN Rogaška Slatina in v manjši meri na KČN Šmarje pri Jelšah.
III. KANALIZACIJSKO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
(objekti in naprave javne kanalizacije)
(1) Javna kanalizacija je grajeno javno dobro lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina in predstavlja gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov, ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov. Sestavni del javne kanalizacije so tudi čistilne naprave, ki zaključujejo to kanalizacijo. Javna kanalizacija je namenjena izvajanju javne službe. Uporaba javne kanalizacije kot grajenega javnega dobra je v skladu s predpisi dopustna pod enakimi pogoji vsem uporabnikom, pri čemer se uporaba zagotavlja prek javnega podjetja. Uporaba javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer je javna kanalizacija zgrajena.
(3) Javna kanalizacija je izven pravnega prometa. Na njej ni mogoče dobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
(4) Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje, ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode
– revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču lastnika objekta
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije
– MKČN v velikosti najmanj 50 PE
– razbremenilniki visokih vod
– zadrževalni in pretočni bazeni
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
(5) Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja izvajalec.
(6) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do javne kanalizacije v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega, izrednega in investicijskega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave kanalizacije.
(7) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14 dni po izvedbi del. V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v stanje, ki je primerno za ta čas; zaključna dela pa se opravi takoj ko dopuščajo vremenski pogoji.
(8) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti (mesto priključitve na javno kanalizacijo od objekta oziroma parcelne meje lastnika objekta), če dolžina priključka ne presega 100 m, če je gradnja kanalizacijskega priključka tehnično izvedljiva ali gradnja kanalizacijskega priključka ne bi povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje.
(1) Interna kanalizacija so:
1. kanalizacijski priključek
2. objekti in naprave za prečiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj
3. objekti in naprave v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih
4. nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(2) Interna kanalizacija ni javna kanalizacija, je sestavni del objekta in je v lasti lastnika objekta, ki jo mora sam zgraditi, redno, izredno in investicijsko vzdrževati ter upravljati in čistiti na svoje stroške. Lastnik mora poskrbeti tudi za preverjanje tehnične brezhibnosti interne kanalizacije.
(3) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je treba odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(4) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) Peskolovi se vgrajujejo v javno kanalizacijo povsod tam, kjer je treba preprečiti vnašanje peska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte (črpališča, razbremenilniki, deževni bazeni, čistilne naprave) na mešanem ali padavinskem sistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izločevalniki lahkih tekočin ali maščob. Dimenzionirajo se tako, da izločajo hitro usedljive snovi pri največjem možnem pretoku. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in imeti predviden način odstranjevanja usedlin.
(6) Lovilniki olj in maščob se vgrajujejo v mešano in ločeno kanalizacijsko omrežje povsod tam, kjer je treba iz odpadne vode izločiti lahke tekočine s specifično težo, manjšo od 0,95 kg/l, ki jih po predpisih ni dovoljeno spuščati v javno kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omrežje pred izpustom v vodonosnik, če se odvaja padavinska voda s površin, kjer obstaja možnost razlitja lahkih tekočin. Izdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s standardom SIST EN 858. Biti morajo dostopni za vzdrževanje in morajo imeti predviden način odstranjevanja izločenih lahkih tekočin. Če so vgrajeni v kanalizacijski priključek in jih vzdržuje ter skrbi za odstranjevanje izločenih snovi uporabnik, mora biti omogočen nadzor, ki ga izvaja izvajalec. Lovilniki olj, ki se vgrajujejo kot predfabricirani izdelki, morajo imeti spričevalo o ustreznosti. Gradnja lovilnikov je obvezna:
1. na varstvenih pasovih vodnih virov in na območjih, ki ležijo na vplivnih območjih vodarn, v primeru, ko se padavinska voda odvaja v ponikovalnico
2. v garažah in na pralnih ploščadih
3. na parkiriščih za osebna, tovorna vozila in avtobuse
4. v objektih za pripravo hrane (šole, vrtci, domovi za ostarele, gostinski objekti, hoteli, velike kuhinje, živilska industrija, klavnice, mesnice, tovarne za predelavo mesa, kantine, bolnišnice, restavracije hitre hrane).
(7) Uporabniki so dolžni z objekti in napravami iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode.
IV. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali pogodbo niso prenesene na izvajalca opravlja občinska uprava.
(2) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe in
– načrtovanje in razvoj javne kanalizacije.
(3) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec mora uporabnike, ki so priključeni na javno kanalizacijo pisno obveščati:
– na kateri KČN se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec mora uporabnike, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic in MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz petega odstavka 21. člena uredbe pisno obveščati:
– na kateri MKČN se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice
– na kateri KČN se obdeluje blato
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih in
– o rokih in času izvedbe pregledov MKČN.
(3) Izvajalec mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec mora uporabnike iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni red predvideno izvedbo storitve.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo)
Obvezne storitve javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo so:
1. odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javni kanalizacijski sistem
2. čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje točke in njena dodatna obdelava v skladu s predpisi
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in iz javnih površin odvaja v javno kanalizacijo in se zanjo zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe
4. čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje točke v KČN, če gre za mešan javni kanalizacijski sistem oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano in
5. obdelava blata na območju KČN, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
(1) Na poselitvenih območjih kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev, podpisane pogodbe o izvajanju komunalnih storitev in urejene služnostne pravice za obratovanje in vzdrževanje v korist izvajalca. Komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, priključitev na javni kanalizacijski sistem ni obvezna, kadar bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, povezane z nesorazmerno visokimi stroški, kot je to določeno v četrtem odstavku tega člena. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan vgraditi MKČN.
(3) Lastnik objekta lahko v izjemnih primerih na območju znotraj aglomeracije, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici, če:
1. se objekt nahaja na območju vodovarstvenih območij vodnih virov,
2. čiščenje komunalne odpadne vode ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje MKČN (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno) ali gre za komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena:
– stavba za opravljanje verskih obredov
– pokopališka stavba (npr. mrliška vežica s spremljajočimi objekti)
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene ali
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vod (npr. transformatorska postaja) in
3. ta nepretočna greznica ustreza pogojem, da:
– se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 0,15 m3 na osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 0,03 m3 na osebo na dan,
– njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3, razen če gre za objekt brez stalno zaposlenih oseb, razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz prejšnje točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
– je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje in
– se zagotovi njeno praznjenje v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) Šteje se, da so stroški gradnje kanalizacijskega priključka nesorazmerni glede na koristi za okolje, če zaradi naravnih ovir (npr. vodotok, nasprotni nagib terena, geološke značilnosti terena) ali tehničnih vzrokov (npr. tlačni vod javnega kanalizacijskega omrežja), stroški gradnje ali priključitve več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje primerljivega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, kjer ni takih naravnih ovir ali tehničnih vzrokov (npr. več kot trikrat presegajo povprečne stroške gradnje kanalizacijskega priključka v isti aglomeraciji ali na primerljivem območju) ali več kot trikrat presegajo stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico. Nesorazmernost stroškov mora dokazati uporabnik.
(5) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi.
(6) Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(7) Če je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javni kanalizacijski sistem možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
(8) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN se mora priključiti na javni kanalizacijski sistem tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Po priključitvi na javno kanalizacijo se greznica očisti in zasuje ali uporabi za odvajanje (ponikanje) padavinskih voda.
(9) Objekt iz katerega se je do zgraditve ločene komunalne in padavinske javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v mešano kanalizacijo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da se komunalna odpadna voda odvajajo v komunalno kanalizacijo, padavinske vode pa v padavinsko kanalizacijo. Dela lastnik oziroma uporabnik komunalnih storitev izvede na lastne stroške, izvajalcu pa mora dopustiti nadzor nad izvedenimi deli.
(10) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu.
(načini priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Priključitev objektov na javno kanalizacijo se izvaja pod pogoji določenimi v Tehničnem pravilniku, v soglasju za priključitev na javno kanalizacijo, na podlagi podpisane in v zemljiško knjigo vpisane služnostne pravice obratovanja in vzdrževanja v korist izvajalca.
(2) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo, če ni v tem odloku drugače določeno.
(3) V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma na podlagi soglasja izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(4) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po navodilih izvajalca in pod pogoji iz soglasja izvajalca dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi popolne vloge lastnika objekta in ob sočasni izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture ter do izvajalca
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
(2) Lastnik je dolžan vlogo za priključitev objekta na javno kanalizacijo za namen izvedbe priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Nadzor in pregled kanalizacijskega priključka izvede predstavnik izvajalca.
(1) Priključitev na javno kanalizacijo se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega soglasja izvajalca. Izvede jo lahko izvajalec ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z gradbeno zakonodajo pod nadzorom izvajalca.
(2) Vsa dela pri gradnji priključkov nadzira izvajalec.
(3) Izvajalec je upravičen uporabniku zaračunati stroške nadzora na podlagi veljavnega cenika izvajalca. Stroški nadzora zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov, ki se določijo s potrditvijo letnega načrta. Cenik potrdi Svet ustanoviteljev.
(4) Pred zasipom kanalizacijskega priključka mora izvajalec izvršiti pregled izvedenih del, uporabnik pa mu mora predložiti:
– geodetski načrt za objekte, kjer se v objektu vrši poslovna dejavnost in za večstanovanjske objekte,
– izvedbeni načrt oziroma posnetek izvedenih del za vse individualne stanovanjske objekte.
(5) Izvajalec lahko v primeru, da na kanalizacijskem priključku ugotovi nepravilnosti (odtekanje odpadne vode, vdor padavinske vode, ki lahko povzroči okvaro javne kanalizacije ali poruši režim na KČN), prekine oziroma zadrži odpadno vodo do ureditve razmer.
(6) Izvajalec ni odgovoren za posledice nepravilno izvedene interne kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev objektov, ki so pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni kanalizaciji ipd.
(7) Izvajalec ne odgovarja za škodo v priključenem objektu zaradi vdora povratne odpadne vode javne kanalizacije v primeru:
– poplav in drugih naravnih ter drugih nesreč,
– če ni urejeno odvajanje vodotokov in zalednih vod ali
– če priključitev ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno vodotesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Pomembnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku.
(spremembe na priključkih)
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedbo dodatnega dela priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
(2) Uporabnik mora za spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedbo dodatnega priključka pridobiti soglasje izvajalca.
(3) Uporabnik je dolžan na zahtevo izvajalca in na lastne stroške spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremenjenih pogojev odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode. Izvajalec je dolžan pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo.
(ukinitev kanalizacijskega priključka)
(1) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka investitorja ali lastnika objekta pod pogoji iz tega člena.
(2) Ukinitev kanalizacijskega priključka je dovoljena, če se priključen objekt poruši in v primeru prestavitve obstoječega priključka. Investitor ali lastnik mora posredovati izvajalcu pisno vlogo za ukinitev kanalizacijskega priključka.
(3) Ukinitev kanalizacijskega priključka izvede izvajalec ali pa drug izvajalec gradbenih del pod nadzorom izvajalca.
(4) Izvajalec po ukinitvi priključka, uporabnika izbriše iz ustreznih evidenc.
(5) Izvajalec je upravičen uporabniku zaračunati ukinitev kanalizacijskega priključka, če jo izvede in stroške nadzora na podlagi veljavnega cenika izvajalca. Stroški zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov, ki se določijo s potrditvijo letnega načrta. Cenik potrdi Svet ustanoviteljev.
(padavinske in drenažne vode)
(1) V mešani sistem že zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikovanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
(2) V primeru že zgrajenih mešanih kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno, če kapaciteta javnega kanalizacijskega sistema dopušča odvajanje.
(3) V primeru, če se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, mora uporabnik predhodno pridobiti soglasje izvajalca. Izvajalec to dejavnost izvaja na podlagi pogodbe, ki jih individualno sklene z lastnikom ali lastniki stavbe, pri kateri nastajajo padavinske odpadne vode.
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo)
(1) Obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo so:
1. redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v ustrezni KČN
2. prevzem blata iz obstoječih pretočnih greznic in njegovo obdelavo na KČN, po potrebi oziroma obvezno najmanj enkrat na tri leta
3. prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN na območju izven meja aglomeracije z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE pri uporabniku v skladu z navodili za obratovanje MKČN, najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na KČN
4. pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
(2) Za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici ali v obstoječi pretočni greznici ali v MKČN, za katerega izvajanje storitve praznjenja ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode ali greznične gošče ali blata s cestnim motornim vozilom tehnično ni izvedljivo, je obvezna storitev javne službe le čiščenje ter obdelava blata na KČN. Praznjenje in odvoz ter predajo komunalne odpadne vode ali grezničnih gošč ali blata izvajalcu mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode ali grezničnih gošč iz greznice ali blata iz MKČN.
(3) Izvajalec ne opravlja obveznih storitev iz prve do tretje točke prvega odstavka tega člena za objekt kmetijskega gospodarstva, če:
1. gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice ali grezničnih gošč iz obstoječe pretočne greznice ali blata iz MKČN za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz MKČN v kmetijstvu, razen če je z drugim predpisom določeno drugače,
2. lastnik tega objekta izvajalcu ob vsakokratni uporabi komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma grezničnih gošč iz obstoječe pretočne greznice oziroma blata iz MKČN v 15 dneh po prejemu pisnega poziva izvajalca, vendar najmanj enkrat na tri leta, predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma grezničnih gošč iz obstoječe pretočne greznice oziroma blata iz MKČN ter datumi in količine njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko. Pisno izjavo je potrebno predložiti najkasneje do 31. januarja za tekoče triletno obdobje (triletna obdobja so 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022, 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025 itd.). Če lastnik obstoječe pretočne greznice, nepretočne greznice ali MKČN ne predloži izjave pravočasno, se mu z mesecem januarjem tekočega leta prične obračunavati omrežnina in storitve povezane z greznicami in MKČN, ki se obračunavajo do predložitve nove izjave.
Če je bilo uporabniku v triletnem obdobju že izvedeno praznjenje greznice oziroma MKČN, oprostitev praznjenja za to obdobje ni več možna.
Če se obstoječi objekt vključi v sistem praznjenja greznic oziroma MKČN sredi triletnega obdobja, se mu poračuna cena storitve in omrežnina od začetka triletnega obdobja. V primeru vključitve novega objekta v sistem praznjenja nepretočnih greznic oziroma MKČN, se storitve povezane z greznicami in MKČN pričnejo obračunavati s prvim naslednjim mesecem po vključitvi v sistem.
(4) Izvajalec ne opravlja obveznih storitev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena za objekt na kmetijskem gospodarstvu, ki je opremljen s suhim straniščem, če gre za uporabo blata iz suhega stranišča za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz MKČN v kmetijstvu.
(5) Izvajalec vsako MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, ki morajo biti izvedene skladno z določbami uredbe. O pregledu izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz priloge 2, ki je sestavni del navedene uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti:
1. ali MKČN obratuje
2. nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v MKČN
3. zmogljivost MKČN glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo
4. način odvajanja komunalne odpadne vode iz MKČN v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo in
5. hrambo podatkov v skladu z določbami uredbe.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec ne pregleda MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, če mu lastnik ali upravljavec te MKČN v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te MKČN (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa za:
1. parametre onesnaženosti iz preglednice 1 iz priloge 1 uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano sekundarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti predpisane za aglomeracijo,
2. parametre onesnaženosti iz preglednice 1 in preglednice 2 iz priloge 1 uredbe, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, za katero je predpisano terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, pri čemer veljajo mejne vrednosti predpisane za aglomeracijo,
3. parameter KPK, če gre za čiščenje komunalne odpadne vode iz objekta v aglomeraciji s skupno obremenitvijo manjšo od 2.000 PE ali na območju izven meja aglomeracij, pri čemer veljajo mejne vrednosti predpisane za MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
(7) Ne glede na peti odstavek tega člena izvajalec ne pregleda MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v aglomeraciji s skupno obremenitvijo enako ali večjo od 2.000 PE, v kateri se čisti komunalna odpadna voda iz naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ali iz naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (v nadaljnjem besedilu: naprava) oziroma komunalna odpadna voda iz drugih objektov, ki spadajo k napravi, kot na primer poslovna oziroma upravna stavba (v nadaljnjem besedilu: MKČN, ki pripada napravi), če mu lastnik ali upravljavec te MKČN v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te MKČN (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa.
(način odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice, slednje pod pogoji iz tretjega odstavka 16. člena tega odloka.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za MKČN.
(3) Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije. Skleniti morajo pogodbo o upravljanju zasebne MKČN s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu obvestiti izvajalca v roku 15 dni po sklenitvi pogodbe.
(4) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca pisno obvestiti s predpisanim obrazcem o začetku:
– obratovanja MKČN najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja
– uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
V obvestilu iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik fizična oseba) in izjava lastnika objekta o skladnosti MKČN z okoljevarstvenim dovoljenjem ali nepretočne greznice.
(5) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici ali v MKČN mora izvajalcu omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz MKČN.
(6) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, obstoječi pretočni greznici ali MKČN in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode ali grezničnih gošč ali blata hraniti najmanj pet let.
(7) Investitor oziroma upravljavec MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, mora v okviru prvih meritev v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki jih izvede oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa (v nadaljnjem besedilu: prve meritve), na iztoku iz te MKČN zagotoviti meritve za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to MKČN predpisane mejne vrednosti.
(8) Upravljavec MKČN mora izvajalcu najpozneje v 30 dneh po prejemu analiznega izvida, predložiti poročilo o prvih meritvah. Priloga poročila je analizni izvid, ki ne sme biti starejši od 30 dni.
(prevzem blata iz greznic in MKČN)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne vode iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občin v obsegu in rokih, določenih v 24. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi programa vsaka tri leta pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje obdobje.
(1) Velikost obstoječega usedalnika blata (obstoječe greznice) ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata (obstoječe greznice) za posameznega uporabnika določi izvajalec v programu na podlagi prostornine usedalnika blata (obstoječe greznice) in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta).
(3) Obstoječe greznice so v funkciji dokler ni pogojev za priključitev na javno kanalizacijo na območjih, kjer je gradnja javne kanalizacije obvezna, oziroma na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni obvezna, do rokov, ki predpisujejo gradnjo MKČN oziroma nepretočnih greznic.
(4) Lastnik obstoječega objekta mora zagotoviti priklop na MKČN za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.
(način obveščanja in praznjenja greznic)
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o opravljanju obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode obvestiti o datumu dejanskega opravljanja s pošto ali po e-pošti najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik lahko zahteva spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitev ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitve, mora plačati nastale dodatne stroške prevoza cisterne in stroške delavca, razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroška storitve iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
(1) Blato iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža na KČN Rogaška Slatina, občasno in v manjših količinah pa tudi na KČN Šmarje pri Jelšah.
(2) Blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic je prepovedano odlagati v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode in v javno kanalizacijo.
VII. IZVAJANJE POSEBNIH STORITEV
(industrijske odpadne vode)
(1) V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste industrijske odpadne vode, ki jih dovoljujejo proste zmogljivosti omrežja in ustrezajo veljavnim predpisom o emisijah snovi, ki se smejo odvajati iz virov onesnaževanja v javno kanalizacijo in v vode in nimajo škodljivega vpliva na javno kanalizacijo.
(2) Občine dovoljujejo izvajanje posebnih storitev z javno kanalizacijo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– primarno mora izvajalec zagotavljati javno službo
– na razpolago morajo biti proste zmogljivosti javne kanalizacije
– izvajalec ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz opravljanja te storitve
– cena oziroma stroški izvajanja posebnih storitev morajo zajemati neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in
– prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena posamezne storitve javne službe.
(obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode)
(1) Pri uporabnikih javne kanalizacije, pri katerih pri uporabi vode zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti nastaja industrijska odpadna voda, se ugotavlja enote obremenitve onesnaženosti industrijske odpadne vode. Enota obremenitve onesnaženosti (v nadaljevanje: EO) je razmerje med onesnaženostjo industrijske odpadne vode uporabnika in onesnaženostjo komunalne odpadne vode.
(2) Število EO se določi po interni metodologiji na podlagi podatkov o obremenjenosti odpadne vode iz obratovalnega monitoringa.
(3) Metodologijo za obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, pripravi izvajalec, sprejme pa Svet ustanoviteljev javnega podjetja.
(4) Z vsakim industrijskim zavezancem se za izvajanje in obračun storitev sklene posebna pogodba o odvajanju in čiščenju industrijskih odpadnih vod.
(5) Metodologija za obračun odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode podrobneje opredeljuje, kdo je industrijski uporabnik, industrijski zavezanec, kaj je industrijska odpadna voda, podlage za sklenitev pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijskih odpadnih vod, način izvajanja obračuna odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod, način spremljanja količin in obremenitev industrijskih odpadnih vod.
(6) Izvajalec lahko pri industrijskem uporabniku izvede izredna preverjanja količin, kvalitete odvedenih odpadnih vod in drugih obveznosti industrijskega uporabnika. Na podlagi tako pridobljenih podatkov lahko izvajalec spremeni ceno odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod industrijskega uporabnika.
(7) Če pri industrijskem uporabniku nastajajo industrijske odpadne vode kot posledica padavin, se količina te industrijske odpadne vode določi glede na površino, s katere se te vode odvajajo in petletnim povprečjem količine padavin.
(meritve količin odpadne vode)
(1) Uporabnik objekta ali dela objekta, upravljalec javnih površin, s katerih se padavinske odpadne vode odvajajo v javno kanalizacijo ali industrijski uporabnik lahko v primeru, ko količina odvedene odpadne vode ni enaka količini dobavljene pitne vode, za ugotavljanje količin odvedene odpadne vode izvede merilno mesto za merjenje odvedene odpadne vode. Za izvedbo merilnega mesta mora uporabnik pridobiti s strani izvajalca soglasje za izvedbo kanalizacijskega priključka z merilnim mestom.
(2) Industrijski uporabniki morajo pred iztokom v javno kanalizacijo izvesti merilno mesto za meritev količine odvedenih industrijskih odpadnih vod če želijo, da se jim za odvajanje in čiščenje industrijskih odpadnih vod upošteva količina industrijskih odpadnih vod, ki ni enaka količini porabljene pitne vode iz javnega vodovoda ali dodatnega vira. Za izvedbo merilnega mesta mora industrijski uporabnik pridobiti s strani izvajalca soglasje za izvedbo kanalizacijskega priključka z merilnim mestom.
(3) Industrijski uporabnik, ki poleg oskrbe z vodo iz javnega vodovoda, ki je merjena z obračunskim vodomerom, uporablja dodatne vire vode, mora imeti zagotovljeno merjenje količine odvedene odpadne vode na merilnem mestu pred iztokom ali merjenje odvzete vode na dodatnem viru.
(4) Uporabnik mora izvajalcu v vsakem času brez predhodnega obvestila dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter na poziv izvajalca predložiti dokazila o ustreznosti merilnega mesta.
(obveznosti industrijskih uporabnikov in industrijskih zavezancev)
(1) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec smeta odvajati v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, katere parametri in lastnosti ne presegajo vrednosti, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju ali predpisih s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Izvajalec lahko predpiše strožje zahteve za odvajanje industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo, če zmogljivost KČN ne zagotavlja čiščenja v predpisani kvaliteti.
(2) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode pridobiti soglasje izvajalca.
(3) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna izvajalcu posredovati vse podatke in poročila v zvezi s količino in kvaliteto industrijskih odpadnih vod in mu ob vsakem času omogočiti dostop do merilnega mesta za vzorčenje odpadnih vod in meritve količine odpadnih vod.
(4) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna obvestiti izvajalca o vseh izpustih škodljivih in nevarnih snovi v javno kanalizacijo ali izpustih prekomerno obremenjene odpadne vode v javno kanalizacijo.
(5) Uporabnik, ki v javno kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto posredovati letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o obratovalnem monitoringu za industrijsko odpadno vodo.
VIII. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
(upravni postopki – javna pooblastila)
(1) Občine izvajalcu na podlagi veljavne gradbene in prostorske zakonodaje podeljujejo javno pooblastilo za izdajo smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenj k dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektnih pogojev, mnenj k projektu in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo ter soglasja k priključitvi MKČN.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka mora imeti izvajalec zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora biti razvidno, da je za komunalno odpadno vodo zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo, čiščenje v MKČN ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu z uredbo.
(4) Investitor objekta dokazuje izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka:
1. z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje MKČN, če gre za priključitev na MKČN in je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo; za obratovanje te MKČN treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
2. s soglasjem pristojnega soglasodajalca ali drugim dokazilom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(5) Iz soglasja ali drugega dokazila iz 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
1. firma in sedež izvajalca
2. firma in sedež investitorja, če je investitor pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov investitorja, če je investitor fizična oseba
3. če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na priključitev na javno kanalizacijo:
– identifikacijska številka javnega kanalizacijskega sistema
– identifikacijska številka in ime KČN ter
– identifikacijska številka in ime aglomeracije;
4. če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na priključitev na MKČN:
– zmogljivost MKČN
– lokacija MKČN in lokacija iztoka iz MKČN, opredeljeni s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000
– način čiščenja komunalne odpadne vode in
– način odvajanja komunalne odpadne vode v okolje (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v tla), skupaj s podatki (šifra in ime) o vodnem telesu površinske oziroma podzemne vode v katerega se odvaja odpadna voda in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok;
5. če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na priključitev na nepretočno greznico:
– zmogljivost zbiranja (prostornina nepretočne greznice) in
– lokacija nepretočne greznice, opredeljena s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000;
6. največja letna količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v objektu in
7. način odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin, skupaj s prikazom lege streh in utrjenih površin, opredeljene s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu.
(6) Stroški za izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi potrjenih cen s strani Sveta ustanoviteljev in sklenjene pogodbe med izvajalcem in občino.
(kataster javne kanalizacije in čistilnih naprav)
(1) Vodenje katastra javne kanalizacije občine s tem odlokom na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, podelijo izvajalcu. Kataster je izvajalec dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne baze podatkov. Stroški vodenja katastra zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Cene potrdi Svet ustanoviteljev, ko potrdi plan poslovanja.
(2) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi.
(4) Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc podatkov po tem odloku, razen za tiste evidence podatkov, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-to predati v last občini. Občina prevzame objekte v last na podlagi primopredajnega zapisnika.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje
– projekt izvedenih del
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610)
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom
– izjava o skladnosti vgrajenih materialov in opreme
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu
– uporabno dovoljenje
– garancijske izjave
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije
– poročilo o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno in
– navodila za delovanje vseh naprav.
(3) Izvajalec lahko s soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
(4) Prevzete kanalizacijske objekte ter naprave skladno z določili tega člena preda občina v upravljanje bodočemu upravljavcu.Postopek predaje v upravljanje mora biti izveden dokumentirano z zapisnikom o primopredaji.
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem, padavinskem in mešanem sistemu.
(2) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi oziroma izvajati v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IX. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA JAVNE KANALIZACIJE
1. Kanalizacijska mreža mora biti projektirana in zgrajena tako, da zagotavlja optimalen odvod komunalne in padavinske odpadne vode ob minimalnih stroških izgradnje, vzdrževanja in obratovanja.
2. Sistemi za odvajanje odpadne vode morajo izpolnjevati zahteve predpisov na področju varstva okolja in varovanja zdravja.
3. Pri načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila in smernice, ki jih opredeljuje izvajalec, državni standardi SIST in evropski standardi EN.
4. Pri projektiranju in izgradnji javne kanalizacije je treba zagotoviti takšno izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije.
5. Objekti in naprave javne kanalizacije, ki so opremljeni z električno opremo, morajo biti opremljeni tako, da omogočajo prenos podatkov o delovanju v nadzorni center upravljanja in njihovo vodenje iz nadzornega centra.
6. Vsa nova kanalizacijska omrežja in investicijska vzdrževanja obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem ali delno ločenem sistemu. Pri tem je poseben poudarek treba nameniti odvodnji padavinske vode in sicer z zmanjševanjem in zakasnjevanjem odtoka oziroma zadrževanjem in ponikanjem vode na mestu samem.
7. Treba je zavestno izkoriščati vse depresije, parke in cestišča za zadrževanje in ponikanje padavinske vode in odvod presežkov šele po nalivu.
8. Osnova za načrtovanje in projektiranje so veljavni prostorski načrti in predpisi in kataster javne kanalizacije. Pri umeščanju novih objektov v okolje in sanaciji ali obnovi obstoječih objektov, ki bodo imeli posreden ali neposreden vpliv na kvaliteto ali nivo podtalnice vodnih virov pitne vode, delovanje in nemoteno obratovanje javne kanalizacije, je treba izdelati posebne strokovne študije za pridobitev ustreznih tehničnih rešitev.
(varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav)
Varovanje kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni možen pristop nepooblaščenih oseb in živali.
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitev javne službe ali subvencij.
(2) Investitorji v obnovo javne kanalizacije so občine. Občine Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli s tem odlokom pooblaščajo izvajalca OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij, do višine letne najemnine in pobrane okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Občine podeljujejo izvajalcu indirektno pooblastilo (izvajalec nastopa v svojem imenu in za račun občin). Plan obnovitvenih investicij izvajalec predlaga Svetu ustanoviteljev v potrditev.
(3) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
(4) Če investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javno kanalizacijo, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(5) Pri rekonstrukciji javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
(6) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do javne kanalizacije, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
X. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV
(pravice in obveznosti izvajalca javne službe)
(1) Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in obveznosti:
1. zagotavljati javno službo skladno s predpisi;
2. pod pogoji, določenimi v tem odloku zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo iz površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
3. na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
4. obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
5. voditi kataster javne kanalizacije na stroške občin;
6. voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi;
7. izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z javno službo;
8. redno obračunavati storitve javne službe, okoljske dajatve in ostale, s posebnimi predpisi določene dajatve, ter skrbno izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
9. izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter MKČN s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti;
10. izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na javni kanalizaciji;
11. uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
12. izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje KČN in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
13. zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije mora nadzirati stanje interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
14. izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja javne kanalizacije po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
15. voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov občin ter državnih organov in služb na podlagi zakonov, ki urejajo gospodarske javne službe, lokalno samoupravo ter odloka, v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
16. izvajati javna pooblastila iz 34. člena tega odloka in voditi evidenco o njih;
17. redno vzdrževati javno kanalizacijo;
18. kontrolirati ustreznost interne kanalizacije pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora nad izvedbo kanalizacijskega priključka;
19. kontrolirati količine in sestavo industrijske odpadne vode na iztokih v javno kanalizacijo;
20. pripraviti predloge za planiranje obnove, širitve in dopolnitve javne kanalizacije;
21. izdelati program ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
22. organizirat odvajanje odpadne vode v primeru višje sile ter poročati pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile;
23. posredovati zbirne podatke iz katastra javne kanalizacije v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture;
24. stalno zagotavljati ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike in izvajati javno službo po določilih tega odloka,
25. obveščati uporabnike skladno s predpisi,
26. urediti in plačati zavarovanje javne kanalizacije, ki jo ima v upravljanju in najemu.
(2) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za prihodnje leto in ga predložiti v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu ustanoviteljev. Letni plan sprejme Svet ustanoviteljev do zadnjega delovnega dne v novembru za prihodnje leto. Letni plan vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij v sredstva izvajalca in javno kanalizacijo
– obseg predvidenega rednega izvajanja javnih služb
– ukrepe za doseganje okoljskih ciljev skladno z zakonodajo
– planske kalkulacije cen in
– merila za delitev posrednih (splošnih) stroškov med posamezne dejavnosti ali storitve.
(3) Izvajalec je dolžan pripraviti in predložiti nadzornemu svetu poročilo o polletnem poslovanju, ki mora vsebovati predvsem:
– podatke o izvajanju investicij v sredstva izvajalca in javni vodovod
– podatke o količinskem obsegu izvajanja javnih služb v primerjavi s planiranim in
– izkaze poslovnih izidov po posameznih javnih službah.
Nadzorni svet mora obravnavati poročilo o polletnem poslovanju najkasneje do 30. septembra. V primeru izrednih razmer ali višje sile se v dogovoru z upravo lahko ta rok podaljša.
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov iz območja občin, kjer se izvaja javna služba na način, določen v veljavnih predpisih.
(2) Uporabniki in plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe, vse druge pravno-organizacijske oblike ter drugi subjekti, ki odvajajo odpadno vodo in imajo sposobnost biti stranka.
(3) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor v katerem se zapisniško uredi stanje števca, ki je osnova za obračun storitev javne službe in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev. Ne glede na prejšnji stavek za spremembo uporabnika zadošča pisno obvestilo, poslano izvajalcu s strani novega ali starega uporabnika, pri čemer mora biti tisti, ki je obvestilo poslal, to sposoben dokazati. V tem primeru se upoštevajo podatki, ki so bili sporočeni v takšnem obvestilu, izvajalec pa ima pravico posredovane podatke preveriti pri novem ali starem uporabniku ter z ogledom na terenu.
(4) V primeru storitev javne službe, ki se izvaja gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik in plačnik storitev javne službe nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.
(7) Šesti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe.
(pravice in obveznosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca pravico:
1. priključitve na javno kanalizacijo
2. spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka
3. izvesti dodatna dela na priključku in
4. ukiniti priključek.
(3) Uporabnik ima naslednje pravice in obveznosti:
1. priključiti na javno kanalizacijo izključno v skladu z izdanim mnenjem oziroma soglasjem izvajalca;
2. priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljena za javno kanalizacijo in hkrati opustiti obstoječo greznico ali MKČN skladno z navodili izvajalca;
3. spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne ali padavinske odpadne vode;
4. prepovedati priključitev objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo brez soglasja izvajalca;
5. zgraditi interno kanalizacijo skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca;
6. odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
7. pridobiti soglasje, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
8. pridobiti soglasje izvajalca pred predelavo interne kanalizacije;
9. vzdrževati interno kanalizacijo in zagotoviti njeno vodotesnost;
10. vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mesta za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
11. vzdrževati greznico ali MKČN;
12. izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih voda;
13. izvajalcu omogočati dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-te potekajo po njegovem zemljišču;
14. izvajalcu omogočati neoviran dostop do greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
15. izvajalcu omogočati pregled interne kanalizacije in kontrolo sestave odpadne vode, stalen dostop in nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom;
16. izvajalca pisno obvestiti o začetku gradnje MKČN najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja, mu omogočati pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo ustreznosti MKČN;
17. izvajalca obvestiti o začetku uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe;
18. izvajalcu omogočati redne preglede MKČN;
19. izvajalca obveščati o vseh okvarah na javni kanalizaciji ali interni kanalizaciji ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
20. ne sme otežiti, onemogočiti ali prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
21. redno plačevati stroške storitve javne službe v roku navedenem na računu;
22. obveščati izvajalca o vseh spremembah količine in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
23. uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, izvajalcu vsako leto do 31. marca predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu;
24. upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode;
25. voditi dnevnik obratovanja MKČN v skladu s predpisi.
(4) Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca.
(5) Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
(6) Uporabnik je odgovoren za škodo povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem ali z njegovo lastnino.
(7) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja odpadne vode za druge uporabnike in na način, ki ne vpliva na kakovost odvajanja odpadne vode v javni kanalizaciji.
(8) Uporabnik lahko odvaja v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, ki ustreza predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda. Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejnih vrednosti koncentracije snovi ali toplote, se zanje uporabljajo predpisi Evropske unije. Odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred odvajanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno kanalizacijo. Če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja.
(obveznost sporočanja sprememb)
(1) Uporabnik mora izvajalca pisno obvestiti v roku 15 dni od nastanka, o naslednjih spremembah:
– naslova
– lastništva
– najemnih razmerij
– plačnikov
– uporabnikov
– fizičnih sprememb na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov,
– ostalih spremembah, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.
(2) V primerih iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika oziroma na podlagi obvestila v skladu s tretjim odstavkom 42. člena tega odloka. Če se obračun storitev javne službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora dogovor iz prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika, komunalne storitve zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.
(1) Uporabnikom je prepovedano:
1. izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, blata iz MKČN in ostankov čiščenja interne kanalizacije;
2. odvajati odpadno vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno pripravi pitne vode ali kopalno vodo;
3. odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v KČN ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo;
4. industrijsko odpadno vodo ali mešanico komunalne in industrijske odpadne vode odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati;
5. onemogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno kanalizacijo ali pregled interne kanalizacije, če je to nujno, zaradi potencialnega vpliva na delovanje javne kanalizacije;
6. odvajati odpadno vodo v padavinsko kanalizacijo ali padavinsko vodo v komunalno kanalizacijo v primeru ločenega kanalizacijskega sistema;
7. prepuščati vsebino greznic ali blata iz MKČN nepooblaščenim izvajalcem.
(2) Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati ali izliti komunalne odpadne vode, ki bi lahko:
1. povzročila požar ali nevarnost eksplozije
2. povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi
3. povzročale ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi
4. stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije
5. povzročala, da v kanalizaciji nastajajo škodljivi plini
6. povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature
7. zavirala tehnološke postopke na KČN
8. povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
9. vsebovala drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi.
(3) Če izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka tega člena, obvesti o dogodku prekrškovni organ, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja ter druge posledice.
(4) Uporabnik krije stroške odprave posledic ravnanja v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena ter stroške preiskav in meritev iz tretjega odstavka tega člena.
(posegi v območje kanalizacije)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nad kritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na javni kanalizaciji ali ovirale njeno delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječo interno kanalizacijo drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju rekonstrukcij cest, ulic in trgovin vzpostaviti javno kanalizacijo v prvotno stanje.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (elektro, PTT, toplovodnega in plinovodnega omrežja ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v trasi javne kanalizacije izvajati dela pod nadzorom in danih pogojih izvajalca in zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. V primeru poškodovanja objektov in naprav javne kanalizacije so dolžni na svoje stroške sanirati poškodbe pod nadzorom izvajalca, ki so ga dolžni plačati v skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(obveznosti izvajalcev del)
(1) Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje na zemljiščih, po katerih poteka javna kanalizacija, ter lastniki ali drugi uporabniki teh zemljišč morajo pri uporabi zemljišč in vzdrževalnih delih ali gradnji zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje izvajalca in o nameravanem izvajanju del najmanj 30 dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca o vrsti in obsegu del, lokaciji del ter o odgovorni osebi na strani izvajalca del.
(3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora v skladu s potrjenim cenikom nosi izvajalec del.
(4) V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan poskrbeti za odpravo poškodb s strani ustrezno strokovno usposobljenega izvajalca del pod nadzorom izvajalca javne službe. Stroške nadzora v skladu s potrjenim cenikom nosi izvajalec del.
(obveznost dovoliti vzdrževati javno kanalizacijo na svojem zemljišču)
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije mora lastnik zemljišča, preko katerega poteka ali se nahaja javna kanalizacija ali lastnik zemljišča, preko katerega je potreben dostop do javne kanalizacije, izvajalcu dovoliti prehod in izvedbo del.
(2) Izvajalec je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo, po opravljenih delih pa mora vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo.
XI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNE INFRASTRUKTURE
(viri financiranja javne infrastrukture)
(1) Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo iz:
– proračuna občine (omrežnina, komunalni prispevek, drugi proračunskih viri, okoljska dajatev),
– proračuna države ali Evropske unije,
– iz drugih virov.
(2) Lastnikom obstoječih objektov lahko občina iz sredstev občinskega proračuna zagotovi sredstva za subvencioniranje izgradnje kanalizacijskih priključkov, hišnih črpališč in MKČN. Pogoji in način dodelitve subvencije so določeni v posebnih pravilnikih.
(viri financiranja javne službe)
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe
– proračunskih sredstev
– drugih virov.
(cene storitev javne službe – splošno)
(1) Cene storitev javne službe in sestavni deli cen se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom.
(2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(3) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu s predpisi.
(4) Regulativno obračunsko obdobje za javno službo so tri koledarska leta, če ni s tem odlokom drugače določeno.
(5) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev.
(6) Za namene zagotavljanja trajnostnega razvoja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca do 5 % nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec potrebuje za izvajane te javne službe. Donos in poslovno potrebna osnovna sredstva predlaga v potrditev izvajalec v elaboratu.
(proračunska sredstva občin)
(1) Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne omrežnine in/ali če ne pokriva vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine, o čemer odloči občinski svet posamezne občine s sklepom.
(2) Subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine, ki je sprejela sklep iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če se pri pripravi elaborata za poračun cen storitev javne službe za preteklo obračunsko obdobje ugotovi, da je izvajalec prejel previsoke subvencije, se le-te vrnejo občini v roku 120 dni po potrditvi cene za novo tri-letno obračunsko obdobje, če se ne poračunajo v razmerju do uporabnikov.
(4) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki.
(5) Nepridobitni uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
Občine določajo enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe za območje vseh občin in enako potrjeno ceno omrežnine.
(postopki na področju oblikovanja cen)
(1) Ceno storitve javne službe za prihodnje regulativno obračunsko obdobje v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom za območje vseh šestih občin ustanoviteljic javnega podjetja, predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat). Elaborat in ceno izvajalec predloži vsem šestim pristojnim občinskim organom v potrditev do 30. 9., ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(3) Izvajalec v elaboratu iz prvega odstavka tega člena opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občine elaborat pregledajo, ga posredujejo komunalnim odborom v pregled in obravnavo na seji, na kateri sodeluje tudi izvajalec, ki poda komunalnemu odboru morebitna dodatna pojasnila in po potrebi pripravi dopolnitve ali spremembe elaborata.
(4) Po obravnavi na komunalnih odborih občine posredujejo elaborat v obravnavo in potrditev na svoje občinske svete.
(5) Občine morajo cene na podlagi elaborata iz prvega do tretjega odstavka tega člena potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje regulativno obračunsko obdobje.
(6) Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka iz prejšnjega odstavka, se za čas do potrditve elaborata najemnina za javno kanalizacijo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
(7) Ne glede na regulativno obdobje iz četrtega odstavka 52. člena tega odloka lahko v primeru večjih sprememb prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo povišanje ali znižanje cene storitve javne službe ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, na predlog izvajalca, ki ga poda z elaboratom, Svet ustanoviteljev s sklepom določi krajše obračunsko obdobje. Izvajalec elaborat posreduje tudi občinskim svetom.
(8) Ne glede na prvi in sedmi odstavek tega člena mora izvajalec enkrat letno pripraviti elaborat, če razlika iz drugega odstavka tega člena presega deset odstotkov od potrjene cene. Elaborat mora poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. S sprejemom cene se spremeni obračunsko obdobje. Izvajalec predlaga, da se v tem primeru lahko izvede enkraten poračun v razmerju do uporabnikov do vključno konca meseca marca, o čemer odloči občinski svet.
(elementi cene javne službe)
(1) Cene javne službe se oblikujejo in zaračunavajo uporabnikom ločeno za naslednje storitve:
1. odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, ki vključuje:
– omrežnino v EUR/mesec
– storitev odvajanja v EUR/m3
2. čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, ki vključuje:
– omrežnino v EUR/mesec
– ceno storitev čiščenja v EUR/m3
3. odvajanje padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje:
– omrežnino v EUR/m3
– storitev odvajanja v EUR/m3
4. čiščenje padavinske odpadne vode s streh, ki vključuje:
– omrežnino v EUR/m3
– ceno storitev čiščenja v EUR/m3
5. storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN, ki vključujejo:
– omrežnino v EUR/mesec
– ceno storitve v EUR/m3.
(2) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena posamezne storitve javne službe v skladu s točkami 1 do 5 in prvega odstavka tega člena.
(3) Cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki pokriva stroške izvajanja posamezne javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 na podlagi odčitka porabe vode na obračunskem vodomeru oziroma v obliki akontacije, določene glede na povprečno mesečno porabo zadnjega obračunskega leta.
(4) Cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh, ki pokriva stroške izvajanja javne službe, se uporabnikom obračunava mesečno v m3 glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na KČN.
(5) Okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se prikažejo ločeno skladno s predpisi.
(stroški izvajanja storitev)
(1) Stroški izvajanja storitev javne službe vključujejo:
– neposredne stroške materiala in storitev
– neposredne stroške dela
– druge neposredne stroške
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela
– splošno nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe
– neposredne stroške prodaje
– druge poslovne odhodke in
– donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca.
(2) Stroški, ki niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe so:
1. globe, reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec,
2. stroški dela plač zaposlenih na poslovno-izidni enoti, ki izvajajo občinsko GJS varstva okolja, ki presegajo sistem nagrajevanja po veljavni kolektivni pogodbi, nagrade zaposlenim, ki jih določajo zakonodaja ali veljavne kolektivne pogodbe.
(3) Posamezne izvirne vrste stroškov (stroški materiala, stroški storitev v ožjem pomenu, stroški amortizacije in stroški dela) so vrste stroškov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(4) Neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, splošni (posredni) proizvajalni stroški, splošni nabavno-prodajni stroški in splošni upravni stroški so stroški v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(1) Omrežnina vključuje:
– stroške amortizacije ali najema javne kanalizacije, pri čemer se stroški amortizacije izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe, ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev
– stroške zavarovanja javne kanalizacije
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem javne kanalizacije
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove javne kanalizacije; pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve javne službe skladno s 1. do 5. točko prvega odstavka 55. člena tega odloka.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračuna mesečno v evrih glede na faktor, oblikovan po različnih zmogljivostih vodovodnih priključkov, določenih s premerom vodomera skladno z naslednjo preglednico:
PREMER VODOMERA | FAKTOR OMREŽNINE |
DN < / = 20 | 1 |
20 < DN < 40 | 3 |
40 < / = DN < 50 | 10 |
50 < / = DN < 65 | 15 |
65 < / = DN < 80 | 30 |
80 < / = DN < 100 | 50 |
100 < / = DN < 150 | 100 |
150 < / = DN | 200 |
V okviru javne službe se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(upravičenci do oprostitve plačevanja stroškov odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter okoljske dajatve za porabo v kmetijski dejavnosti)
(1) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne voda, če je zagotovljeno ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti ter izpolnjeni ostali pogoji, določeni v tem odloku. Poraba pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti se ugotavlja v skladu z določbami odloka o oskrbi s pitno vodo.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode se ne plačuje za porabo vode v kmetijski dejavnosti, kot je to določeno s predpisi.
60. člen
(vloga za oprostitev plačevanja okoljske dajatve za porabo vode v kmetijski dejavnosti)
(1) Za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda morajo upravičenci zaprositi izvajalca gospodarske javne službe z vložitvijo pisne vloge najkasneje do 31. januarja tekočega leta za tekoče koledarsko leto.
(2) Vloga se obnovi enkrat letno. Če upravičenec ne obnovi vloge v roku iz prvega odstavka tega člena, mu izvajalec z mesecem januarjem tekočega leta začne obračunavati polno okoljsko dajatev. Če upravičenec obnovi vlogo po roku iz prvega odstavka tega člena, se mu okoljska dajatev preneha obračunavati prvega naslednjega meseca od dneva prejetja vloge in velja do konca koledarskega leta.
(3) Upravičenec, ki na novo zaproša izvajalca za oprostitev oziroma znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, mora vlogo vložiti takoj, ko zagotovi pogoje za oprostitev. Popolna vloga se upošteva prvega naslednjega meseca od dne prejetja le-te in velja do konca koledarskega leta.
(1) Merilno mesto je objekt na priključku objekta na javno kanalizacijsko omrežje, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, če je to zahtevano, v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom.
(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
– voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta
– dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika
– dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti odpadne vode in meritve količin odpadne vode in
– izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.
(1) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin je izražena v m³ opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na KČN.
(2) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih pretočnih greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN je izražena v m³ opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MČKN.
(3) Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na KČN.
(4) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj na območju izvajanja javne službe, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na KČN. Na območju izvajanja javne službe se nahajata dve meteorološki postaji Podsreda in Podčetrtek. Za izračun povprečne letne količine v obdobju zadnjih petih let se upošteva aritmetična sredina izmerjenih količin na obeh postajah.
(5) Omrežnina za javno kanalizacijo, s katero se izvajajo posamezne storitve javne službe, se določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera v skladu s faktorji omrežnine, določenimi v 57. členu tega odloka.
(6) Omrežnina se za posameznega uporabnika določi glede na obračunski vodomer na priključku. Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine preračunanih na DN20 oziroma faktor 1. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega vodomera.
(7) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, ki je določen za vodomer z višjim pretokom.
(8) Če priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, v skladu s preglednico iz tretjega odstavka 57. člena tega odloka.
(9) V večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih stavbah, v katerih posamezne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1.
(10) Obračunski vodomer je vodomer skladno z državnimi in občinskimi predpisi, ki urejajo gospodarsko javno službo oskrba s pitno vodo. Poraba pitne vode ter s tem povezana pravila (akontiranje, popisi itd.) se ugotavlja skladno s predpisi iz prejšnjega stavka.
(način obračuna stroškov storitve)
(1) Strošek opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin, se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu z uredbo. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(2) Strošek opravljanja storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN, se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda v skladu z uredbo. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(3) Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, strošek storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka (normirana poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1; za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine), za druge stavbe pa se strošek storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m³ na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev mora izvajalcu sporočiti podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev v 15 dneh po nastali spremembi. V primeru nesporočene spremembe ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc in izvesti poračun storitev javne službe. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
(4) Za vikende in nenaseljene stanovanjske stavbe, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za obračun storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode upošteva normirana poraba, ki znaša 0,15 m³ na dan.
(5) Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena se lahko pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
(6) Strošek odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunava glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na KČN.
(7) Cena na enoto opravljene storitve se izračuna tako, da se stroški opravljanja storitev javne službe delijo s količino opravljenih storitev.
(8) Uporabniki lahko preuredijo obstoječi mešani sistem odvajanja komunalnih odpadih voda in padavinskih voda tako, da padavinske vode poniknejo. To lahko izvedejo pod nadzorom izvajalca. S tako preureditvijo so oproščeni plačila za odvajanje in čiščenje padavinskih voda s strehe. V primeru, da je uporabnik izvedel ustrezne ukrepe zadrževanja in zmanjševanja količin odvedene padavinske odpadne vode s površine strehe, izvajalec zmanjša količino storitev, povezanih z odvajanjem in čiščenjem padavinske vode s streh za 50 %. Za ustrezen ukrep zadrževanja se šteje, če je zagotovljen najmanj 3 m³ volumen zadrževalnika.
Če ima uporabnik padavinske odpadne vode s streh speljane v javno kanalizacijo preko ustrezno urejenega zadrževalnika, plača samo 50 % količin padavinskih odpadnih voda s strehe iz šestega in sedmega odstavka tega člena. Za delno, 50 odstotno oprostitev plačila komunalnih storitev mora imeti uporabnik ustrezni volumen zadrževalnika, in sicer najmanj:
– 3 m³ za padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine 100 m²
– 6 m³ za padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine 200 m²
– 9 m³ za padavinsko vodo iz strehe tlorisne površine 300 m².
V primeru, ko se za zadrževalnik oziroma zbiralnik uporablja opuščena greznica, mora uporabnik ustreznost volumna iz prejšnjega odstavka dokazati izvajalcu z gradbenim dovoljenjem oziroma z načrtom iz PGD dokumentacije. Če uporabnik z navedeno dokumentacijo ne razpolaga (velja za objekte zgrajene pred letom 1967), poda izjavo o velikosti greznice. V tem primeru ima izvajalec možnost, da navedbe uporabnika preveri na terenu.
(9) Izvajalec mesečno zaračunava uporabniku stroške storitev javne službe s postavkami, določenimi v 1. do 5. točki prvega odstavka 55. člena tega odloka in okoljsko dajatev.
(10) Izvajalec zaračuna uporabniku po veljavnem ceniku opravljeno storitev izdaje mnenj in strokovnih ocen, ki se nanašajo na področje odvajanja padavinskih odpadnih vod iz utrjenih površin in industrijskih odpadnih vod.
(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave, merilna naprava ne ustreza zakonskim zahtevam)
(1) Če izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava, ki je podlaga za določitev obsega storitev javne službe v okvari in ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov oziroma povprečna dnevna poraba letnega obdobja, če je zadnje obračunsko obdobje krajše od enega leta.
(2) Če izvajalec zaradi vzroka na strani uporabnika (neodzivnost uporabnika na pozive izvajalca, da mu omogoči umeritev merilne naprave) ne more v predpisanem roku umeriti merilno napravo in ta ne ustreza zakonskim zahtevam, se do takrat, ko uporabnik omogoči umerjanje merilne naprave, kot osnova za obračun upošteva količina porabe vode v višini 50 m³ na mesec.
(oblikovanje cen drugih storitev)
(1) Izvajalec v okviru dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode izvaja tudi druge storitve, ki niso storitve javne službe. Takšne storitve so na primer trajni in začasni priklop in odklop priključka, storitve intervencijskega črpanja blata ter prevoza in ravnanja z blatom na čistilni napravi, prebijanje in čiščenje kanalov ob zamašitvah, snemanje kanalov na zahtevo stranke, izvajanje nadzora nad priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje, vrtanje armirano betonskih in plastičnih jaškov, odprava poškodovanj kanalov in naprav zaradi nedovoljenih posegov ipd.
(2) Predlog cen storitev iz prvega odstavka tega člena pripravi izvajalec. Obravnava jih nadzorni svet podjetja, potrdi pa jih v skladu s svojimi pristojnostmi Svet ustanoviteljev.
(obveznost plačila storitev)
(1) Uporabniki so dolžni plačati stroške storitev javne službe vode ne glede na vodni vir iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni plačati stroške storitev javne službe od dneva priključitve na javno kanalizacijo ali čistilno napravo oziroma od dneva začetka uporabe nepretočne greznice ali MKČN. Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko je potekel rok za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo skladno s predpisi, ki urejajo gospodarsko javno službo oskrbo s pitno vodo.
(4) Stroški odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s streh se uporabnikom zaračunava mesečno. Ti stroški se zaračunavajo skozi celotno obdobje obstoja stavbe dokler se padavinske odpadne vode s treh odvajajo v javno kanalizacijo, ne glede na to ali je objekt v uporabi ali ne.
(plačilo računov in ugovor)
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti, ki je naveden na računu.
(2) Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec prekine dobavo vode.
(3) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina prekine dobava pitne vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.
(4) V primeru zamude plačila mora uporabnik plačati tudi zakonske zamudne obresti in stroške opomina.
XIII. OMEJITEV IN PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
(1) Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane ob tem, prekine odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo s prekinitvijo dobave vode iz javnega vodovoda v naslednjih primerih:
1. stanje interne kanalizacije ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije
2. kanalizacijski priključek ni izveden skladno s soglasjem izvajalca ali je izveden brez soglasja izvajalca
3. uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek
4. uporabnik ravna v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika
5. uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode
6. kakovost izpusta odpadne vode v javno kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje
7. uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika
8. uporabnik ne opusti greznice skladno s 16. členom tega odloka
9. uporabnik ne plača računa skladno s pogoji prehodnega člena
10. če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
(3) Uporabnik mora v primeru prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode iz prvega in drugega odstavka tega člena prekiniti črpanje iz lastnih vodnih virov ali virov pridobljenih na podlagi vodnega dovoljenja.
(4) Dobava pitne vode ali odvajanje komunalne oziroma padavinske odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku izvajalca.
(5) Izvajalec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroški prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku izvajalca. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačati fiksni del cene javne službe – omrežnino.
(prekinitev zaradi vzdrževalnih del)
(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih, času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo izvajalec obvesti uporabnike preko medijev ali na krajevno običajen način.
(2) V primeru prekinitve odvajanje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne vode v skladu s tehničnimi zmožnostmi.
(3) Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanje odpadne vode po naravnih in drugih nesrečah oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.
XIV. EVIDENCE UPORABNIKOV
(1) Za potrebe poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
1. številko plačnika, uporabnika, lastnika, naslovnika in odjemnega mesta
2. številko soglasja za priključitev na javno kanalizacijo oziroma MKČN ali nepretočno greznico
3. vrsto storitve
4. ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčno številko plačnika (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu) in
5. znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike in osebe, ki samostojno izvajajo dejavnost, vse druge pravno-organizacijske oblike ter druge subjekte, ki uporabljajo storitve odvajanja in čiščenja odpadnih voda in imajo sposobnost biti stranka vsebuje naslednje podatke:
1. šifro uporabnika in plačnika ter odjemnega mesta
2. naziv firme oziroma samostojnega podjetnika
3. naslov
4. transakcijski račun
5. davčno številko in
6. znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi naslednje podatke:
1. podatke o merilnih napravah
2. podatke o priključku na javno kanalizacijo
3. podatke o mali komunalni čistilni napravi
4. podatke o greznici
5. lastništvo nepremičnine
6. podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz objekta in
7. datum vnosa podatkov.
(5) Izvajalec upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi.
Izvajalec pridobiva podatke za evidence od uporabnikov, upravnikov, organov občin, državnih organov in služb v skladu z veljavnim zakonom o lokalni samoupravi, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ostalimi državnimi predpisi in določbami tega odloka.
XV. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE IN KAZENSKE DOLOČBE
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ, ki je ustanovljen v posamezni občini. Pristojni občinski inšpekcijski organ je tudi prekrškovni organ za prekrške iz tega odloka. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu posamezne javne službe.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pri izvajanju inšpekcijskega nadzora ima organ iz prvega odstavka poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
1. nadzorovati mora priključevanje na javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
2. nadzorovati mora praznjenje, čiščenje in zasutje greznic ter pregledovati dokumentacijo v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
3. nadzorovati mora izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem komunalne in padavinske odpadne vode,
4. v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, mora odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
5. nadzorovati mora delovanje interne kanalizacije in kakovost odpadne vode pred izpustom v javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
6. nadzorovati mora izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(4) Naloge inšpekcijskega nadzora po tem odloku opravljajo inšpektorji skladno s tem odlokom in z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(5) Pristojni organ občine ima pravico do pogleda v evidence, ki jih vodi izvajalec, v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(6) Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne vgradi lovilnikov olj in maščob (6. točka 12. člena)
2. se ne priključi na javno kanalizacijo izključno v skladu z izdanim mnenjem oziroma soglasjem izvajalca kanalizacije (1. točka tretjega odstavka 43. člena)
3. se ne priključi na javno kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javne kanalizacije in hkrati opusti obstoječo greznico ali MKČN skladno z navodili izvajalca (2. točka tretjega odstavka 43. člena),
4. ne spremeni priključka v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne ali padavinske odpadne vode (3. točka tretjega odstavka 43. člena)
5. dovoli priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca (4. točka tretjega odstavka 43. člena)
6. ne zgradi objektov in naprav interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca (5. točka tretjega odstavka 43. člena)
7. ne odvaja komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena (6. točka tretjega odstavka 43. člena)
8. ne pridobi soglasja izvajalca pred predelavo interne kanalizacije (8. točka tretjega odstavka 43. člena)
9. ne omogoči izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-te potekajo po njegovem zemljišču (13. točka tretjega odstavka 43. člena)
10. ne omogoči izvajalcu neoviranega dostopa do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali male MKČN in prevzem njene vsebine (14. točka tretjega odstavka 43. člena)
11. ne omogoči izvajalcu pregled interne kanalizacije, pregled stanja priključka na javno kanalizacijo in kontrolo sestave odpadne vode, stalen dostop in nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom (15. točka tretjega odstavka 43. člena)
12. ne obvesti pisno izvajalca o začetku gradnje MKČN, najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja, mu ne omogoči pregleda in pred zagonom ne preda predpisano dokumentacijo ustreznosti MKČN (16. točka tretjega odstavka 43. člena)
13. ne obvesti izvajalca o začetku uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe (17. točka tretjega odstavka 43. člena)
14. ne omogoči izvajalcu rednih pregledov MKČN (18. točka tretjega odstavka 43. člena)
15. ne obvešča izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije (19. točka tretjega odstavka 43. člena)
16. oteži, onemogoči ali prekine odvod odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogoči (20. točka tretjega odstavka 43. člena)
17. ne obvesti izvajalca o vseh spremembah količine in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe (22. točka tretjega odstavka 43. člena)
18. uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, izvajalcu do 31. 3. ne predloži letno poročilo o emisijskem monitoringu (23. točka tretjega odstavka 43. člena)
19. ne upošteva ukrepov in objav v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode (24. točka tretjega odstavka 43. člena)
20. ne vodi dnevnika obratovanja MKČN v skladu s predpisi (25. točka tretjega odstavka 43. člena)
21. se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca (četrti odstavek 43. člena)
22. nedovoljeno posega v naprave in objekte javne kanalizacije in spreminja pogoje njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov (peti odstavek 43. člena)
23. s svojim ravnanjem ali z lastnino povzroči škodo na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku (šesti odstavek 43. člena)
24. odvaja v javno kanalizacijo odpadno vodo, ki ne ustreza predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda oziroma, če odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, pred odvajanjem v javno kanalizacijo redči z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), zato da bi z redčenjem dosegel zahtevane lastnosti odpadne vode za odvajanje v javno kanalizacijo (osmi odstavek 43. člena)
25. izvajalca ne obvesti pisno o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki vplivajo na odvod komunalne odpadne in padavinske vode, v roku petnajstih dni od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznostih
26. če v primeru spremembe uporabnika ne poskrbi tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom.
27. izpušča v javno kanalizacijo vsebino greznic, blato iz KČN in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij (1. točka prvega odstavka 45. člena)
28. odvaja odpadno vodo neposredno v podzemno vodo, celinsko vodo ali vodo, namenjeno pripravi pitne vode ali kopalno vodo (2. točka prvega odstavka 45. člena)
29. odvaja industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v MKČN ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z MKČN (3. točka prvega odstavka 45. člena)
30. odvaja industrijsko odpadno vodo ali mešanico komunalne in industrijske odpadne vode v greznico ali jo v njej obdeluje (4. točka prvega odstavka 45. člena)
31. onemogoči dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno kanalizacijo ali pregled interne kanalizacije, če je to nujno, zaradi potencialnega vpliva na delovanje javne kanalizacije (5. točka prvega odstavka 45. člena)
32. odvaja odpadno vodo v meteorni kanal ali meteorno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega kanalizacijskega sistema (6. točka prvega odstavka 45. člena)
33. če prepušča vsebino greznice ali blata iz MKČN nepooblaščenim izvajalcem (7. točka prvega odstavka 45. člena)
34. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko povzročile požar ali nevarnost eksplozije (1. točka drugega odstavka 45. člena)
35. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko povzročile korozijo ali kako drugače poškodovale kanal, naprave, opremo in ogrožale zdravje ljudi (2. točka drugega odstavka 45. člena)
36. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko povzročile ovire v kanalih ali kako drugače motile delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi (3. točka drugega odstavka 45. člena)
37. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko povzročile stalno ali občasno hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivale na delovanje javne kanalizacije (4. točka drugega odstavka 45. člena)
38. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko povzročile, da v kanalih nastajajo škodljivi plini (5. točka drugega odstavka 45. člena)
39. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko povzročile ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature (6. točka drugega odstavka 45. člena)
40. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko zavirale tehnološke postopke na čistilni napravi (7. točka drugega odstavka 45. člena)
41. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko povzročale onesnaženje z radioaktivnimi snovmi (8. točka drugega odstavka 45. člena)
42. v javno kanalizacijo odvaja ali izlije odpadne komunalne vode, ki bi lahko vsebovale drugo snov, ki šteje za nevarno in škodljivo snov in katere koncentracija je nad s predpisi dovoljenimi mejnimi vrednostmi (9. točka drugega odstavka 45. člena)
43. na vplivnem območju javne kanalizacije gradi objekte, spreminja višino nadkritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipava pokrove jaškov, izvaja aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje (1. točka 46. člena)
44. izvajalci del pri vzdrževanju rekonstrukcij cest, ulic in trgovin ne vzpostavijo kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje (2. točka 46. člena)
45. izvajalci vzdrževalnih del in gradnje na zemljiščih, po katerih poteka javna kanalizacija, ter lastniki in drugi uporabniki teh zemljišč, pred pričetkom vzdrževalnih dela ali gradnje, o nameravanem izvajanjem del, izvajalca najmanj 30 dni pred začetkom del pisno ne obvestijo o vrsti in obsegu del, lokaciji ter odgovorni osebi na strani izvajalca (2. točka 47. člena).
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika ali podjetnika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek fizično osebo, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1)Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 12/14).
(2) Tehnični pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli izvajalec uskladi z določili tega odloka v roku šestih mesecev po sprejemu odloka in ga objavi na spletni strani izvajalca.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0001/2021-5
Rogaška Slatina, dne 12. aprila 2021
