Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 30. in 31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1; Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2. 2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021, Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) na seji dne 19. 2. 2021 in Občinski svet Občine Poljčane na podlagi 15. člena Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 93/11, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/20) na seji dne 17. 2. 2021 sprejeli
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane
(1) Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) na območju občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane (v nadaljevanju: občine) in vsebuje:
I. | splošne določbe |
II. | organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe |
III. | vodovodno omrežje, objekte in naprave |
IV. | lastno oskrbo s pitno vodo |
V. | obvezne storitve in naloge javne službe |
VI. | pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo |
VII. | pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov |
VIII. | načrtovanje vodovoda |
IX. | vire financiranja javne službe |
X. | meritve in obračun |
XI. | evidence uporabnikov |
XII. | prekinitev dobave vode |
XIII. | nadzor in kazenske določbe |
XIV. | prehodne določbe. |
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi, uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v tehničnem pravilniku o izvajanju oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka in objavi na spletni strani izvajalca.
(3) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi.
(4) Če so po uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov.
Namen tega odloka je:
– opredelitev vsebine in standardov javne službe
– zagotavljanje varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja
– določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe
– določiti pravice in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe
– ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe
– določiti vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode in ga izvajalec ne vzdržuje. Interni vodomer, interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, katera je priključena na javni vodovod;
2. javni vodovod ali gospodarska javna infrastruktura je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjena izvajanju javne službe. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavljajo eden ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi eden ali več primarnih vodovodov. Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;
3. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca objektov gospodarske javne infrastrukture;
4. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
5. območje javnega vodovoda je območje, ki vključuje območja poselitve, obstoječa in predvidena poselitvena območja ali njihove dele ter posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, za katere občina zagotavlja izvajanje javne službe ali je v občinskih predpisih zanje predvideno izvajanje javne službe iz javnega vodovoda;
6. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;
7. obstoječa stavba je stavba, zgrajena v skladu s predpisom, ki ureja graditev;
8. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključenih več uporabnikov pitne vode, če je zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
9. omrežnina je del cene, ki vključuje stroške gospodarske javne infrastrukture;
10. oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje vodovod;
11. priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo občinske gospodarske javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod;
12. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
13. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
14. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani, naprave za pripravo pitne vode in druga pripadajoča oprema, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov. Priključki so del vodovoda;
15. uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda, skladno s tem odlokom;
16. upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec ali izvajalec) in izvajalec javne službe na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina in je tudi upravljavec javnega vodovoda;
17. upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju;
18. vodarina je del cene, ki vključuje stroške opravljanja javne službe;
19. vodovarstveno območje je območje določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
20. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in je namenjen lastni oskrbi s pitno vodo;
21. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je temeljna evidenca omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi predpisov, ki urejajo prostorsko načrtovanje;
22. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov; hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda, niso del zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih. Na dan sprejema tega odloka javno službo ureja Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12 – v nadaljevanju: Uredba).
(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(uporaba storitev javne službe)
(1) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda stavb in gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(2) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
– se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode in
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe;
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin;
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo;
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m³.
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov iz območja, določenega v 9. členu tega odloka.
(2) Uporabniki in plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike ter drugi subjekti, ki uporabljajo pitno vodo in imajo sposobnost biti stranka.
(3) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev. Ne glede na prejšnji stavek za spremembo uporabnika zadošča pisno obvestilo, poslano izvajalcu s strani novega ali starega uporabnika, pri čemer mora biti tisti, ki je obvestilo poslal, to sposoben dokazati. V tem primeru se upoštevajo podatki, ki so bili sporočeni v takšnem obvestilu. izvajalec pa ima pravico posredovane podatke preveriti pri novem ali starem uporabniku in z ogledom na terenu.
(4) V primeru oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja gospodinjstvom, sme kot uporabnik in plačnik storitev javne službe v razmerju do izvajalca nastopati ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določeno v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.
(7) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznost uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Lahko pa se izvajalec javne službe dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov oziroma v primeru, ko imajo posamezne stanovanjske enote interni vodomer, podatke o stanju na vodomerih ali o porabi vode, ugotovljene na internih vodomerih, če so ti v skladu z zakonom o meroslovju umerjeni. Obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec.
(8) Če večstanovanjski objekt nima upravnika, se lahko izvajalec dogovori z vsemi uporabniki večstanovanjskega objekta o načinu zagotavljanja podatkov za porazdelitev stroškov porabe pitne vode in obračunu, ki ga izvaja izvajalec. V tem primeru se mora z dogovorom strinjati več kot polovica uporabnikov.
(9) Delitev stroškov za porabljeno vodo pri večstanovanjskih stavbah iz sedmega in osmega odstavka tega člena v primeru, ko se poraba pitne vode ne meri z internimi odštevalnimi vodomeri, lahko izvaja izvajalec v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje večstanovanjskih stavb, če se tako dogovori z upravnikom oziroma uporabniki.
(10) Šesti do deveti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe.
(11) Uporabniki in plačniki storitev javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(12) Uporabniki javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so občine.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(zagotavljanje javne službe)
(1) Oskrba s pitno vodo na območju občin se zagotavlja:
– s storitvami javne službe in
– kot lastna oskrba s pitno vodo.
(2) Občine so lastnice gospodarske javne infrastrukture in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Lastništvo javnega vodovoda je razvidno v najemni pogodbi.
(3) Izvajalec javne službe na območju javnega vodovoda ter upravljavec javnega vodovoda za območje občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane je OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORTVE ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina. Upravljanje in najem javnega vodovoda ter način obračuna in plačila najemnine se uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu.
(4) Izvajalec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode, varnost oskrbe s pitno vodo in upoštevati vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.
(5) Izvajalec mora izvajati javno službo skladno s predpisi, programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 9001 in standardu ISO 14001 ter skladno s programom oskrbe s pitno vodo.
Občina zagotavlja:
– izvajanje vseh storitev, določenih v veljavnih predpisih;
– financiranje javne službe in javnega vodovoda v takšni višini, da je možno trajnostno zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca javne službe in javnega vodovoda;
– sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne službe;
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na področju občine in
– pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(namenska poraba sredstev)
(1) Najemnina za uporabo javnega vodovoda je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javnem vodovodu.
(2) V primeru, da znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na javnem vodovodu, se lahko razlika uporabi za investicijska vzdrževalna dela ali investicije na drugi gospodarskih javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(opremljenost naselij in območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1) Občine morajo zagotavljati izvajanje storitev javne službe na območju poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno ali samooskrba objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m³ pitne vode na dan.
(3) Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb na njih opremljena z javnim vodovodom, če je predvideno, da bodo na njih izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda)
(1) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda je treba pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode (v nadaljevanju: vodno dovoljenje).
(2) Vodno dovoljenje za rabo vode za oskrbo s pitno vodo mora pridobiti občina.
(1) Občine morajo pristojnemu ministrstvu poročati o vodenju evidenc o upravljavcih javnih in zasebnih vodovodov ter o spremembah.
(2) Lastniki zasebnih vodovodov morajo občinam zaradi poročanja ministrstvu posredovati podatke o firmi oziroma imenu in sedežu upravljavca vodovoda.
Upravljavci javnih vodovodov morajo pristojnemu ministrstvu poročati o:
1. oskrbovalnem območju in poselitvenih območjih ter številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na oskrbovalnem območju;
2. tehničnih lastnostih in skupni dolžini cevovodov vodovoda;
3. vodnih virih, ki napajajo posamezni vodovod ali vodovodni sistem;
4. pravici rabe vode za oskrbo s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj;
5. rabi in namenu rabe pitne vode iz vodovodov, ki se v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega odloka ne šteje za rabo v okviru storitev javne službe in
6. letni rabi vode za oskrbo s pitno vodo ter kazalcih oskrbe s pitno vodo iz poročil o izvajanju javne službe.
(določitev območij javnih vodovodov)
(1) Območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, so lokacijsko opredeljena območja s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na temeljni topografski karti ločeno za:
1. območja, kjer se izvaja javna služba,
2. območja javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe,
3. območje javnega vodovoda, kjer se javna služba izvaja, čeprav ne gre za območje javnega vodovoda,
4. območje javnega vodovoda, kjer je predvideno izvajanje javne službe, čeprav ne gre za območja javnega vodovoda iz 2. točke tega odstavka.
(2) Na karti, ki se nahaja pri upravljavcu javnega vodovoda so prikazana območja javnega vodovoda v občinah, kjer se izvaja javna služba.
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
(delitev vodovodnega sistema)
(1) Vodovodno omrežje, objekti in naprave (javni vodovod), s katerim se zagotavlja izvajanje javne službe, so v lasti občine in je gospodarska javna infrastruktura. Javni vodovod vzdržuje izvajalec iz cene storitev javne službe ali subvencij.
(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo in interno vodovodno omrežje, so v zasebni lasti in jih vzdržujejo lastniki, razen vzdrževanja priključka, ki se financira v skladu z državnimi predpisi in tem odlokom.
(3) Javni vodovod sestavljajo primarni in sekundarni vodovod.
(4) Interno vodovodno omrežje sestavljajo:
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja, vključno z obračunskim vodomerom ter zasunom pred in za vodomerom;
– interna inštalacija z obračunskim vodomerom;
– naprave za dvigovanje in zmanjševanje tlaka (hidro postaja, reducirni ventil …);
– interni hidranti, ki so del internega vodovoda objekta, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za obračunskim vodomerom ter jih vzdržuje uporabnik.
IV. LASTNA OSKRBA S PITNO VODO
(lastna oskrba s pitno vodo)
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte, kjer občina ne zagotavlja javne službe in če so za takšno oskrbo izpolnjeni vsi predpisani pogoji.
(oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov)
V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem njegovem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
3. vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
4. nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
5. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
6. zakonsko predpisano poročanje pristojnemu ministrstvu in
7. meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(določitev upravljavca zasebnega vodovoda)
(1) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
1. eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem;
2. eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
3. eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(2) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda (firmi oziroma imenu in sedežu oziroma naslovu) pisno obvestiti pristojno občino.
(3) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
(4) Kadar imajo stavbe iz prvega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda, ni treba skleniti pogodbe o upravljanju zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti pristojno občino.
(5) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
(vodno dovoljenje za rabo vode za lastno oskrbo s pitno vodo)
(1) Za rabo vode iz vodnega vira, namenjeno lastni oskrbi s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, morajo pridobiti vodno dovoljenje lastniki vseh stavb, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Če je lastnikov posamezne stanovanjske stavbe, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo več, se vodno dovoljenje glasi na lastnika oziroma lastnike, ki so kot lastniki stanovanjske stavbe navedeni v vlogi za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda.
V. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
(obvezne storitve javne službe)
(1) V okviru storitev javne službe mora izvajalec na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo ter tem odlokom;
2. obveščanje uporabnikov o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe;
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda;
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari;
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, ki obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen;
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno);
6. vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe v skladu z uredbo;
7. poročanje v skladu z uredbo;
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z uredbo,
9. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode (skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode), ter zagotavljanje priporočil, ukrepov in obvestil za odpravo neskladnosti internega vodovodnega omrežja v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo;
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije;
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda;
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja;
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Izvajalec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti tako, da ohranja njihovo zmogljivost in kvaliteto oskrbe.
(4) Vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje, je izvajalec dolžan hraniti v skladu s predpisi, ki urejajo področje arhiviranja.
(program oskrbe s pitno vodo)
(1) Javna služba se izvaja v skladu s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga mora pripraviti izvajalec za obdobje štirih koledarskih let v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
(2) Izvajalec mora uporabnikom omogočiti vpogled v potrjen program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca.
(zagotavljanje skladnosti pitne vode)
(1) Izvajalec mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2) Izvajalec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami republiškega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.
(3) Skladnost mora biti zagotovljena:
– na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
– v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami na mestu iztoka iz cisterne.
(4) Izvajalec mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(5) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije, hoteli ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica internega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
(izključitev odgovornosti)
(1) Ne glede na prejšnji člen tega odloka se šteje, da je izvajalec izpolnil svoje obveznosti kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti interno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec kadar obstaja sum, da zaradi internega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
– priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja,
– ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(3) V vseh objektih je za odpravo neskladnosti, ki je posledica internega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik objekta ali uporabnik, razen v primerih, ko je za vzdrževanje priključka v skladu s predpisi odgovoren izvajalec.
(ukrepi ob pomanjkanju vode)
(1) V primeru pomanjkanja pitne vode v javnem vodovodu lahko izvajalec izda ukrep o racionalni rabi, s katerim omeji uporabo pitne vode.
(2) O izdanem ukrepu o racionalni rabi pitne vode je izvajalec dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po začetku veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim se omeji uporabo pitne vode, pisno ali po elektronski pošti obvestiti občine na območju katerih se uveljavlja ukrep o racionalni rabi pitne vode in pristojni občinski inšpektorat, uporabnike pa na krajevno običajen način.
(3) Ukrep o racionalni rabi pitne vode uporabnikom prepoveduje rabo pitne vode iz vodovodnega omrežja za namene:
1. zalivanja vrtov, zelenic in nogometnih igrišč
2. polnjenje bazenov
3. pranje vozil
4. polnjenje individualnih rezervoarjev in
5. čiščenje javnih površin.
(4) O prenehanju ukrepa o racionalni rabi pitne vode je izvajalec dolžan takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prenehanju veljave ukrepa o racionalni rabi, s katerim je bila omejena uporaba pitne vode, pisno ali po elektronski pošti obvestiti občine in pristojni občinski inšpektorat, uporabnike pa na krajevno običajen način.
(informacije o motnjah pri oskrbi s pitno vodo)
(1) Izvajalec mora svojo organiziranost in delovanje opravljati tako, da lahko ves čas sprejema informacije uporabnikov o motnjah pri oskrbi s pitno vodo in da na zahtevo uporabnika motnjo, ki mu onemogoča oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda v ustrezni količini in kakovosti odpravi takoj oziroma čim prej glede na naravo motnje.
(2) Informiranje in ukrepanje v primeru neskladnosti kvalitete pitne vode se mora izvajati v skladu z veljavno zakonodajo.
(izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov)
(1) Izvajalec mora v primeru izrednih dogodkov izvajati javno službo v skladu s programom ukrepov v primeru izrednih dogodkov.
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega proračuna.
(kataster javnega vodovoda)
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne baze podatkov. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Stroški vodenja katastra vključujejo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov. Stroški se določijo v planu poslovanja, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev.
(2) Javna infrastruktura lokalnega pomena primarnega, sekundarnega in transportnega omrežja javnega vodovoda, ki se evidentira v katastru javnega vodovoda, je:
– vodovodna cev
– vodohran
– vodni stolp
– vodnjak ali zajetje
– objekt in naprava za črpanje, filtriranje ali zajem vode
– razbremenilnik in ponikovalnica
– jašek
– objekt in naprava za obdelavo pitne vode
– zajetje in
– objekt in naprava za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika.
(3) V katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi mesta priključitve na javni vodovod.
(4) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
(5) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec dolžan slednjemu posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi.
(1) Javno hidrantno omrežje upravlja izvajalec. Zasebno hidrantno omrežje upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
(2) Hidranti na javnem vodovodu so objekti in naprave kolektivne rabe namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
(3) Odvzem vode iz javnega hidranta je merjen in evidentiran.
(4) Brez predhodnega soglasja izvajalca se sme uporabljati voda iz javnega hidranta za gašenje požarov, za izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik v 24 urah po uporabi vode iz hidranta obvestiti izvajalca o kraju, času in količinah odvzete vode in morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
(5) Gasilska društva so dolžna izvajati stalen nadzor nad uporabo hidrantov in izvajalcu sproti pisno sporočati vsak odvzem in količino odvzete vode ter sporočiti morebitne tehnične pomanjkljivosti in nepravilnosti pri uporabi hidrantov. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. Podatke o hidrantih vodi izvajalec v registru hidrantov. Povzročitelj odgovarja za škodo, ki je nastala na hidrantu po njegovi krivdi.
(6) V primeru suše se smejo za odvzem vode izjemoma, po predhodnem dovoljenju izvajalca, uporabljati tudi hidranti. Gasilska društva in enote za zaščito in reševanje morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode in upravljavcu predhodno javiti mesto in količino odvzema. Mesto, pogoje odvzema in način plačila odvzete vode jim predpiše izvajalec.
(7) Odvzem vode iz hidrantov za druge potrebe je dovoljen le s pisnim soglasjem izvajalca. Za takšen odvzem vode sklene uporabnik dogovor o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.
(8) Ob vsaki uporabi vode iz internega hidrantnega omrežja je uporabnik dolžan nemudoma poročati izvajalcu o vzroku in času uporabe ter porabljeni količini vode.
(9) Na podlagi predhodnega dovoljenja izvajalca in če razmere na javnem vodovodu dopuščajo tak odvzem, je odvzem iz hidrantov dovoljen za:
1. čiščenje občinskih cest
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov
3. izpiranje kanalov
4. utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela
5. javne prireditve
6. protiprašno škropljenje občinskih cest in
7. polnjenje cistern za razvoz vode uporabnikom, ki niso priključeni na javni vodovod.
(10) Odjem v teh primerih je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri izvajalcu. V primerih iz 1. do 7. točke iz tega odstavka stroške porabljene vode iz hidrantov krije uporabnik. Uporabljena voda se uporabniku zaračuna v m³ po veljavnem ceniku pitne vode brez vključenih morebitnih subvencij občine in z vključenim DDV. V primeru razvoza vode v času suše uporabnikom, se obračuna porabljena voda končnemu uporabniku na m³ po veljavnem ceniku pitne vode z vključenimi morebitnimi subvencijami občine in z vključenim DDV.
(11) Stroški za vzdrževanje in obratovanje hidrantnega omrežja se izvajalcu zagotovijo iz občinskega proračuna. Stroške vzdrževanja in obratovanja hidrantnega omrežja, zamenjavo hidrantov, nabavo in vgradnjo novih zaračunava izvajalec na podlagi cenika, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev.
(1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta nastale med njegovo uporabo bremenijo uporabnika.
(2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe hidrantov, ki nastanejo pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru sredstva za odpravo okvar zagotavlja občina iz občinskega proračuna.
(varovanje obstoječe infrastrukture)
(1) Vsakdo, ki na območju javnega vodovoda oziroma priključka izvaja dela, ki lahko škodno vplivajo na vodovodne objekte in naprave, je dolžan pred začetkom del pri izvajalcu na svoje stroške naročiti podatke o poteku vodovoda s pogoji za izvedbo del.
(2) V primeru nastalih poškodb je povzročitelj škode dolžan nemudoma obvestiti izvajalca o kraju, času in vrsti poškodbe ter izvajalcu naročiti popravilo in poravnati stroške popravila nastale poškodbe in stroške odtečene vode.
(3) Na javnem vodovodu ali priključkih se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na javnem vodovodu ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem izvajalca in pod pogoji, ki jih določi izvajalec. Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju javnega vodovoda ali priključka, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje izvajalca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri izvajalcu naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino vodovodnega omrežja novi niveleti in rabi terena.
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do javnega vodovoda dovoliti prehod izvajalcu.
(2) Izvajalec mora lastniku nepremičnine v primeru iz prvega odstavka tega člena nepremičnino vzpostaviti v prvotno stanje.
(3) Mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno izvajalcu.
(obveznosti drugih izvajalcev del)
(1) Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji novih infrastrukturnih in drugih objektov, lastniki ter uporabniki zasebnih zemljišč po katerih poteka javni vodovod, morajo pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca o načinu in vrsti predvidenih del, ter pridobiti njegovo soglasje. Izvajalec mora na zahtevo izvajalca del iz tega odstavka oziroma lastnika ali uporabnika zasebnega zemljišča, v katerem poteka javni vodovod, v naravi označiti traso javnega vodovoda. Po zaključku del izvajalec javne službe na stroške izvajalca del oziroma lastnikov ali uporabnikov zasebnih zemljišč pod pogoji iz tega člena vzpostavi javni vodovod v prvotno stanje.
(2) Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska TV, optika, plinovod, toplovod, meteorna kanalizacija …) morajo pred izvedbo del na svojih objektih pisno obvestiti izvajalca o načinu in vrsti predvidenih del ter pridobiti njegovo soglasje. Pri opravljanju del na svojih objektih in napravah morajo izvajalci del zagotoviti skladnost s tem odlokom in tehničnim pravilnikom tako, da ostane javni vodovod nepoškodovan.
(3) V primeru poškodb iz prvega in drugega odstavka tega člena izvajalci del, lastniki ter uporabniki zasebnih zemljišč oziroma upravljavci drugih omrežij odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo. Popravilo javnega vodovoda oziroma priključkov z vzpostavitvijo v prejšnje stanje lahko izvede izključno izvajalec na stroške povzročitelja okvare.
(4) Izvajalci del iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora so določeni z veljavnim cenikom izvajalca, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev in bremenijo izvajalca del, uporabnika oziroma lastnika.
(prenos novozgrajenih vodovodov)
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javni vodovod, je investitor novozgrajenega vodovodnega omrežja in objektov dolžan po končani gradnji s pogodbo le-tega predati v last občini.
(2) Za prevzem omrežja in pripadajočih objektov iz prvega odstavka tega člena v upravljanje izvajalcu mora biti predložena naslednja dokumentacija:
1. gradbeno dovoljenje
2. projekt izvedenih del
3. elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in obvestilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture
4. zapisnik o opravljenih tlačnih preskusih vodovodov
5. meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja
6. poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode
7. zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu
8. uporabno dovoljenje
9. garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi)
10. vrednost vodovodnega omrežja in objektov, ki je določena na podlagi računov za izgradnjo ali na podlagi cenitve in
11. notarsko overjene služnostne pogodbe.
(prenos zasebnih vodovodov v javno infrastrukturo)
(1) Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti občine, se lahko prenese v lastništvo občine z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter občino. V pogodbi se določijo vse njune medsebojne obveznosti.
(2) Za prenos vodovodnega sistema v last občine in upravljanje izvajalcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (projekt izvedenih del – če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje in predlog odloka o zaščiti vodnega vira);
2. vodovod, ki se predaja mora ustrezati določilom tega odloka in Tehničnega pravilnika, razen v primeru starejših obstoječih vodovodov, za katere bo občina po prevzemu zagotovila sanacijo;
3. izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem (knjigovodska vrednost, če je znana ali cenitev);
4. pred postopkom prevzema se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu, ki je osnova za pripravo programa sanacije;
5. sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, izdelana ocena stroškov ter zagotovljena sredstva za potrebno sanacijo vodovoda;
6. urejene morajo biti vse služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave, ki se morajo glasiti na občino in na izvajalca;
7. urejena morajo biti vsa lastniška razmerja med dosedanjimi lastniki in občino, povezana z vodovodom, ki je predmet pogodbe;
8. postopek prevzema vodovoda mora biti izpeljan dokumentirano s podpisom zapisnika o primopredaji.
(3) Na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo biti v primerih iz tega člena v roku treh mesecev od prevzema vodovod v zunanjih vodomernih jaških vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere. Tip vodomera mora ustrezati zahtevam izvajalca skladno s Tehničnim pravilnikom. Zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom. Uporabniki so dolžni pri izvajalcu naročiti, omogočiti in plačati vgradnjo obračunskih vodomerov.
(4) Občine prevzete vodovodne sisteme s pogodbo predajo izvajalcu v upravljanje in najem.
VI. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje izvajalca za priključitev in urediti služnostno pravico za obratovanje in vzdrževanje ter zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Izvajalec ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za priključitev in ni uredil služnostne pravice.
(3) Na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, priključitev na javni vodovod ni obvezna in lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda je večja od 200 m ali
– izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je povezana z nesorazmernimi stroški, ki jih lahko ovrednoti usposobljen strokovnjak, pri čemer je breme dokazovanja na investitorju in
– ima pridobljeno veljavno vodno dovoljenje.
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
(3) Zajetja za pitno vodo iz katerih se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami uredbe in tega odloka.
(2) Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(4) Stavba ali gradbeni inženirski objekt, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka.
(5) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej in zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(6) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezen del stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(7) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenim inženirskem objektu mora biti zagotovljeno z obračunskim vodomerom do katerega lahko dostopa izvajalec.
(8) Ne glede na šesti odstavek tega člena v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb in zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(9) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(priključek stavbe na javni vodovod)
(1) Lastnik novega objekta, ki je nahaja znotraj območja javnega vodovoda se mora priključiti na javni vodovod v šestih mesecih po izgradnji objekta oziroma najkasneje pred vselitvijo v objekt oziroma pred pričetkom uporabe objekta.
(2) Lastnik obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja, kjer se gradi javni vodovod se mora priključiti na javni vodovod v roku šestih mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za ta vodovod in po obvestilu izvajalca. Obvestilo izvajalca mora biti vročeno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
Izvajalec mora vzdrževati priključek, uporabnik pa mora dopustiti preverjanje izvedbe in delovanja priključka ter njegovo vzdrževanje.
(priključek stavbe ali gradbeno inženirskega objekta po namenu)
(1) Priključek stavbe na javni vodovod je po namenu lahko:
1. stalni priključek – namenjen stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne porabe (pranje cest, zalivanje parkovnih površin, polnjenje cistern) ali
2. začasni priključek – namenjen za začasne potrebe kot so: sejmi, različne krajevne prireditve, gradbiščni priključki itd. in so po posebni pogodbi časovno omejeni na dve leti.
(2) Priključek mora biti izveden v skladu s tem odlokom, Tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja izvajalca. Izvajalec je dolžan na lastne stroške načrtovati in zgraditi priključek ter izvesti priključitev najkasneje v tridesetih dneh, ko so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
– pisna vloga uporabnika za izvedbo priključka mora biti popolna
– uporabnik je izpolnil vse pogoje iz soglasja izvajalca
– izvajalec je preveril, ali so bila izvedena vsa dela na način, določen v Tehničnem pravilniku in
– uporabnik je poravnal vse obveznosti do občine oziroma izvajalca.
(3) Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek. Uporabnik lahko pod pogoji iz tega odloka pisno naroči začasni ali stalni odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na odcepnem priključnem ventilu ali T-kosu priključne cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa si je uporabnik dolžan pridobiti novo soglasje v skladu z določili iz tega odloka.
(začasni priključek stavbe ali gradbeno inženirskega objekta)
(1) Izvajalec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javni vodovod iz drugega odstavka 39. člena tega odloka, omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev.
(2) Začasna priključitev na javni vodovod je časovno omejena in je možna le z začasnim priključkom v trajanju do dveh let. Ta se lahko s pisnim zaprosilom lastnika podaljša do dokončanja objekta in pričetka uporabe.
(3) Postopek za priključitev začasnega priključka je določen v Tehničnem pravilniku.
(4) Če lastnik začasnega priključka po preteku dveh let ni podal vloge za podaljšanje, lahko izvajalec po poteku roka priključek kadarkoli ukine.
(5) Začasni priključek za še nezgrajen objekt se izvede v jašku na trasi končne izvedbe priključka.
(6) Začasni priključek se lahko spremeni v stalni priključek, ko ima stavba ali gradbeno inženirski objekt urejeno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter izpolni ostale pogoje iz drugega odstavka 39. člena tega odloka.
(stalni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta)
(1) Stalni priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta pomeni trajno, časovno neomejeno priključitev na javni vodovod.
(2) Postopek za priključitev trajnega priključka je določen v Tehničnem pravilniku.
(1) Na vodooskrbnih območjih, kjer javni vodovod to dopušča, je po predhodnem soglasju izvajalca in s pridobljenim vodnim dovoljenjem s strani uporabnika mogoče izvesti priklop na javni vodovod za potrebe namakanja. Iz namakalnih priključkov se sme uporabljati voda izključno za namakanje, vendar največ v količinah, ki so dopustne po vodnem dovoljenju. V primeru redukcij dobave vode je kot prva omejena poraba vode na namakalnih priključkih.
(2) Za izgradnjo namakalnega priključka se uporabljajo določbe, ki veljajo za ostale vrste priključkov iz tega odloka.
(vzdrževanje priključka stavbe)
(1) Izvajalec skrbi za redno vzdrževanje priključka stavbe tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in zagotavlja interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov v skladu z uredbo.
(2) Vzdrževanje priključka obsega:
1. vzdrževanje vodomera, ki obsega zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje (obnavljanje vodomera, redni pregledi in menjava vodomera ter zagotavljanje veljavnosti vodomera);
2. tekoče vzdrževanje priključka, ki obsega preverjanje in redno vzdrževanje priključka tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode na javni vodovod ter da je priključek vodotesen (popravilo okvar na priključku in zagotavljanje funkcionalnosti priključka);
3. obnovo priključka, pri čemer se mora priključek obnoviti, če:
– njegovo stanje kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in zaradi tega vodne izgube;
– njegovo stanje ogroža varnost oskrbe z vodo;
– je zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov in
– je to potrebno zaradi obnove javnega vodovoda;
4. interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (lomi in puščanje pitne vode na priključku in podobno).
(3) Vsa vzdrževalna dela na priključku iz prejšnjega odstavka tega člena izvaja izvajalec ali po njegovem pooblastilu za to usposobljeni izvajalec.
(4) Mesečni stroški za vzdrževanje priključka stavbe so določeni glede na zmogljivost priključka in dimenzijo obračunskega vodomera skladno s predpisi o oblikovanju cen javne službe.
(5) Izvajalec je dolžan vzdrževati priključke v naslednjem obsegu:
1. vzdrževanje priključka, kjer se obračunski vodomer nahaja izven objekta:
– od odcepa sekundarnega vodovoda do vključno vodomernega jaška
2. vzdrževanje priključka pri obstoječih objektih, kjer so obračunski vodomeri v objektu (v kleti, stanovanju ipd.):
– od odcepa sekundarnega vodovoda do zunanjega roba objekta ali roba drugih zidanih ali asfaltiranih površin in obračunski vodomer
3. vzdrževanje priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektih, ki imajo obračunski vodomer v objektu in interne vodomere za posamezne enote:
– od odcepa sekundarnega vodovoda do zunanjega roba objekta ali roba drugih zidanih ali asfaltiranih površin in obračunski vodomer; vzdrževanje internih vodomerov ni obveznost izvajalca;
4. vzdrževanje priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektih, ki imajo obračunski vodomer izven objekta in interne vodomere za posamezne enote:
– od odcepa sekundarnega vodovoda do vključno vodomernega jaška z obračunskim vodomerom; vzdrževanje internih vodomerov ni obveznost izvajalca
5. vzdrževanje priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektih, kjer ima vsaka enota lasten obračunski vodomer, ki so nameščeni znotraj objekta:
– od odcepa sekundarnega vodovoda do zunanjega roba objekta ali roba drugih zidanih ali asfaltiranih površin in obračunske vodomere
6. vzdrževanje priključka pri večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektih, kjer ima vsaka enota lasten obračunski vodomer, ki so nameščeni zunaj objekta:
– od odcepa sekundarnega vodovoda do vodomernega jaška in obračunske vodomere.
(okvare na priključkih in vodomerih)
(1) Uporabnik mora vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru prijaviti izvajalcu. Izvajalec mora odpraviti okvaro najkasneje v roku 15 dni. Ta rok se lahko podaljša, če mora izvajalec pridobiti zakonsko potrebna soglasja.
(2) Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, plača stroške popravila uporabnik po ceniku izvajalca.
(spremembe na priključkih)
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in ostale spremembe se obravnava na enak način, kot da gre za nov priključek.
(2) Izvajalec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javni vodovod, uporabnik pa je dolžan sporočiti izvajalcu vsako spremembo, ki je vezana na odjem vode v 15 dneh od nastale spremembe in dostaviti uradno veljaven dokument, ki je podlaga za spremembo.
(1) Uporabnik lahko pisno naroči odklop priključka, ki se izvede na stroške uporabnika v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom.
(2) Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključne cevi pri sekundarnem vodovodu. V primeru ponovnega priklopa je uporabnik dolžan pridobiti soglasje izvajalca v skladu z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika.
(3) Izvajalec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek in zahteva prekinitev dobave vode. Ukinitev priključka na javnem vodovodu je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta, v primerih zapuščenih objektov, ki jih ni mogoče uporabljati in so neprimerni za bivanje in v primerih, ko gre za začasen priključek. Izvedbo ukinitve priključka izvrši izvajalec. Ukinitev priključka se uporabniku zaračuna po dejanskih stroških.
(4) Priključek izvajalec ukine tako, da:
– fizično odstrani priključni ventil ali cev, vključno z demontažo vodomera
– izbriše priključek iz katastra in
– vnese v evidenco uporabnikov ukinitev priključka.
Ponovni priklop se v takšnem primeru izvede po postopku, kot da gre za nov priključek.
(5) V primeru, da uporabnik odjemnega mesta priključka začasno ne potrebuje, ga lahko na podlagi soglasja izvajalca preda v začasno mirovanje. V tem primeru se odstrani obračunskih vodomer iz vodomernega jaška, cev pa blindira. Plačilo stroškov odstranitve obračunskega vodomera ter blindiranja cevi krije uporabnik. V času mirovanja se uporabniku zaračunava fiksni del cene oskrbe s pitno vodo – omrežnina.
(6) Isti lastnik lahko zahteva ponovni priklop ob plačilu stroškov priklopa v roku treh let, če je priključek skladen s Tehničnim pravilnikom, sicer mora priključek urediti v skladu s Tehničnim pravilnikom. Po tem roku poteka ponovni priklop po enakem postopku kot novi priklop.
(7) Če se pri objektu, kjer je priključek v mirovanju menja lastnik, poteka ponovni priklop pa enakem postopku kot novi priklop.
(8) Izvajalec lahko ukine priključek na zapuščenem objektu, kjer ni znanega lastnika in ni mogoče ugotoviti plačnika storitev. V takšnem primeru se priključek izbriše iz katastra, v evidenci uporabnikov pa se odjemno mesto deaktivira.
(9) Ponovni priklop takšnega objekta poteka po enakem postopku kot nov priklop.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
(1) V zvezi z izvajanjem javne službe je izvajalec dolžan:
1. zagotavljati obratovanje javnega vodovoda,
2. načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu,
3. izdelovati projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj projektant izdela projektno dokumentacijo ukrepov na javnem vodovodu,
4. izdelovati programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami in rešitvami za izvedbo javnega vodovoda v okviru opremljanja zemljišč za gradnjo,
5. izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
6. vzdrževati priključke,
7. izvajati nadzor nad montažo priključka v primeru, da montažo izvede drugi izvajalec del s priznano usposobljenostjo,
8. vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o meroslovju,
9. izvajati notranji nadzor skladno s predpisi o pitni vodi,
10. pisno in v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno primeren način, obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode,
11. voditi kataster vodovoda in druge evidence in omogočati občinam dostop do podatkov iz katastra vodovoda,
12. odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo,
13. izvajati javna pooblastila,
14. na javnem vodovodu preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z vodo,
15. nadzorovati izvajalce del pri gradnji gospodarske infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod,
16. dvigovati raven odpornosti javnega vodovoda na naravne in druge nesreče skladno z zagotovljenimi viri financiranja,
17. izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja javnega vodovoda po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
18. izvajati nadomestno oskrbo z vodo ob prekinitvah dobave skladno s tehničnimi zmožnostmi,
19. izvajati druge obveznosti iz tega odloka.
(2) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za prihodnje leto in ga predložiti v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu ustanoviteljev. Letni plan sprejme Svet ustanoviteljev do zadnjega delovnega dne v novembru za prihodnje leto. Letni plan vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij v sredstva izvajalca in javni vodovod
– obseg predvidenega rednega izvajanja javnih služb
– ukrepe za doseganje okoljskih ciljev, skladno z zakonodajo
– planske kalkulacije cen in
– merila za delitev posrednih (splošnih) stroškov med posamezne dejavnosti ali storitve.
(3) Izvajalec je dolžan pripraviti in predložiti nadzornemu svetu poročilo o polletnem poslovanju, ki mora vsebovati predvsem:
– podatke o izvajanju investicij v sredstva izvajalca in javni vodovod
– podatke o količinskem obsegu izvajanja javnih služb v primerjavi s planiranim in
– izkaze poslovnih izidov po posameznih javnih službah.
Nadzorni svet mora obravnavati poročilo o polletnem poslovanju najkasneje do 30. septembra. V primeru izrednih razmer ali višje sile se v dogovoru z upravo lahko ta rok podaljša.
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora pri upravljanju javnega vodovoda voditi evidenco o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov
2. uporabnikih
3. priključkih in odjemnih mestih
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke
6. vodni bilanci javnega vodovoda
7. vzdrževanju in čiščenju javnega vodovoda in
8. stroških in cenah izvajanja storitev javne službe.
(2) Izvajalec mora dokumentacijo o evidencah v skladu s tem členom hraniti najmanj deset let.
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabniki imajo na območjih, kjer je zagotovljen javni vodovod, pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Uporabnik ima na podlagi predhodnega soglasja izvajalca in pod pogoji, ki jih določi izvajalec pravico:
1. do začasne ali trajne priključitve stavbe skladno z odlokom
2. spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka in vodomerno mesto
3. izvesti dodatna dela na priključku
4. povečati odjem pitne vode
5. začasno odklopiti priključek in
6. odstraniti priključek.
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. pridobiti morajo soglasje izvajalca in urediti služnostno pravico obratovanja in vzdrževanja za priključitev na javni vodovod;
2. priključiti se na javni vodovod skladno s tem odlokom ter za vse posege na objektih in napravah pridobiti soglasje izvajalca;
3. redno vzdrževati interno vodovodno omrežje;
4. izvajati zaščito vodomernega mesta in obračunskega vodomera pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami;
5. izvajalcu omogočiti dostop do vodomernega mesta in vodomera;
6. zagotavljati dostop izvajalcu za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z vodovodnim priključkom in javnim vodovodom;
7. izvajalcu omogočiti pregled ustreznosti priključka oziroma internega vodovodnega omrežja;
8. skrbeti za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na svojem priključku;
9. izvajalcu omogočiti vzorčenje pitne vode na internem vodovodnem omrežju;
10. obveščati izvajalca o okvarah na javnem vodovodu in priključku ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine;
11. dopustiti obnovo priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca;
12. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali priključek brez soglasja izvajalca;
13. povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu;
14. priključiti se na javni vodovod ob upoštevanju pogojev in soglasja izvajalca ter izjave o opravljenem izvajalčevem nadzoru izgradnje priključka;
15. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega obračunskega vodomera:
– osnova za obračun storitev v večstanovanjskih objektih je število oseb, ki prebivajo v posamezni stanovanjski enoti ali stanje internih vodomerov
– osnova za obračun storitev porabe vode v stanovanjsko-poslovnih objektih v primerih, ko meritev individualnega odjema ni mogoča je sledeča: poraba vode se najprej razdeli glede na razmerje med stanovanjskimi in poslovnimi enotami po površini, potem pa velja razdelitev za stanovanjske enote po številu oseb, za poslovne enote pa po površini posamezne enote;
– osnova za obračun porabe vode preko skupnega vodomera v primeru objekta z več apartmaji, je površina posameznega apartmaja.
Če upravnik stanovanjsko-poslovne stavbe, poslovne stavbe z več poslovnimi enotami ali stavbe z več apartmaji v soglasju z uporabniki predlaga drugačen način razdelitve porabe vode, ga mora izvajalec javne službe upoštevati;
16. določiti plačnika storitev javne službe v primeru, ko ima individualni objekt več lastnikov, skladno s tem odlokom;
17. izvrševati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
18. uporabljati storitev javne službe na način, ki ne poslabšuje uporabe storitev javne službe s strani drugih uporabnikov in na način, ki ne vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu;
19. plačevati račune za dobavo pitne vode v roku, navedenem na računu;
20. fizično ločiti priključek javnega vodovoda od zasebnega vodovoda;
21. na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, koristiti vodo iz lastnega vira (za katerega mora imeti pridobljeno vodno dovoljenje) le za zalivanje vrta, zelenic ipd. ter kot sanitarno vodo, prepovedana pa je lastna oskrba s pitno vodo,
22. obvestiti izvajalca in pridobiti njegovo dovoljenje v primeru nameravanega dnevnega odvzema v količini 5 m³ ali več od povprečne dnevne porabe pitne vode iz javnega vodovoda (na primer za polnjenje bazena).
(obveznost sporočanja sprememb)
(1) Uporabnik mora izvajalca pisno obvestiti v roku 15 dni od nastanka naslednjih sprememb:
– naslova
– lastništva
– najemnih razmerij
– plačnikov
– uporabnikov
– fizičnih sprememb na stavbah ali gradbenih inženirskih objektih in
– ostalih sprememb, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.
(2) V primerih iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika oziroma na podlagi obvestila v skladu s tretjim odstavkom 5. člena tega odloka. Če se obračun storitev javne službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora dogovor iz prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika storitve zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.
VIII. NAČRTOVANJE VODOVODA
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec v okviru storitev javne službe izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje k idejni zasnovi, mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in soglasja za priključitev na javni vodovod v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(4) Stroški za izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi potrjenih cen s strani Sveta ustanoviteljev.
Pri izdaji soglasja iz prejšnjega člena tega odloka mora izvajalec določiti:
1. minimalni odmik novogradnje od javnega vodovoda;
2. pogoje in navodila za zaščito javnega vodovoda pred vplivi novogradnje;
3. traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javni vodovod;
4. lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;
5. dimenzijo in tip obračunskega vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;
6. tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z javnim vodovodom;
7. pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka;
8. posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice; zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode;
9. posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode in
10. ostale pogoje, ki so določeni s Tehničnim pravilnikom.
(gradnja novega javnega vodovoda)
(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni vodovod.
(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali uporabnikov na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov.
(3) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(4) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
(prednostna raba vode iz vodovoda)
(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov se upošteva, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, se za oskrbo hidrantnega omrežja zagotovijo drugi vodni viri, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovoda, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
(3) V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko izvajalec omeji odvzem vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)
(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(2) Vsak javni vodovod mora imeti rezervni vodni vir, iz katerega se lahko v primeru onesnaženja enega vodnega vira pokriva poraba vode v javnem vodovodu vsaj v nujnem obsegu porabe, pri čemer se za nujni obseg porabe pitne vode šteje zagotavljanje pitne vode za pitje in osnovno higieno prebivalstva, ter nujne dejavnosti za delo in življenje na oskrbovalnem območju.
(3) Rezervni vodni vir je lahko drug neodvisen vodni vir, ki napaja isti javni vodovod. Rezervni vodni vir je lahko tudi sosednji javni vodovod, če je nanj izveden ustrezen priključek in merjenje porabe, ter je v takih primerih predviden režim obratovanja obeh javnih vodovodov.
(zmanjševanje vodnih izgub vodovoda)
(1) Izvajalec mora letno spremljati stanje vodnih izgub v javnem vodovodu in pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
(2) Za potrebe izdelave programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub mora izvajalec ugotavljati vodne količine, ki so načrpane, transportirane, porabljene in izgubljene iz javnega vodovoda in izdelati vodno bilanco. Izvajalec mora zagotoviti, da se pri načrtovanju rekonstrukcije javnega vodovoda načrtujejo tudi ukrepi za zmanjšanje vodnih izgub vodnih količin, ki nastajajo pri obratovanju javnega vodovoda.
(3) Če izvajalec načrtuje zaradi večje rabe pitne vode gradnjo novih vodnih virov pitne vode ali povečanje zmogljivosti črpanja obratujočih vodnih virov pitne vode, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube javnega vodovoda ne presegajo v letnem povprečju količin iz prejšnjega odstavka.
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali subvencij.
(2) Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. Občine Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane s tem odlokom pooblaščajo izvajalca OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d.o.o., za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij do višine letne najemnine, pobrane za infrastrukturo. Občine podeljujejo izvajalcu indirektno pooblastilo (izvajalec nastopa v svojem imenu in za račun občin). Plan obnovitvenih investicij izvajalec predlaga Svetu ustanoviteljev v potrditev.
(3) Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa lahko izvajalca s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
(4) Če investicijskih del ne izvaja izvajalec ampak tretja oseba, mora izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javni vodovod, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(5) Celotno redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih priključkov, ki je potrebno za normalno funkcioniranje le-tega, izvaja izvajalec v okviru storitev javne službe.
(6) Priključki se obnavljajo v skladu s terminskim planom, ki ga v okviru letnega načrta pripravi izvajalec, razen:
1. če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo
2. če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov
3. v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture in
4. če obstoječi priključek tlačno ne ustreza normativom.
IX. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
Javna služba se financira iz:
1. cene storitev javne službe
2. proračunskih sredstev in
3. drugih virov.
(cene storitev javne službe)
(1) Cene storitev javne službe in sestavni deli cen se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom.
(2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(3) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu s predpisi.
(4) Regulativno obračunsko obdobje za javno službo je tri koledarska leta, če ni s tem odlokom drugače določeno.
(5) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev.
Za namene zagotavljanja trajnostnega razvoja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca do 5 % nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec potrebuje za izvajane te javne službe. Donos in poslovno potrebna osnovna sredstva predlaga v potrdit
(proračunska sredstva občin)
(1) Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne omrežnine in/ali če ne pokriva vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine, o čemer odloči občinski svet posamezne občine s sklepom.
(2) Subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine, ki je sprejela sklep iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če se pri pripravi elaborata za poračun cen storitev javne službe za preteklo obračunsko obdobje ugotovi, da je izvajalec prejel previsoke subvencije, se le-te vrnejo občini v roku 120 dni po potrditvi cene za novo tri-letno obračunsko obdobje, če se ne poračunajo v razmerju do uporabnikov.
(4) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki.
(5) Nepridobitni uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
Občine določajo enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe za območje vseh občin in enako potrjeno ceno omrežnine.
(postopki na področju oblikovanja cen)
(1) Ceno storitve javne službe za prihodnje regulativno obračunsko obdobje v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom za območje vseh sedmih občin ustanoviteljic javnega podjetja predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat). Elaborat in ceno izvajalec predloži vsem sedmim pristojnim občinskim organom v potrditev do 30. 9. ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(3) Izvajalec v elaboratu iz prvega odstavka tega člena opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občine elaborat pregledajo, ga posredujejo komunalnim odborom v pregled in obravnavo na seji, na kateri sodeluje tudi izvajalec, ki poda komunalnemu odboru morebitna dodatna pojasnila in po potrebi pripravi dopolnitve ali spremembe elaborata.
(4) Po obravnavi na komunalnih odborih občine posredujejo elaborat v obravnavo in potrditev na svoje občinske svete.
(5) Občine morajo cene na podlagi elaborata iz prvega do tretjega odstavka tega člena potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje regulativno obračunsko obdobje.
(6) Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka iz prejšnjega odstavka, se za čas do potrditve elaborata najemnina za javni vodovod določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
(7) Ne glede na regulativno obdobje iz četrtega odstavka 60. člena tega odloka lahko v primeru večjih sprememb prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene storitve javne službe ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščinah, na predlog izvajalca, ki ga poda z elaboratom, Svet ustanoviteljev s sklepom določi krajše obračunsko obdobje. Izvajalec elaborat posreduje tudi občinskim svetom.
(8) Ne glede na prvi in sedmi odstavek tega člena mora izvajalec enkrat letno pripraviti elaborat, če razlika iz drugega odstavka tega člena presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. S sprejemom cene se spremeni obračunsko obdobje. Izvajalec predlaga, da se v tem primeru lahko izvede enkraten poračun v razmerju do uporabnikov do vključno konca meseca marca, o čemer odloči občinski svet.
64. člen
(1) Na računu se prikaže zaračunana cena oskrbe s pitno vodo, ki vključuje omrežnino in vodarino.
(2) Omrežnina vključuje:
1. stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki je javni vodovod
2. stroške zavarovanja javnega vodovoda
3. stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem javnega vodovoda
4. stroški obnove in vzdrževanja priključkov v obsegu nalog izvajalca v skladu z uredbo
5. stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima
6. plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode in
7. odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(3) Stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod obsegajo:
1. preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen
2. zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
3. interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(1) V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:
1. neposredne stroške materiala in storitev,
2. neposredne stroške dela,
3. druge neposredne stroške,
4. splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
5. splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
6. splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
7. obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
8. neposredne stroške prodaje,
9. stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
10. druge poslovne odhodke in
11. donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca skladno s tem odlokom.
(2) Stroški, ki niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe, so:
1. globe, reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec,
2. stroški dela plač zaposlenih na poslovno-izidni enoti, ki izvajajo občinsko GJS varstva okolja, ki presegajo sistem nagrajevanja po veljavni kolektivni pogodbi, nagrade zaposlenim, ki jih določajo zakonodaja ali veljavne kolektivne pogodbe.
(3) Posamezne izvirne vrste stroškov (stroški materiala, stroški storitev v ožjem pomenu, stroški amortizacije in stroški dela) so vrste stroškov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(4) Neposredni stroški materiala in storitev, neposredni stroški dela, splošni (posredni) proizvajalni stroški, splošni nabavno-prodajni stroški in splošni upravni stroški so stroški v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(5) Uporabniki so dolžni kriti stroške storitev oskrbe s pitno vodo od dneva priključitve na javni vodovod.
(1) Izvajalec objavi cenik s potrjenimi cenami, znižanimi za morebitno subvencijo, pred pričetkom njihove veljavnosti v sredstvih javnega obveščanja in na svoji spletni strani.
(2) Izvajalec mora imeti cenik iz prejšnjega odstavka objavljen na svojih spletnih straneh celotno obdobje veljavnosti cen.
(posebne in druge tržne storitve izvajalca)
(1) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih opravlja izvajalec in pri tem uporablja javno infrastrukturo in so primeroma navedene v drugem odstavku 4. člena tega odloka.
(2) Druge tržne storitve, ki jih opravlja izvajalec so nadzor nad izvedbo priključka, dobava in montaža prvega obračunskega vodomera, stalni ali začasni odklop priključka, izredna menjava obračunskega vodomera na zahtevo stranke ali zaradi okvare, prestavitev obračunskega vodomera iz objekta v vodomerni jašek ipd.
(3) Občine ustanoviteljice soglašajo z izvajanjem posebnih storitev iz prvega odstavka tega člena pri čemer:
– izvajalec ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki in
– prihodke iz naslova posebnih storitev mora upoštevati pri zmanjšanju lastne cene javne službe.
(4) Predlog cen posebnih in tržnih storitev pripravi izvajalec tako, da zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Izračun cen pripravi izvajalec skladno s planom poslovanja in elaboratom. Cene skupaj s planom poslovanja predloži v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu ustanoviteljev.
(5) Občine ustanoviteljice pooblaščajo izvajalca javne službe za izvajanje teh storitev na celotnem območju občin.
(1) Izvajalec skladno z objavljenim cenikom zaračunava uporabniku:
– porabljeno količino pitne vode, izraženo v EUR/m³;
– omrežnino, izraženo v EUR/kom;
– vse ostale dajatve, ki so predpisane z zakonodajo.
(2) Poraba se določa v skladu z veljavnimi državnimi predpisi in tem odlokom.
(1) Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priklop na javni vodovod. Vgraditev (velikost, mesto, način) obračunskega vodomera mora biti izvedena v skladu s pogoji določenimi v soglasju za priklop, odloku in Tehničnem pravilniku. Obračunski vodomer mora biti vgrajen izven stavbe ali inženirskega objekta.
(2) V večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih objektih so kot sestavni del internega vodovodnega omrežja, lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku oziroma upravniku služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom služijo le interni porazdelitvi stroškov. Izvajalec teh vodomerov ne vzdržuje. V primeru ko izvajalec izvaja obračun porabe vode v večstanovanjskih, poslovno-stanovanjskih ali poslovnih objektih, se podatki internih vodomerov, ki jih morajo izvajalcu dostaviti uporabniki, uporabljajo za obračun vode le, če so vsi interni vodomeri umerjeni in vzdrževani v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in to uporabniki pisno enkrat letno dokažejo izvajalcu.
(3) Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in odčitke vodomera.
(4) Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(5) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen po predpisih za standardizacijo in meroslovje. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. V primeru, ko ni pretoka vode, mora biti vodomerni jašek in vodomer dodatno zaščiten proti zmrzali. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.
(evidentiranje količin porabljene pitne vode iz javnega vodovoda)
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru, pri čemer popis obračunskega vodomera izvede izvajalec najmanj enkrat v koledarskem letu, večkrat pa po presoji izvajalca ali na utemeljeno zahtevo, če za to obstajajo razlogi (na primer večje odstopanje porabe v primerjavi s preteklimi meseci, pred menjavo obračunskega vodomera).
(2) Izvajalec v primeru iz prvega odstavka tega člena zaračunava uporabnikom akontacijo za porabljeno vodo, določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
(3) Višino akontacije praviloma določi izvajalec v skladu z drugim odstavkom tega člena, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
(4) Premalo zaračunano porabo vode v obračunskem obdobju v primeru iz prvega odstavka tega člena zaračuna izvajalec v obliki poračuna in jo prišteje mesečni akontaciji, preveč zaračunana poraba vode pa predstavlja dobroimetje uporabnika v m3 in se poračunava pri naslednjih akontacijah. Na pisno zahtevo uporabnika pa se lahko finančno poračuna.
(5) Pri novih uporabnikih se zaračuna akontacija na podlagi predvidene porabe, ki jo je uporabnik navedel v vlogi za priključitev. Če tega podatka ni navedenega, se akontacija vodarine določi v višini 1,2 m³ na dan.
(6) V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca, lahko pa se z uporabniki dogovori, da izvaja zaračunavanje porabe vode posameznemu uporabniku v objektu pod pogojem, da uporabniki zagotavljajo izvajalcu potrebne podatke za obračun (podatke internih vodomerov, število oseb itd.). Poraba vode izkazana na interni merilni napravi za merjenje porabe vode se upošteva, če je vodomer pregledan in označen v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje.
(7) Dokončna poraba vode se uporabnikom določi v višini 1,2 m³ na dan predvsem v naslednjih primerih:
– če uporabnik onemogoča zamenjavo vodomera ali odčitavanje vodomera
– če gre za nedovoljen odvzem brez vodomera, pri čemer se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka oziroma najmanj za obdobje enega leta in
– za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene in gradbene inženirske objekte.
(8) Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
(prekomerna poraba pitne vode)
(1) Poraba pitne vode, ki je v obračunskem obdobju iz prejšnjega člena večja od normirane porabe, je prekomerna poraba pitne vode in se obračuna tako, da se vodarina poviša za 50 odstotkov. Tako pridobljeni prihodek zniža obračunsko ceno za to javno službo.
(2) Normirana poraba vode za stavbe, opremljene z obračunskimi vodomeri, se določi z upoštevanjem zmogljivosti vodomerov navedenih v Tabeli 1, pri čemer se za vodomer DN 20 upošteva normalna poraba, ki znaša 1,2 m3 pitne vode na dan. V večstanovanjskih stavbah se normirana poraba lahko določi glede na dejansko število oseb, ki prebivajo v stavbi, s tem da se upošteva poraba 0,15 m3 na osebo na dan.
Vodomer (mm) | DN ≤ 20 | 20 < DN < 40 | 40 ≤ DN < 50 | 50 ≤ DN < 65 | 65 ≤ DN < 80 | 80 ≤ DN < 100 | 100 ≤ DN < 150 | 150 ≤ DN |
Normalni pretok (m3/dan) | 1,2 | 3,6 | 12 | 18 | 36 | 60 | 120 | 240 |
Tabela 1: Normativ za obračun normalnega pretoka
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se za nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe za posebne namene, gradbene inženirske objekte in kadar izvajalec javne službe z zapisnikom ugotovi okvaro na interni vodovodni napeljavi stavbe, celotna poraba upošteva kot normalna poraba pitne vode.
(1) Uporabnik mora kriti dejanske stroške:
1. prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroške izvedbe novega priključka stavbe na javni vodovod;
2. odprave okvare priključka na javni vodovod ali njegove zamenjave, ki jo povzroči uporabnik sam;
3. okvar, nastalih na internem vodovodnem omrežju uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca;
4. prestavitve vodomernega jaška;
5. zamrznitve obračunskega vodomera, če jašek ni urejen v skladu s Tehničnim pravilnikom ali če jašek ni dodatno zaščiten proti zmrzali, če ni pretoka vode;
6. začasnega in stalnega odklopa priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in odstranitev priključka, določenega v 46. členu tega odloka.
(2) Stroški storitev izvajalca iz prvega odstavka tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Izračun cen pripravi izvajalec skladno s planom poslovanja. Cene skupaj s planom poslovanja izvajalec predloži v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu ustanoviteljev.
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)
Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole obračunskega vodomera izvajalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(1) Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen izvajalec zaračuna uporabniku vodarino, na podlagi velikosti vodomera pa omrežnino.
(2) Če se spremeni cena vode, vendar se ne odčita obračunskih vodomerov, se stanje obračunskega vodomera na dan uveljavitve cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
(plačilo računov in ugovor)
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti, ki je naveden na računu.
(2) Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko izvajalec prekine dobavo vode ter začne postopek izterjave po sodni poti.
(3) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dni od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osmih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin z opozorilom na posledice neplačila. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina prekine dobava vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.
(1) Za potrebe poslovanja izvajalec vodi in vzdržuje evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
1. številko plačnika, uporabnika, lastnika, naslovnika in odjemnega mesta
2. številko soglasja za priključitev na javni vodovod
3. vrsto storitve
4. ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčno številko plačnika (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu) in
5. znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe, samostojne podjetnike, vse druge pravno-organizacijske oblike ter druge subjekte, ki uporabljajo pitno vodo in imajo sposobnost biti stranka, vsebuje naslednje podatke:
1. šifro uporabnika in plačnika ter odjemnega mesta
2. naziv firme oziroma samostojnega podjetnika
3. naslov
4. transakcijski račun
5. davčno številko
6. znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti.
(4) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi naslednje podatke:
1. podatke o merilnih napravah in priključku
2. lastništvo nepremičnine
3. podatke o načinu odvajanja odpadnih voda iz stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in
4. datum vnosa podatkov.
(5) Izvajalec upravlja z osebnimi podatki v skladu s predpisi.
Izvajalec pridobiva podatke za evidence od uporabnikov, upravnikov, organov občin, državnih organov in služb v skladu z veljavnim zakonom o lokalni samoupravi, zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, ostalimi državnimi predpisi in določbami tega odloka.
XII. PREKINITEV DOBAVE VODE
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika)
(1) Izvajalec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode, če:
1. je bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca ali brez nadzora ter prevzema v vzdrževanje;
2. interno vodovodno omrežje ni tehnično ustrezno in je zaradi tega ogrožena kakovost pitne vode v javnem vodovodu ali ogrožena oskrba drugih uporabnikov (lastna oskrba z vodo);
3. uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno vodovodno omrežje;
4. uporabnik odvzema vodo pred obračunskim vodomerom ali če odstrani obračunski vodomer v nasprotju z državnimi predpisi in tem odlokom ali posega v obračunski vodomer;
5. interno vodovodno omrežje ovira redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik na zahtevo izvajalca tega ne uredi;
6. uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani pečatno plombo (na obračunskem vodomeru, hidrantu …) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
7. uporabnik ne dopusti izvajalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu in priključku stavbe;
8. izvajalcu ne omogoči odvzema vzorca vode;
9. uporabnik ne dovoli izvajalcu vgraditve ali zamenjave vodomera;
10. uporabnik onemogoča izvajalcu odčitavanje in pregled obračunskega vodomera ter interne instalacije in internega hidrantnega omrežja;
11. uporabnik ne zagotavlja odvajanja in čiščenja odpadnih voda skladno z zakonodajo;
12. krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo;
13. z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo vode;
14. uporabnik ne plača računa za dobavo vode v skladu s pogoji iz 75. člena tega odloka;
15. izvajalca v roku 15 dni ne obvesti o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje;
16. ne omogoči izvajalcu pridobiti podatkov za vodenje evidence o stavbi ali gradbeno inženirskem objektu in opremi priključkov na sekundarni vodovod;
17. uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca.
(3) Na zahtevo uporabnika, da se mu začasno prekine dobava vode, je izvajalec po prejemu pisnega zahtevka uporabnika to dolžan storiti v roku 15 dni od prejema takšnega zahtevka. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve plača uporabnik po ceniku izvajalca.
(prekinitev dobave uporabnikom zaradi predvidenih ali nepredvidenih del upravljavca)
(1) Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na javnem vodovodu, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora prek sredstev javnega obveščanja in spletne strani izvajalca na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode najmanj en dan pred prekinitvijo dobave vode.
(2) V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih, ima izvajalec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
(3) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ter v primeru iz drugega odstavka tega člena je izvajalec dolžan o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvestiti na krajevno običajen način takoj ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.
(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora izvajalec izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode.
(5) V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
(6) V primeru prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki je daljša od 24 ur, mora izvajalec uporabnikom zagotoviti pitno vodo za nujni obseg porabe v skladu s tehničnimi zmožnostmi, razen če do prekinitve pride zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena.
XII. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Pristojni občinski inšpekcijski organ je tudi prekrškovni organ za prekrške iz tega odloka. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu posamezne javne službe.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje za prekršek uporabnika, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju s četrtim, sedmim in osmim odstavkom 27. člena tega odloka;
2. ne pridobi soglasja izvajalca javne službe v primeru, da na vodovodnih napravah gradi, postavlja objekte ali nasipa material, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje ali če spreminja niveleto terena nad vodovodom (29. člen);
3. ne omogoči dostopa izvajalcu javne službe do javnega vodovoda in vodovodnega priključka z vodomernim mestom (prvi in tretji odstavek 30. člena);
4. ne pridobi soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod (prvi odstavek 34. člena);
5. se ne priključi na javni vodovod najkasneje v 6 mesecih po njegovi izgradnji in pričetku uporabe (prvi in drugi odstavek 37. člena);
6. če prestavi, zamenja, popravi ali odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in obračunski vodomer brez soglasja izvajalca javne službe (45. člen);
7. ne pridobi soglasje izvajalca in ne uredi služnostne pravice obratovanja in vzdrževanja za priključitev na javni vodovod (1. točka 50. člena);
8. se ne priključiti na javni vodovod skladno s tem odlokom ter za vse posege na objektih in napravah ne pridobi soglasje izvajalca (2. točka 50. člena);
9. ne vzdržuje redno internega vodovodnega omrežje (3. točka 50. člena);
10. ne izvaja zaščite vodomernega mesta in obračunskega vodomera pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode ter fizičnimi poškodbami (4. točka 50. člena);
11. ne omogoča izvajalcu dostop do vodomernega mesta in vodomera (5. točka 50. člena);
12. onemogoča dostop izvajalcu za opravljanje del na njegovem zemljišču v zvezi z vodovodnim priključkom in javnim vodovodom (6. točka 50. člena);
13. izvajalcu onemogoča pregled ustreznosti priključka oziroma internega vodovodnega omrežja (7. točka 50. člena);
14. ne skrbi za dostopnost in vidnost zasuna (mesta priključitve na javni vodovod) na svojem priključku (8. točka 50. člena);
15. izvajalcu onemogoča vzorčenje pitne vode na internem vodovodnem omrežju (9. točka 50. člena);
16. ne obvešča izvajalca o okvarah na javnem vodovodu in priključku ter onemogoča izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine (10. točka 50. člena);
17. ne dopustiti obnovo priključka in ne poskrbi za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca (11. točka 50. člena);
18. dovoli priključitev objektov drugih lastnikov na svoje interno vodovodno omrežje ali priključek brez soglasja izvajalca (12. točka 50. člena);
19. ne povrne škode povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njegovim objektom ali zaradi motenj, ki bi jih povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kakovost vode v javnem vodovodu (13. točka 5. člena);
20. se priključi na javni vodovod ob neupoštevanju pogojev in soglasja izvajalca ter izjave o opravljenem izvajalčevem nadzoru izgradnje priključka (14. točka 50. člena);
21. ne uredi medsebojnih delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega obračunskega vodomera (15. točka 50. člena);
22. ne določi plačnika storitev javne službe v primeru, ko ima individualni objekt več lastnikov, skladno s tem odlokom (16. točka 50. člena);
23. ne izvršuje varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode (17. točka 50. člena);
24. uporablja storitev javne službe na način, ki poslabšuje uporabe storitev javne službe s strani drugih uporabnikov in na način, ki vpliva na kakovost vode v javnem vodovodu (18. točka 50. člena);
25. ne loči fizično priključek javnega vodovoda od zasebnega vodovoda (20. točka 50. člena);
26. na območju, kjer je zgrajen javni vodovod koristi vodo iz lastnega vira (za katerega mora imeti pridobljeno vodno dovoljenje) za lastno oskrbo s pitno vodo (21. točka 50. člena);
27. ne obvestiti izvajalca in ne pridobi njegovega dovoljenja v primeru nameravanega dnevnega odvzema v količini 5 m³ ali več od povprečne dnevne porabe pitne vode iz javnega vodovoda, na primer za polnjenje bazena (22. točka 50. člena);
28. ne obvešča pisno izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbni ali inženirskem objektu, ki vplivajo na odvzem in obračun vode v roku 15 dni od nastanka spremembe (prvi odstavek 51. člena);
29. ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe iz prvega odstavka 82. člena.
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika ali podjetnika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek fizično osebo, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 1.400,00 € se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 31. členom tega odloka.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Priključeni uporabniki na javni vodovod v individualnih stanovanjskih objektih so ob zamenjavi vodovodnih priključkov, rekonstrukciji vodovodnega priključka, dozidavi ali spremembi namembnosti objekta ali v drugih utemeljenih razlogih na zahtevo upravljalca, dolžni izvesti prestavitev merilnega mesta iz objekta v vodomerni jašek izven objekta. Novo lokacijo vodomernega jaška z merilnim mestom, ki mora biti čim bližje sekundarnemu cevovodu določita skupno uporabnik in izvajalec javne službe.
(2) Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora posamezna občina zagotavljati javno službo, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler posamezna občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
(3) Do sprejetja uredbe pristojnega ministrstva o zaščiti vodnih virov se na območju občin uporablja Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Šmarje pri Jelšah ter ukrepih za zavarovanje kakovosti in količine vode (Uradni list RS, št. 9/95) in strokovne podlage o zaščiti vodnih virov, ki določajo 1., 2. in 3. varstveni pas.
(4) Lastnik obstoječega objekta, ki se nahaja znotraj območja javnega vodovoda, pa na dan začetka veljavnosti tega odloka še ni priključen na javni vodovod, se mora priključiti na javni vodovod v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Lastnik stavbe mora pred priključitvijo od izvajalca pridobiti soglasje za priključitev in urediti služnostno pravico obratovanja in vzdrževanja in na lastne stroške pri izvajalcu naročiti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod pod pogoji iz tega odloka.
(5) Uporabnik mora pri izvajalcu na lastne stroške naročiti vgradnjo obračunskega vodomera v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom, če odjemno mesto še nima vgrajenega obračunskega vodomera, najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka.
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane (Uradni list RS, št. 12/14).
(2) Tehnični pravilnik o izvajanju oskrbe s pitno vodo na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli in Poljčane izvajalec uskladi z določili tega odloka v roku šestih mesecev po sprejemu odloka in ga objavi na spletni strani izvajalca.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0001/2021-4
Rogaška Slatina, dne 12. aprila 2021
