Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE, 158/20), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZJUJFFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US, 158/20 – ZIUOPDVE), 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) 30. in 31. člena Gradbenega zakona (GZ; Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr. in 65/20), 35. člena Zakona o geodetski dejavnosti (ZGeoD-1; Uradni list RS, št. 77/10 in 61/17 – ZAID), 39. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 28/15) na seji dne 24. 2. 2021, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 57/17, 54/19) na seji dne 25. 3. 2021, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 43/18 – uradno prečiščeno besedilo) na seji dne 4. 3. 2021, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 29/18) na seji dne 2. 2. 2021, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 62/17) na seji dne 21. 1. 2021 in Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 82/16 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1) na seji dne 19. 2. 2021 sprejeli
o zbiranju določenih vrst komunalnih odpadkov v občinah Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli
(1) Ta odlok določa način, predmet in pogoje izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javna služba) na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju: občine) in vsebuje:
I. splošne določbe
II. organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe
III. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev
IV. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe
V. pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov storitev javne službe
VI. financiranje javne službe
VII. vrsto objektov in opreme za izvajanje javne službe
VIII. nadzor nad izvajanjem tega odloka
IX. kazenske določbe in
X. prehodne in končne določbe.
(2) Način, predmet in pogoje za izvajanja gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov iz občin v Regionalnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki Celje, določajo veljavni odloki o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v posameznih občinah.
(3) Podrobnejša tehnična pravila ravnanja s komunalnimi odpadki so opredeljena v tehničnem pravilniku o zbiranju odpadkov na območju občin (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga sprejme pristojni organ izvajalca.
Namen odloka je:
– opredelitev vsebine in standardov javne službe
– zagotavljanje varnega in učinkovitega izvajanja javne službe
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja
– določiti obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri izvajanju javne službe
– določiti pravice in obveznosti uporabnikov pri koriščenju javne službe
– ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen javne službe
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe
– določiti vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe in
– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe.
(cilji ravnanja s komunalnimi odpadki)
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
– zagotoviti učinkovito izvajanje javne službe in uspešno doseganje standardov in ciljev ravnanja z odpadki
– omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe
– zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat« in posledično zmanjšanje količine odpadkov, ki se odlagajo
– zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, recikliranje in predelavo
– zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in izločanje biološko razgradljivih odpadkov ter ustrezno ravnanje z njimi
– uveljaviti načelo »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«
– preprečevanje neorganiziranega odlaganja odpadkov v okolje
– zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov
– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov
– osveščati in obveščati uporabnike storitev javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki in
– zagotoviti izdelavo programov in uvedbo učinkovitih ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
(1) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni zakonski in podzakonski predpisi.
(2) Če so po uveljavitvi tega odloka sprejeti zakoni ali podzakonski akti in določbe tega odloka niso v skladu z njimi, veljajo neposredno določbe kasneje sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov.
(1) Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane;
2. embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali prestavitve na poti od proizvajalca do končnega uporabnika. Embalaža so tudi:
– izdelki, za katere se da očitno ugotoviti, da bo iz njih v nadaljnjih postopkih (npr. konfekcioniranje) izdelana embalaža, uporabljena za namene iz te točke,
– nevračljivi predmeti, uporabljeni za namene iz prve alineje tega odstavka in pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za ovijanje ali povezovanje blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje, pripravo za odpremo in označevanje blaga in
– predmeti, ki ustrezajo merilom iz uredbe, ki ureja ravnanje z embalažo;
3. gradbeni odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo pri manjših vzdrževalnih delih v stanovanjski enoti (npr. obnova kopalnice ipd.). Za večja gradbena dela velja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, kar pomeni, da mora investitor izbrati izvajalca gradbenih del, ki mora med drugim poskrbeti tudi za oddajo v nadaljnje ravnanje nastalih gradbenih odpadkov;
4. hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje v skladu z uredbo, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadkom. Je konstrukcija namenjena ločenemu zbiranju in kompostiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada v lastnem vrtu. Raba tako pridobljenega komposta je omejena na vrt, ki pripada določenemu gospodinjstvu;
5. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;
6. izvajalec javne službe (v nadaljevanju: izvajalec ali izvajalec javne službe) je izvajalec, ki ima pravico in obveznost po tem odloku izvajati javno službo;
7. komunalni odpadek po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti ter javnega sektorja in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 – Komunalni odpadki s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 – Embalaža s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki (v nadaljevanju tega odloka: odpadek ali komunalni odpadek);
8. kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke;
9. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov;
10. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov (plastificiran papir, celofan, onesnažena embalaža, ki se je ne da očistiti, plenice, higienski vložki, izrabljena obuvala, porcelan, gumijasti izdelki, kemični svinčniki ipd.), razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije;
11. nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so zaradi ene ali več nevarnih lastnosti s predpisom uvrščeni med nevarne odpadke;
12. objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov, v ali na katerem se opravlja proizvodna ali storitvena dejavnost ali je v javni rabi, ki povzroča nastajanje komunalnih odpadkov;
13. oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;
14. odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je tudi odpadna embalaža, izločena pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
15. odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu;
16. povzročitelj odpadkov je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov;
17. premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za prepuščanje in ločeno zbiranje teh frakcij;
18. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadka;
19. prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat. Je vnaprej določen prostor, praviloma na javni površini, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu. Prepuščanje poteka po vnaprej določenem urniku, ki je objavljen na spletni strani izvajalca. V primeru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu, je lahko prevzemno mesto tudi zbirno mesto;
20. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom;
21. stavba je objekt po predpisih o graditvi objektov, v katerem stalno ali začasno prebiva ena ali več oseb;
22. uporabnik storitev javne službe zbiranja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je izvirni povzročitelj odpadkov, če v tem odloku ni drugače določeno;
23. zbiralnica ločenih frakcij ali »ekološki otok« je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz gospodinjstva te frakcije prepuščajo izvajalcu;
24. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu te frakcije oddajajo;
25. zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Pri predhodnem sortiranju odpadkov se številka odpadka, ki jo mora odpadku dodeliti povzročitelj odpadkov, razen v primeru prepuščanja odpadka, ko mu jo mora dodeliti zbiralec, ki odpadek prevzame, ne spremeni;
26. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture, urejen in opremljen za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij;
27. zbirno mesto je prostor, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer imajo povzročitelji odpadkov nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za ločeno zbiranje in začasno hranjenje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih zakonitih državnih predpisih.
(strokovno-tehnične naloge javne službe)
(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki niso prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava.
(2) Občinske uprave občin ustanoviteljic izvajalca skrbijo za koordinacijo med občinami in izvajalcem.
(3) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca so:
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe
– izvajanje trajnostno naravnanih aktivnosti in projektov ter zasledovanje ciljev teh projektov, vključno z analiziranjem, poročanjem in informiranjem v zvezi s temi projekti.
(4) Izvajalcu se podelijo naslednje naloge:
– uporaba zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov za namene izvajanja javne službe
– upravljanje, izkoriščanje in vzdrževanje objektov in naprav potrebne za izvajanje javne službe
– vodenje vseh evidenc, ki so za opravljanje javne službe potrebne, skladno z veljavnimi predpisi in
– podajanje predlogov za investicijske posege v objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe.
(5) Občinska uprava izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(1) Občina zagotavlja:
– izvajanje vseh storitev, določenih v veljavnih predpisih
– financiranje javne službe in gospodarske javne infrastrukture v takšni višini, da je možno trajnostno zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca in gospodarske javne infrastrukture tako, da se ohranja njihova vrednost
– sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne službe
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na področju občine in
– pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim izvirnim povzročiteljem ali če ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(3) Izvajalec je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun občine zagotoviti zbiranje komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo.
(4) Če se v primeru iz drugega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
(5) Sredstva za pokrivanje stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena se zagotavljajo v občinskem proračunu.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(območje in oblika izvajanja javne službe)
(1) Občine zagotavljajo izvajanje javne službe z ustanovitvijo javnega podjetja na celotnem območju občin v skladu z veljavnimi predpisi tako, da so storitve javne službe dostopne vsem povzročiteljem odpadkov, uporaba storitev javne službe pa je za vse povzročitelje odpadkov obvezna.
(2) Izvajalec javne službe ter upravljavec gospodarske javne infrastrukture na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli je OKP JAVNO PODJETJE ZA KOMUNALNE STORITVE ROGAŠKA SLATINA d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec), ustanovljen na podlagi Odloka o ustanovitvi OKP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. (Uradni list RS, št. 89/12).
(1) Pristojni organ izvajalca sprejme Tehnični pravilnik, ki vsebuje:
– opredelitev tehnologije zbiranja odpadkov
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za zbiranje odpadkov skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(2) Izvajalec objavi Tehnični pravilnik na svoji spletni strani.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1) Javna služba po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in sicer:
– storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnih centrih in premičnih zbiralnicah
– storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov, zaradi oddaje v nadaljnjo obdelavo in/ali odlaganja ali odstranjevanja (prevoz do regijskega centra za obdelavo odpadkov RCERO Celje).
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.
(1) Izvajalec v okviru javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in oddajanja v nadaljnje ravnanje zagotavlja:
– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat
– zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika
– zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah
– zbiranje odpadkov v zbirnem centru
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje in
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.
(2) Izvajalec prevzema komunalne odpadke, ki jih zbira, brez evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke.
(3) Izvajalec za vse komunalne odpadke, ki jih zbere vodi evidenco v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.
(4) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu skladno s tem odlokom in navodili izvajalca.
(obveznost vključitve v javno službo)
(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi izvirni povzročitelji odpadkov na območju občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov iz območja občin, kjer se izvaja javna služba na način, določen v veljavnih predpisih.
(2) Uporabniki in plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe, vse druge pravno-organizacijske oblike, ter drugi subjekti, povzročitelji odpadkov in imajo sposobnost biti stranka. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki in pravne osebe morajo v tridesetih dneh od začetka opravljanja dejavnosti z izvajalcem skleniti pogodb v kateri se dogovori način zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(3) Če je tako določeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor v katerem se zapisniško uredi datum spremembe uporabnika, lokacija prevzema, število nameščenih posod za ločeno zbiranje, drugi pogoji zbiranja in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev. Ne glede na prejšnji stavek za spremembo uporabnika zadošča pisno obvestilo, poslano izvajalcu s strani novega ali starega uporabnika, pri čemer mora biti tisti, ki je obvestilo poslal, to sposoben dokazati. V tem primeru se upoštevajo podatki, ki so bili sporočeni v takšnem obvestilu, izvajalec pa ima pravico posredovane podatke preveriti pri novem ali starem uporabniku ter z ogledom na terenu.
(4) V primeru izvajanja javne službe gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik in plačnik storitev javne službe nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno-stanovanjske) obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev. Lahko pa se izvajalec dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke o številu oseb in druge potrebne podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov. Obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom pa izvede izvajalec.
(7) Šesti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe.
(8) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe urediti in plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(9) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.
(10) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje, da je ukinjen vodovodni priključek, električni priključek ipd.
(11) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo, v kateri se dogovorijo o načinu zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti najkasneje v roku 30 dni od začetka opravljanja dejavnosti.
(obveznost sporočanja sprememb)
(1) Uporabnik mora izvajalca pisno obvestiti v roku 15 dni od nastanka o naslednjih sprememb:
– naslova
– lastništva
– najemnih razmerij
– plačnikov
– uporabnikov, tudi število stalno ali začasno prijavljenih oseb
– fizičnih sprememb na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov in
– ostalih sprememb, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.
(2) V primerih iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika oziroma na podlagi obvestila v skladu s tretjim odstavkom 13. člena tega odloka.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika, komunalne storitve zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.
(4) Novi uporabnik in izvajalec se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, številu nameščenih posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev zbiranja. Izvajalec novega uporabnika vpiše v seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov. Novi uporabnik mora izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstva oziroma številu zaposlenih, če je povzročitelj odpadkov pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost.
(1) Izvajalec je dolžan ločeno zbrane odpadke iz 11. člena (naloge javne službe) oddajati shemam, zbiralcem in predelovalcem, skladno s predpisi, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani občine potrjen izvajalec gospodarskih javnih služb obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je občina skladno z odlokom iz drugega odstavka 1. člena tega odloka podelila koncesijo.
(2) Izvajalec je dolžan zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat« za odpadke določene v 20. členu tega odloka.
(3) Uporabnik odpadke zbira v zaprti opremi za zbiranje na svojem zbirnem mestu. Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov, to je najkasneje do 6. ure na dan zbiranja po urniku zagotoviti, da se zabojnik/tipizirana vreča prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov s strani izvajalca pa opremo v najkrajšem možnem času, to je še isti dan vrniti nazaj na zbirno mesto. Uporabnik za objekt, v katerem nihče nima urejenega stalnega ali začasnega bivališča (npr. počitniški objekt) in je v času prevzemanja komunalnih odpadkov odsoten, lahko tipizirane vreče odda na prevzemno mesto največ sedem dni pred dnem zbiranja po urniku.
(4) Za uporabnike na območjih, ki so nedostopna za komunalna vozila ali dostop do njih zaradi redke poselitve pomeni nesorazmerne stroške izvajanja javne službe, izvajalec določi skupno prevzemno mesto, ki so ga uporabniki dolžni uporabljati skladno s tretjim odstavkom tega člena.
(5) Za uporabnike na začasno nedostopnih območjih, izvajalec določi skupno prevzemno mesto, o katerem obvesti uporabnike preko spleta ali sredstev javnega obveščanja ali pisno.
(6) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij, ter pri prenovi zgradb in delov naselij, poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka, ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih območjih je treba s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice in prevzemna mesta za odpadke.
(urnik zbiranja odpadkov)
(1) Izvajalec prevzema:
– mešane komunalne odpadke najmanj enkrat na 14 dni
– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov najmanj enkrat na 14 dni
– biološke odpadke od marca do oktobra enkrat tedensko, od novembra do februarja enkrat na 14 dni
– stekleno embalažo in odpadni papir najmanj enkrat na dva meseca
– odpadni tekstil, belo tehniko in elektronsko opremo najmanj dvakrat letno
– nevarne odpadke enkrat letno in
– kosovne odpadke enkrat letno na podlagi naročilnice.
(2) Izvajalec z namenom optimizacije prevoznih poti in znižanja stroškov pripravi Urnike odvoza odpadkov, ki morajo vsebovati podatke o dnevu odvoza posameznih vrstah odpadkov po občinah in naseljih ali ulicah. Urnike odvoza odpadkov za tekoče leto je izvajalec dolžan objaviti na svoji spletni strani. Informacijo o prevzemu kosovnih odpadkov in o delovnem času zbirnih centrov je izvajalec dolžan objaviti na svoji spletni strani.
(3) Izvajalec sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od urnika odvozov odpadkov zgolj v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil.
(4) Čas prevzemanja odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec zagotovi na podlagi pogodbe, skladno s Tehničnim pravilnikom.
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov
– kosovni odpadki
– odpadki z vrtov, parkov in pokopališč
– odpadki s tržnic
– odpadki iz čiščenja cest
– mešani komunalni odpadki in
– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v okviru javne službe ne zbirajo:
– odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,
– odpadki z vrtov in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
– odpadna jedilna olja od izvirnih povzročiteljev, ki so povzročitelji odpadnih jedilnih olj iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi.
(3) Izvajalec mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(4) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(5) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z oddajo:
– v tipizirane in označene zabojnike ali izjemoma v tipizirane vreče, postavljene na prevzemnih mestih po sistemu od vrat do vrat
– v tipiziranih in označenih skupnih zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah na skupnih zbirnih mestih
– v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otok)
– v zbirnih centrih ali
– v premičnih zbiralnicah, pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
(6) Izvajalec prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za posamezno vrsto odpadka določeni z letnim urnikom odvozov in ga objavi najkasneje do 31. decembra za naslednje leto na svoji internetni strani.
(7) V primeru izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim urnikom odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, mora izvajalec o vzrokih izpada ter o novih terminih pravočasno (vsaj en dan prej ali na isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje najmanj z objavo na svoji spletni strani. Pri tem mora uporabnike obvestiti o nadomestnem terminu izvedbe storitve.
(8) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število vreč za zbiranje posameznih vrst odpadkov in jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.
(9) Izvajalec ni dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga povzročiteljem nudi izvajalec. Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode oziroma zabojnika, si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vrečke pri izvajalcu. V primeru nepravilnega odlaganja odpadkov na prevzemnem mestu, mora izvajalec kršitelja prijaviti pristojnemu inšpektoratu.
(prevzemanje ločeno zbranih frakcij)
(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:
– prevzemanje zbrane odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat v skladu s Tehničnim pravilnikom
– prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnih centrih in po sistemu od vrat do vrat v skladu s Tehničnim pravilnikom
– prevzemanje ločenih frakcij v zbirnih centrih
– prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnih centrih in
– zbiranje kosovnih odpadkov od uporabnika na njegov poziv.
(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:
– prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij
– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.
(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določita v Tehničnem pravilniku.
(biološko razgradljivi odpadki)
(1) Biološko razgradljivi odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati po sistemu »od vrat do vrat« ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, če ni v tem členu drugače določeno. Prevzemno mesto za ločeno zbrane biološko razgradljive odpadke je isto kot za mešane komunalne odpadke.
(2) Za biološko razgradljive odpadke je treba zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje pri povzročiteljih odpadkov na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja.
(3) Uporabnik na območju katerega izvajalec uredi javno zbiranje bioloških odpadkov po sistemu od vrat do vrat, svojo odločitev o uporabi javne storitve ravnanja z biološkimi odpadki pisno sporoči izvajalcu. V primeru, da uporabnik biološke odpadke na tem območju želi hišno kompostirati, mora o tem podati pisno izjavo in izvajati hišno kompostiranje. V primeru, da izvajalec ugotovi, da uporabnik tega ne izvaja v celoti, ga izvajalec vključi v sistem zbiranja. Za uporabnike v objektih, kjer ni možnosti za hišno kompostiranje, je uporaba storitev javne službe ravnanja z biološkimi odpadki obvezna.
(4) Na območjih, kjer izvajalec ne zagotavlja rednega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih biološko razgradljivih odpadkov v hišnem kompostniku, točkovno na enem mestu na lastnih zemljiščih na način in količinah, da se pri tem ne povzroča obremenitev okolja z emisijami vonjav.
(5) Zbiranje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je obvezno za stanovalce večstanovanjskih stavb.
(6) Izvajalec spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološko razgradljive odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim rednim prevzemanjem biološko razgradljivih odpadkov, če imajo za tako kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov, tako da pri tem ne povzročajo obremenitev okolja z emisijami vonjav.
(7) Pri uporabniku lahko izvaja nadzor zbiranja in hišnega kompostiranja izvajalec ter drugi pristojni organi. Če se pri nadzoru ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, se ukrepa skladno s tem odlokom.
(8) Hišno kompostiranje mora biti praviloma urejeno s hišnim kompostnikom, ki se nahaja na funkcionalni površini objekta. Uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika.
(9) Izvajalec mora zagotoviti:
– da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav;
– prevzemanje biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim urnikom zbiranja;
– da prevzemno mesto opremi s tipskim zabojnikom ustrezne barve in velikosti za zbiranje bioloških odpadkov;
– da zamenja obstoječi zabojnik za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi;
– čiščenje in razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje vsaj enkrat letno in
– čiščenje in razkuževanje vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov.
(10) Če povzročitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje biološko razgradljivih odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo, izvajalec takih odpadkov na dan odvoza tovrstnih odpadkov ne prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzročitelj odpadkov izvajalcu plača strošek prihoda (zbiranje in odvoz), dodatni strošek zbiranja in odvoza ter predpisano dajatev za odlaganje odpadkov, ob prevzemu na dan odvoza ostankov odpadkov. Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu.
(11) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom.
(zbiranje po sistemu »od vrat do vrat«)
(1) Izvajalec po sistemu »od vrat do vrat« v skladu z urniki odvoza odpadkov prevzema:
– mešane komunalne odpadke
– biološko razgradljive odpadke in
– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(2) Po sistemu »od vrat do vrat« izvajalec zagotavlja tudi prevzem naslednjih odpadkov:
– odpadni papir
– stekleno embalažo
– odpadni tekstil
– odpadno belo tehniko in elektronsko opremo.
(3) Uporabniki papir in steklo zbirajo ločeno v karton/škatlo ali posebno vrečo in ga po urniku na dan odvoza odložijo na prevzemno mesto oziroma ga oddajo na obstoječih ekoloških otokih ali v zbirnem centru.
(4) Zabojniki ali vreče za zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« morajo biti označeni tako, da uporabnik zbiranja nedvoumno ve, kateri odpadki spadajo v posamezni zabojnik ali vrečo.
(5) Izvajalec ni dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga povzročiteljem nudi izvajalec javne službe.
(6) Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode oziroma zabojnika, si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vreče pri izvajalcu.
(7) Izvajalec mora vse prevzete odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(8) V primeru kršitve, mora izvajalec kršila prijaviti pristojnemu inšpektoratu.
(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)
(1) Izvajalec v zbiralnici zbira:
– odpadni papir in karton
– odpadno embalažo iz papirja in kartona
– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter
– odpadno embalažo iz stekla.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalcu v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat.
(3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(4) Zbiralnica je namenjena tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem.
(5) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.
(6) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, šolah, vrtcih in drugih ustanovah.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(8) Kadar izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov iz prvega odstavka tega člena po sistemu »od vrat do vrat«, lahko obstoječe zbiralnice brez predhodnih obvestil tudi ukine, če bi se ugotovile večkratne kršitve nepravilno ločenih odpadkov (zlasti nepravilno odloženi odpadki, odlaganje poleg zabojnikov ipd.).
(urejanje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij – ekoloških otokov
(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina ali vaška oziroma trška skupnost zagotovi drugo primerno javno površino. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem zemljišču.
(2) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini in je opremljena z:
– zabojnikom za prepuščanje odpadnega papirja, kartona in odpadne embalaže iz papirja in kartona,
– zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov ter
– zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz stekla.
(3) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
– izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prejšnjega odstavka na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje,
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(4) Zabojniki iz drugega odstavka tega člena morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni.
(5) Izvajalec prazni zabojnika iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz 3. točke drugega odstavka tega člena pa vsaj enkrat mesečno. Na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz drugega odstavka tega člena pa tudi pogosteje.
(6) Izvajalec mora na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku zabojnik izprazniti najkasneje v 48 urah od prejema obvestila.
(7) Izvajalec mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(1) Izvajalec v premični zbiralnici zbira:
– nevarne in nenevarne komunalne odpadke iz gospodinjstev v skladu z uredbo, ki ureja javno službo,
– zelo majhno odpadno električno in elektronsko opremo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.
(2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km², pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.
(4) Izvajalec mora najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.
(5) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine.
(6) Izvajalec mora zagotoviti prevzemanje nevarnih frakcij v skladu z podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(7) Ločeno zbiranje nevarnih frakcij se zagotavlja najmanj enkrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku, ki ga določi izvajalec.
(8) Izvajalec mora povzročitelje komunalnih odpadkov najmanj štirinajst dni pred prevzemom nevarnih frakcij obvestiti o času in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim v sredstvih javnega obveščanja, na spletni strani izvajalca in na drug krajevno običajen način.
(9) Prevzemanje nevarnih frakcij iz gospodinjstev izvajalec izvaja tudi v zbirnih centrih. Prevzemno mesto nevarnih odpadkov je opremljeno s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. Ko je zbrana primerna količina nevarnih odpadkov, jih izvajalec odda pooblaščenim prevzemnikom oziroma odstranjevalcem, skladno s podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(urejanje in vzdrževanje premičnih zbiralnic)
(1) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki, posodami ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 23. člena tega odloka. Zabojniki, posode ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.
(2) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.
(3) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:
– je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(4) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(5) Izvajalec mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka prejšnjega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(6) Izvajalec mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(zbiranje mešanih komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec zbira mešane komunalne odpadke po sistemu od vrat do vrat od vseh izvirnih povzročiteljev teh odpadkov. Lasten prevoz mešanih komunalnih odpadkov na zbirni center ni dovoljen.
(2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po vnaprej določenem urniku prepustiti te odpadke izvajalcu v tipiziranih posodah s prostornino 120 l, 240 l in 1100 l.
(3) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vreče za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, ki jih določa pravilnik iz 9. člena tega odloka, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.
(4) Če se mešani komunalni odpadki prepuščajo v zabojniku, izvajalec vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 120 litrov, na stroške uporabnika.
(5) Izvajalec prevzema mešane komunalne odpadke najmanj enkrat na dva tedna.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec pri uporabniku, ki je izvirni povzročitelj teh odpadkov iz dejavnosti, prevzema mešane komunalne odpadke pogosteje, če se tako dogovorita.
(7) Izvajalec mora zamenjati obstoječi zabojnik za mešane komunalne odpadke, če prostornina zabojnika ne ustreza potrebam uporabnika ali če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi.
(velikost in število obveznih posod za odpadke)
(1) Povzročitelji odpadkov zbirajo odpadke na izvoru v tipizirane namenske posode za komunalne odpadke, ki imajo certifikat, da so narejene skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN-840-1 do 6).
(2) Standardne velikosti posod za zbiranje frakcij odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« po skupinah uporabnikov so:
1. v stanovanjskih hišah: 120 l, 240 l in 1.100 l,
2. v stanovanjskih blokih: 120 l, 240 l in 1.100 l,
3. za dejavnosti (pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost) – 120 l, 240 l in 1.100 l posode.
Za večje količine odpadkov pri velikih uporabnikih pravnih osebah, samostojnih podjetnikih posameznikih in fizičnih osebah, ki opravljajo dejavnost, se uporabljajo 5 m³ do 8 m³ zabojniki, ter zabojniki s stiskalno napravo (pres), kapacitete 7 m³ do 10 m³.
(3) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike storitev določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz 25. člena tega odloka se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s Tehničnim pravilnikom.
(4) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec skladno z merili, določenimi v Tehničnem pravilniku.
(5) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vreč za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih. Stroški zamenjave in vzdrževanja se določijo v tarifnem pravilniku.
(6) Če imajo uporabniki občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, jih morajo odložiti v namensko predpisano vrečo za zbiranje odpadkov z logotipom izvajalca (zelena vreča), ter jo postaviti poleg predpisane posode za zbiranje odpadkov ali pa prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje.
(7) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov.
(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zabojnike, poškodovane popraviti, dotrajane pa nadomestiti z novimi.
(2) V primeru, ko izvajalec zaradi malomarnosti uporabniku poškoduje zabojnik v času njegove življenjske dobe, ga je v dogovoru z uporabnikom dolžan popraviti ali zamenjati z novim zabojnikom.
(3) Čiščenje zabojnikov ni vključeno v osnovni obseg storitev zbiranja komunalnih odpadkov, razen enkrat letno čiščenje rjavih zabojnikov za biološko razgradljive odpadke. Ostala čiščenja zabojnikov, ki jih naroči uporabnik se plačajo v skladu s cenikom izvajalca.
(4) Zabojniki na zbirnih mestih uporabnikov večstanovanjskih stavb (bloki, večstanovanjske hiše) ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča več različnih povzročitelji odpadkov, morajo biti vedno zaprti, kar zagotavlja upravnik stavbe (vsaka posoda posebej ali v skupnem prostoru).
(1) Zabojniki za različne odpadke se med seboj ločijo po barvah oziroma po barvah pokrovov, in sicer:
– zelen zabojnik za mešane komunalne odpadke
– zelen zabojnik z rumenim pokrovom za mešano embalažo
– zelen zabojnik z modrim pokrovom za papir
– zelen zabojnik z rjavo nalepko z napisom, da se v zabojniku zbira karton
– zelen zabojnik z rdečim pokrovom za stekleno embalažo
– rjav zabojnik za biološke odpadke in
– zelen zabojnik z rdečim pokrovom in z nalepko z napisom, da se v zabojniku zbirajo odpadne sveče.
(2) Zabojnik lahko izjemoma tipizira tudi nalepka, iz katere je razvidno, katera frakcija odpadkov se zbira v zabojniku.
(1) Oddaja odpadkov v tipiziranih vrečah je lahko skladno z določili tega odloka stalna ali občasna.
(2) Izvajalec določi letno število tipiziranih vreč za redno oddajo odpadkov s Tehničnim pravilnikom.
(3) V primeru občasnega povečanja količine odpadkov, so uporabniki le-te dolžni zbrati in oddati na prevzemno mesto v tipiziranih vrečah.
(4) Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto v času zbiranja komunalnih odpadkov po tem odloku. Uporaba drugih vreč za oddajo odpadkov ni dovoljena.
(5) Z nakupom dodatne tipizirane vrečke je plačana tudi storitev ravnanja s komunalnimi odpadki.
(6) Uporabniki, ki uporabljajo skupne posode dobijo ob namestitvi teh posod ključe za posode in rumene vreče brezplačno. Za uporabo skupnih posod plačujejo najem. Teh posod ni možno odkupiti in so last izvajalca. Pri naslednjih delitvah se zaračuna strošek pošiljanja vreč po pošti, če uporabnik zahteva, da se mu vreče pošljejo. Vsi uporabniki imajo možnost dviga vreč na upravi podjetja ali v skladišču med delovnim časom izvajalca.
(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k določitvi prevzemnega mesta na njegovem zemljišču in pisno soglasje lastnikov zemljišč, potrebnih za dostop s smetarskim vozilom izvajalca zbiranja.
(2) Prevzemno mesto je lahko oddaljeno največ pet metrov od roba prometne poti specialnega komunalnega vozila.
(3) Uporabnik mora zagotoviti, da se zabojnik ali namenska vreča prestavi z zbirnega mesta na prevzemno mesto do 6.00 ure zjutraj glede na predviden dan odvoza, po prevzemu odpadkov pa prazni zabojnik čimprej, najkasneje pa do konca dne, ko je bil prevoz opravljen, vrne na zbirno mesto.
(4) Prevzemno mesto soglasno določita povzročitelj odpadkov in izvajalec. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke občinski inšpekcijski organ.
(5) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve specialnega komunalnega vozila.
(6) Povzročitelj odpadkov je dolžan v zimskem času zagotoviti neoviran dostop do prevzemnega mesta. Prav tako mora odstraniti zapadli sneg s pokrovov posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.
(7) Lastniki zemljišč morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda specialnega komunalnega vozila. Če tega na poziv izvajalca ne storijo, na njihove stroške obrez vej opravi izvajalec.
(8) V času popolne ali delne zapore ceste, ki specialnim komunalnim vozilom izvajalca onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, mora investitor v roku pet dni pred načrtovano zaporo ceste obvestiti izvajalca in se z njim dogovoriti o začasnem prevzemnem mestu.
(9) Dovozna pot do prevzemnega mesta mora biti urejena tako, da:
– je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah,
– mora prometna površina do odjemnega mesta prenesti osne obremenitve specialnega komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste,
– je najmanjša širina dovozne poti za specialno vozilo do prevzemnega mesta odpadkov in za prevoz odpadkov 3 m, svetla višina pa 4 m,
– mora imeti slepa cesta zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dovozne poti do prevzemnega mesta za odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča,
(10) Izvajalec na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna komunalna vozila, v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupno zbirno mesto, ki je hkrati tudi prevzemno mesto in ustrezno embalažo za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (tipske posode, zabojniki, tipske vreče). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno.
(11) Če je zaradi popolne ali delne zapore občinske ceste izvajalcu onemogočen odvoz odpadkov z območja zapore, se morata izvajalec in investitor dogovoriti o načinu začasnega prepuščanja odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu, ter o tem obvestiti izvajalca in povzročitelje odpadkov.
(12) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja odpadkov, vključno z opremo izvajalca.
(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v zaprtih posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.
(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa zavezane.
(3) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnega in prevzemnega mesta ter dovozne poti do mesta prevzema skrbi uporabnik.
(4) Če s tem soglaša izvajalec, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.
(5) Za zbirna mesta povzročiteljev iz večstanovanjskih stavb (bloki, večstanovanjske hiše), poslovno-stanovanjskih ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča več različnih povzročiteljev odpadkov, za katere je na podlagi posebnih predpisov določen upravnik take stavbe, je za izvajanje določb iz prvega do tretjega odstavka tega člena in ostalih določb tega odloka dolžan skrbeti upravnik stavbe.
(6) Izvajalec je dolžan izprazniti le zabojnike, ki so vključeni v sistem zbiranja oziroma odpeljati le tipizirane vreče. Praznjenje zabojnikov mora izvesti varno, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta, ter ne poškoduje zabojnikov ali okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.
(1) Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov v zbirnem centru.
(2) Občina mora zagotoviti, da je zbirni center na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, prav tako pa tudi dostop specialnim komunalnim vozilom izvajalca za njihovo zbiranje in prevoz.
(3) V zbirnih centrih izvajalec zbira:
– nevarne komunalne odpadke v skladu z uredbo, ki ureja javno službo
– nenevarne komunalne odpadke v skladu z uredbo, ki ureja javno službo
– odpadno električno in elektronsko opremo v skladu predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo
– kosovne odpadke
– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami
– manjše količine odpadne folije silažnih bal proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca, kot posebno storitev izvajalca.
(4) V zbirnem centru Tuncovec izvajalec poleg odpadkov iz tretjega odstavka tega člena kot posebno storitev zbira tudi:
– manjše količine gradbenih odpadkov proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca
– manjše količine odpadkov, ki vsebujejo vezan azbest, v skladu z veljavnimi predpisi in proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca in
– odpadno folijo silažnih bal (tudi večje količine) proti plačilu stroškov končne oskrbe po veljavnem ceniku izvajalca.
(5) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem rednega zbiranja odpadkov na območju občin za katere velja ta odlok.
(6) Vrste odpadkov, ki jih prevzema izvajalec v zbirnem centru ter vrsto posod za njihovo zbiranje (tip, barva, volumen in število), vodi izvajalec v registru zbirnega centra.
(7) Izvajalec prevzema odpadke v zbirnem centru v obratovalnem času zbirnega centra, o katerem povzročitelje obvesti na krajevno običajen način in objavi na svoji spletni strani.
(8) V vsaki občini se uredi vsaj en zbirni center, razen če ni v tem odloku drugače določeno.
(9) Ne glede na osmi odstavek tega člena, zbirnega centra ni treba urediti na območju občine, ki ima manj kot 3.000 prebivalcev ali če je v okviru javne službe zbiranja zagotovljeno, da lahko izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov prepuščajo odpadke v zbirnem centru na območju druge občine ter
– javno službo zbiranja v obeh občinah izvaja isti izvajalec javne službe in
– se občini dogovorita o skupni uporabi tega zbirnega centra ali je ta zbirni center skupna infrastruktura lokalnega pomena obeh občin.
(ureditev in vzdrževanje zbirnega centra)
(1) Zbirni center mora biti vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi.
(2) Zbirni center upravlja izvajalec.
(3) Zbirni center mora biti načrtovan, zgrajen, urejen in opremljen za:
– prevzem odpadkov iz tretjega odstavka 32. člena,
– prevzem odpadkov, ki jih izvajalec zbiranja zbere po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah in s premično zbiralnico in jih ne odda neposredno v nadaljnje ravnanje,
– tehtanje prevzetih, predhodno skladiščenih in oddanih odpadkov ter
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje prevzetih odpadkov.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek zbirnega centra ni treba urediti in opremiti za tehtanje prevzetih, predhodno skladiščenih in oddanih odpadkov, če izvajalec zagotovi tehtanje odpadkov iz sedmega odstavka tega člena v drugem zbirnem centru, ki ga kot izvajalec upravlja na geografsko zaokroženem območju, ali pred oddajo odpadkov v nadaljnje ravnanje.
(5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:
– uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje in
– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.
(6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.
(7) Izvajalec mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(8) Izvajalec mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo in mu jih oddati.
(9) Kosovne odpadke, ki jih odda v pripravo za ponovno uporabo, odda kot odpadke s številko odpadka 20 03 07.
(10) Izvajalec mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(11) Na območju zbirnega centra je nepristojnim osebam prepovedano brskati po zabojnikih in drugih posodah ter odnašati ločene frakcije in druge odpadke izven zbirnega centra.
(12) Odpadki se pred ali v neposredno bližino zbirnih centrov ne smejo odlagati.
(uporaba zbirnega centra)
(1) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki so uporabniki storitev javne službe v skladu s tem odlokom.
(2) Uporabnik mora odpadke pred oddajo v zbirnem centru ustrezno ločiti. Tekoči odpadki morajo biti embalirani varno, v ustrezni embalaži in označeni najmanj z navedbo vsebine in nevarnih lastnosti.
(3) Uporabnik se mora pred predajo odpadkov v zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki. Dokazilo je lahko potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec ali drug ustrezni dokument. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. Povzročitelj odpadkov je pri oddaji odpadkov dolžan slediti navodilom delavca na tehtnici in delavca v zbirnem centru.
(4) Uporabnik iz gospodinjstva lahko morebitne viške odpadne embalaže in komunalnih odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov, oddajo brez doplačila. Obračun mešanih komunalnih se po oddanih količinah izvede skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(5) V zbirnem centru lahko posamezne odpadke (številke skupin odpadkov 15 in 20) oddajo tudi uporabniki, ki so pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca. Ti uporabniki so dolžni za odpadke pred oddajo izročiti naročilnico, ki mora biti podpisana in iz katere morajo biti nedvoumno razvidni vsi podatki o pravni osebi, samostojnem podjetniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost. V primeru, da uporabnik ne predloži naročilnice, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center.
(zbiranje kosovnih odpadkov)
(1) Izvajalec mora kosovne odpadke prevzeti od uporabnika najmanj enkrat v koledarskem letu na njegov poziv, uporabniki pa lahko v delovnem času zbirnih centrov kosovne odpadke predajo na zbirnih centrih.
(2) Naročila terminsko niso omejena, ima pa izvajalec, zaradi organizacije odvozov, pravico do 3-tedenskega odzivnega časa. Na podlagi prejetega izpolnjenega naročila, se o natančnem terminu prevzema kosovnih odpadkov, izvajalec dogovori z vsakim uporabnikom posebej. Predpogoj za brezplačen odvoz kosovnih odpadkov so poravnane vse zapadle obveznosti uporabnika do izvajalca.
(3) Zbiranje kosovnih odpadkov je namenjeno vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem rednega odvoza odpadkov v okviru javne službe.
(4) Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke, kot so npr. vzmetnice, pohištvo, sanitarni elementi, preproge, odpadni kovinski deli, odpadna električna in elektronska oprema in ostali odpadki, ki jih zaradi velikosti ni možno odlagati v posode za odpadke.
(5) Izvajalec mora imeti na svoji spletni strani objavljeno obvestilo o možnostih, načinu in času prevzema kosovnih odpadkov, uporabnike, ki so gospodinjstva pa o tem enkrat letno tudi obvestiti. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke in navodila za njihovo prepuščanje.
(6) Izvajalec vodi evidenco uporabnikov, ki so v koledarskem letu že naročili kosovni odvoz odpadkov. Če uporabnik več kot enkrat v koledarskem letu naroči odvoz kosovnih odpadkov, mora plačati stroške po ceniku izvajalca.
(7) Če odloži uporabnik v zabojnik odpadke, ki vanj ne sodijo, ga izvajalec pozove, da jih ustrezno sortira, sicer to opravi izvajalec na stroške uporabnika.
(8) Povzročitelj odpadkov namesti kosovne odpadke na prevzemno mesto na dan predvidenega odvoza in ne prej.
(9) Imetniki kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Uporabniki lahko zbiralcu prepustijo tudi odpadno električno in elektronsko opremo.
(10) Izvajalec prevzete kosovne odpadke v zbirnem centru presortira na uporabne sekundarne surovine (les, kovina, plastika, odpadna električna in elektronska oprema), razdre sestavljene voluminozne materiale (vzmetnice, oblazinjeno pohištvo), sekundarne surovine odda pooblaščenim družbam za promet in predelavo sekundarnih surovin, preostanek pa odpelje v obdelavo in ostanek v končno ravnanje na odlagališče nenevarnih odpadkov.
(11) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se odvoz kosovnih odpadkov izvrši na podlagi posebne pogodbe, sklenjene med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem ali na podlagi naročilnice in plačila po predračunu. Povzročitelj odpadkov lahko kosovne odpadke tudi odda proti plačilu v zbirni center, ki ga upravlja izvajalec zbiranja.
(12) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih komunalnih odpadkov iz dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(prevzemanje gradbenih odpadkov in odpadnih gum)
Gradbene odpadke iz gospodinjstev kot iz dejavnosti in odpadne gume, izvajalec prevzema izključno na zbirnem centru Tuncovec in proti plačilu v skladu s cenikom izvajalca. V ostalih zbirnih centrih, kjer ni možnosti tehtanja, gradbenih odpadkov in odpadnih gum izvajalec ne prevzema.
(prevzemanje azbestnih odpadkov)
(1) Uporabniki morajo z azbestnimi odpadki (številka odpadka 17 06 05) ravnati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(2) Uporabniki azbestno cementne odpadke predajo izključno v zbirnem centru Tuncovec proti plačilu. Stroške prevoza, embaliranja, označevanja, odlaganja ter s tem povezane stroške izvajalca plača povzročitelj odpadka.
(obveznosti organizatorjev javnih prireditev, taborov in izvajalcev gradbenih del)
(1) Organizatorji javnih prireditev na prostem morajo pred začetkom prireditve z izvajalcem skleniti dogovor s katerim se podrobneje določi vrsta in obseg storitve glede na pričakovano število udeležencev, ter način odvoza odpadkov in pokrivanja stroškov.
(2) Izvajalec mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za vsaj:
– odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona
– odpadno embalažo iz stekla
– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov
– mešane komunalne odpadke ter
– biološke odpadke.
(3) Izvajalec prevzame odpadke iz drugega odstavka tega člena na mestu javne prireditve. Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk, določi in zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev, pri čemer pa noben od zabojnikov iz drugega odstavka tega člena ne sme biti manjši od 240 litrov.
(4) Organizator mora po končani prireditvi poskrbeti, da se prireditveni prostor v najkrajšem možnem času, vendar ne kasneje kot v 12 urah ustrezno očisti. Prvi delovni dan po prireditvi se odpadki prepustijo izvajalcu zbiranja na dogovorjenem začasnem prevzemnem mestu.
(5) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč, nosi organizator.
(6) Ne glede na peto alinejo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi za svoje biološke razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(7) Podrobneje dogovorita vrsto in obseg storitve javne službe organizator prireditve in izvajalec s pogodbo.
(8) Organizatorji so dolžni obvestiti izvajalca o nameravani prireditvi najmanj štirinajst dni pred predvidenim datumom izvedbe prireditve.
(9) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem pogodbo o zbiranju in oddaji odpadkov.
(10) Investitorji in izvajalci gradbenih in drugih del na gradbiščih, pri katerih nastajajo komunalni odpadki in odpadna mešana embalaža, morajo z izvajalcem skleniti dogovor o načinu zbiranja in oddaje odpadkov najkasneje v roku 8 dni pred začetkom izvajanja del.
Organizatorji čistilnih akcij morajo najmanj en mesec pred načrtovano akcijo, z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku storitev. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti.
(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.
(2) Odlaganje komunalnih odpadkov in embalaže izven s tem odlokom določenih mest je prepovedano.
(ukrepanje v primeru nezakonito in nepravilno odloženih odpadkov)
(1)Če so na zemljišču v lasti občine ali države nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinski inšpektor izvajalcu njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem druga oseba, pa na račun osebe, ki izvaja posest.
(2) Če se kasneje odkrije povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.
(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinski inšpektor lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.
(4) Izvajalec izvaja kontrolo pravilnosti ločenega zbiranja »od vrat do vrat« pri posameznem povzročitelju odpadkov. V primeru, da povzročitelj odpadkov odlaga v tipske posode, ki so namenjene točno določeni vrsti komunalnih odpadkov, odpadke, ki tja ne sodijo, ga izvajalec pisno opozori. Če se nepravilno ločevanje ponovi, posreduje izvajalec pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za kaznovanje povzročitelja odpadkov v skladu s kazenskimi določbami tega odloka.
(ravnanje s komunalnimi odpadki drugih javnih služb in velikih uporabnikov)
(1) Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema odpadke od drugih izvajalcev javnih služb, če jih le-ti na podlagi drugih predpisov zbirajo v okviru drugih obveznih ali izbirnih gospodarskih javnih služb, in sicer:
– odpadke z živilskih trgov
– odpadke pri čiščenju cest
– odpadke, primerne za kompostiranje iz parkov, vodnega sveta in pokopališč
– odpadne nagrobne sveče.
(2) Izvajalec trajno, začasno ali občasno prevzema tudi odpadke od drugih velikih uporabnikov.
(3) Odpadki iz prvega odstavka tega člena in od drugih velikih uporabnikov se prevzemajo pod pogoji, ki se določijo v pogodbi med izvajalcem in posameznim uporabnikom.
(1) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, ali prodaja stranskih proizvodov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti in niso obvezne storitve javne službe.
(2) Izvajalec lahko:
– zbira odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, od tistih izvirnih povzročiteljev teh odpadkov, s katerimi se dogovori o takem načinu zbiranja v terminih, za katere se dogovorita;
– nameni zbiralnico tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem;
– Zbirni center Tuncovec nameni tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem javne službe.
(3) Izvajalec lahko izvaja tudi naslednje posebne storitve:
– razvršča ločeno zbrano odpadno embalažo,
– prodaja ločeno zbrane odpadke,
– prodaja kompost.
(4) Storitve iz prvega in tretjega odstavka tega člena so posebne storitve, ki jih izvajalec lahko izvaja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– izvajalec pri izvajanju posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova,
– razmere na javni infrastrukturi dopuščajo tako izvajanje in ni ogroženo izvajanje javne službe,
– prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe, pri čemer prihodki posebnih storitev, ki jih izvajalec zbiranja komunalnih odpadkov ustvari na podlagi opravljanja posebnih storitev, prednostno znižujejo stroške zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov.
(5) Občine, na območju katerih velja ta odlok, soglašajo z izvajanjem posebnih storitev navedenih v tem členu in pooblaščajo izvajalca za izvajanje teh storitev na celotnem območju občin.
(6) Cene posebnih storitev predlaga izvajalec, obravnava jih nadzorni svet podjetja, potrdi pa jih Svet ustanoviteljev.
(obdelava biološko razgradljivih odpadkov)
Izvajalec v mali kompostarni na zbirnem centru Tuncovec kot posebno storitev izvaja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov, ki jih zbira v okviru javne službe. V okviru teh storitev zagotavlja:
– predelavo odpadnega lesa v sekance (izključno za potrebe delovanja male kompostarne),
– storitve obdelave biološko razgradljivih odpadkov v kompostarni.
(razvrščanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe se z izvornim razvrščanjem s strani uporabnika pred oddajo komunalnih odpadkov zagotavlja predhodno ločevanje komunalnih odpadkov na osnovne frakcije:
– odpadna komunalna embalaža (vse frakcije)
– biološko razgradljivi in kuhinjski odpadki
– kosovni odpadki in
– nevarni odpadki.
(tehtanje komunalnih odpadkov)
V okviru javne službe se znotraj Zbirnega centra Tuncovec zagotavljajo storitve tehtanja:
– mešanih komunalnih odpadkov pred obdelavo,
– odpadne embalaže po vrstah, katero mora izvajalec skladno s predpisi oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo,
– ločenih frakcij, ki gredo v predelavo,
– vsake pošiljke odpadnih jedilnih olj, ki se oddajo v predelavo,
– nevarnih frakcij, ki gredo v predelavo ali odstranjevanje,
– drugih odpadkov, kadar je to določeno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
V okviru javne službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu v zbirnih centrih z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Izvajalec mora pri izvajanju javne službe zagotoviti:
– nabavo in vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe;
– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;
– urejanje in vzdrževanje prostorov, v katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov ter premičnih zbiralnic;
– redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja prekomerne emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov,
– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;
– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.
(2) Izvajalec mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:
– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,
– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,
– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin ali
– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.
(3) Izvajalec mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje vozil, s katerimi se prevažajo odpadki in posod za zbiranje odpadkov, tako da ni ogroženo človekovo zdravje in da ni škodljivih vplivov na okolje.
(4) Izvajalec redno pere posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane odpadne embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in posode nameščene v okviru zbiralnic ločenih frakcij. Pogostost pranja je opredeljena v Tehničnem pravilniku.
(5) Izvajalec je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe namensko ali iz malomarnosti povzročijo pri njem zaposleni ljudje povzročiteljem odpadkov ali tretjim osebam.
(1) Izvajalec mora voditi register odjemnih mest.
(2) Izvajalec je dolžan voditi seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov in na zbiralnicah ločenih frakcij. Seznam nameščenih posod vsebuje naslednje podatke:
– ime in priimek nosilca povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,
– davčno številko nosilca povzročitelja odpadkov,
– lokacijo nameščenih posod (naslov),
– število oseb, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,
– vrsto, velikost in število posod oziroma delež na skupni posodi, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva.
(3) Vsebinski podatki iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za identifikacijo pravnih oseb, nameščenih posod na zbiralnicah ločenih frakcij in nameščenih skupnih posod.
(4) Izvajalec skrbi za ažurnost seznama in ga na zahtevo posreduje občini. Izvajalec mora seznam vsaj enkrat letno uskladiti z uradnimi državnimi evidencami.
(5) Občina je dolžna v okviru svojih izvirnih pristojnosti omogočiti izvajalcu pridobitev potrebnih podatkov o povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Potrebni podatki so:
– število oseb s stalnim in začasnim prebivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– podatki o nosilcu posameznega gospodinjstva.
(6) Podatki v registru uporabnikov se lahko spremenijo na podlagi:
– pisnega sporočila uporabnika skladno s tem odlokom,
– ugotovitev izvajalca glede na uradni vir podatkov iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in glede na ugotovljeno stanje pri posameznem povzročitelju,
– ugotovitev pristojnega ali inšpekcijskega organa.
(7) Izvajalec ob vsaki spremembi podatkov v registru uporabnikov na vlogo uporabnika oziroma ugotovitev iz druge in tretje alineje šestega odstavka tega člena, potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje v roku 30 dni po vpisu spremembe v register uporabnikov.
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje in mnenja k projektu v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Za izdajo smernic in mnenj mora vlagatelj predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Stroški za izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi potrjenih cen s strani Sveta ustanoviteljev in sklenjene pogodbe med izvajalcem in občino.
(kataster javne infrastrukture)
(1) Vodenje katastra komunalnih naprav občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne baze podatkov. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Stroški vodenja katastra vključujejo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov. Stroški se določijo v planu poslovanja, ki ga potrdi Svet ustanoviteljev.
(2) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi.
(vzdrževanje in izvajanje investicij/obnov)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na objektih in napravah, ki se uporabljajo za izvajanje javne službe, skrbi izvajalec. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali subvencij.
(2) Investitorji v obnovo javne infrastrukture so občine. Občine Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli s tem odlokom pooblaščajo izvajalca OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij do višine letne najemnine, pobrane za infrastrukturo. Občine podeljujejo izvajalcu indirektno pooblastilo (izvajalec nastopa v svojem imenu in za račun občin). Plan obnovitvenih investicij izvajalec predlaga Svetu ustanoviteljev v potrditev.
(3) Investitor v novogradnjo infrastrukture je občina, ki pa lahko izvajalca s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
(4) Če investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih na javni infrastrukturi, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
(1) Izvajalec mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje:
– navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca javne službe,
– obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,
– ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.
(2) Izvajalec mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:
– lokacijah zbirnih centrov in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnih centrih,
– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,
– prepuščanju odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,
– prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,
– drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.
(3) Izvajalec mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati:
– z ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z uredbo, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,
– s hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem,
– s pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,
– z načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način in
– s tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1)Izvajalec mora zagotavljati:
1. prevzem komunalnih odpadkov,
2. prevzem nenevarnih komunalnih odpadkov,
3. vizualni pregled odpadkov pred prevzemom,
4. oddajo ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
5. predhodno skladiščenje odpadkov,
6. obračun storitev javne službe uporabnikom,
7. vodenje evidenc o odpadkih,
8. vodenje katastra,
9. izdelava načrtov ravnanja z odpadki,
10. zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim organom ter objavljanje podatkov,
11. redno in pravočasno obveščanje uporabnikov o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb in
12. druge naloge v skladu s predpisi.
(2) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za prihodnje leto in ga predložiti v obravnavo nadzornemu svetu in v potrditev Svetu ustanoviteljev. Letni plan sprejme Svet ustanoviteljev do zadnjega delovnega dne v novembru za prihodnje leto. Letni plan vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij v sredstva izvajalca in javne infrastrukture,
– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe,
– ukrepe za doseganje okoljskih ciljev, skladno z zakonodajo,
– planske kalkulacije cen.
(3) Izvajalec je dolžan pripraviti in predložiti nadzornemu svetu poročilo o polletnem poslovanju, ki mora vsebovati predvsem:
– podatke o izvajanju investicij,
– podatke o količinskem obsegu izvajanja javne službe v primerjavi s planiranim,
– izkaze poslovnih izidov posameznih javnih službah.
Nadzorni svet mora obravnavati poročilo o polletnem poslovanju najkasneje do 30. septembra. V primeru izrednih razmer ali višje sile se v dogovoru z upravo lahko ta rok podaljša.
(1) Uporabniki imajo pravico do:
1. trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je, pod pogoji, ki jih določa ta odlok, enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov,
2. uporabe tipskih posod za ločeno zbiranje odpadkov,
3. upoštevanja sporočene spremembe, ki vpliva na izvajanje ter obračun storitev, ob predložitvi ustreznih dokazil. Spremembe sporočene do 20. v mesecu se, če ni v tem odloku določeno drugače, upoštevajo v tekočem obračunskem obdobju,
4. pisnega ugovora na prejet račun v osmih dneh od prejema,
5. obveščenosti o storitvah javne službe,
6. naročanja dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca,
7. uskladitve velikosti ali števila posod, vendar ne več kot enkrat letno.
(2) Izvajalec odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz sedme točke prejšnjega odstavka tega člena pod pogojem, da:
1. prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene na podlagi Tehničnega pravilnika oziroma če število posod ni manjše od števila posod, določenega na podlagi istega pravilnika, in če
2. ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecih komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah.
Uporabniki imajo obveznosti:
1. uporabljati storitve izvajalca v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki;
2. pri ravnanju z odpadki upoštevati zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca;
3. objekt opremiti z ustreznimi zabojniki/tipiziranimi vrečami pred prvo uporabo objekta/nepremičnine;
4. urediti oddajo odpadkov z izvajalcem v roku 8 dni do prve uporabe objekta oziroma nepremičnine, če s tem odlokom ni drugače določeno;
5. da iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij, saj s tem povzročajo nastanek čim manj mešanih komunalnih odpadkov;
6. nastale komunalne odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v posode za zbiranje, v skladu z letnim urnikom izvajalca;
7. hraniti odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje;
8. prepuščati odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno, v skladu z urnikom odvoza;
9. prepuščati ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja;
10. prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja;
11. prepuščati kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka;
12. zagotoviti, da so posode, zabojniki ali tipizirane vreče na dan prevzema varno nameščeni na prevzemnem mestu skladno s tem odlokom do 6.00 ure zjutraj;
13. zagotoviti, da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike še isti dan namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno mesto in prevzemno mesto nista na istem kraju;
14. zagotoviti, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti in tipizirane vreče zavezane;
15. vzdrževati čistočo na zbirnih in prevzemnih mestih;
16. zagotoviti izvajalcu neoviran dostop do prevzemnega mesta;
17. zagotoviti, da je odstranjen sneg ob zabojnikih ter da so pokrovi zabojnikov očiščeni;
18. dopustiti izvedbo nadzora po tem odloku;
19. pisno obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe skladno s tem odlokom. V primeru, ko uporabnik sporoči napačne podatke in posledično izvajalec zbiranja zaradi napačnih podatkov utrpi škodo, mu je uporabnik dolžan povrniti stroške.
20. redno plačevati storitve javne službe.
(1) Imetnikom odpadkov je prepovedano:
1. prepuščati odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;
2. mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;
3. prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;
4. prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;
5. sežigati odpadke;
6. odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;
7. nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;
8. odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;
9. prepuščati odpadke v vrečah, ki niso tipizirane vreče (zelena, rumena) kot so določene v Tehničnem pravilniku;
10. prepuščati odpadke v zabojnikih, ki niso vključeni v sistem zbiranja;
11. samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov iz določene lokacije na drugo lokacijo;
12. brskati po posodah ali zabojnikih, razmetavati odpadke ter drugače onesnažiti prevzemna mesta;
13. odnašati zbrane odpadke iz prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;
14. onesnažiti okolico zbiralnic, skupnih zabojnikov, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnih centrov;
15. poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe;
16. pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje;
17. prepuščati komunalne odpadke nepooblaščenim izvajalcem.
(2) Prepovedano je prepuščati v posodah nevarne frakcije, stranske živalske proizvode, gradbene odpadke, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadkov oziroma vse tiste odpadke, ki po svoji vsebini ne sodijo v namensko posodo.
(3) Prepovedano je opustiti uporabo storitev javne službe, kopičenje odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki zato niso namenjeni.
(4) Povzročitelj, ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi.
(5) Če povzročitelj iz četrtega odstavka tega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec.
(6) Če povzročitelja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec na stroške lastnika zemljišča
VI. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja storitev javne službe)
Javna služba se financira iz:
1. cene storitev javne službe,
2. proračunskih sredstev, in
3. drugih virov.
(cena storitev javne službe)
(1) Cene storitev javne službe in sestavni deli cen se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom.
(2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(3) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu s predpisi.
(4) Regulativno obračunsko obdobje za javno službo je tri koledarska leta, če ni s tem odlokom drugače določeno.
(5) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev.
(6) Za namene zagotavljanja trajnostnega razvoja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca do 5 % nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec potrebuje za izvajanje te javne službe. Donos in poslovno potrebna osnovna sredstva predlaga v potrditev izvajalec v elaboratu.
(7) Cene storitev izvajalca med uporabniki ali skupinami uporabnikov za istovrstne storitve ne smejo biti diferencirane, razen če ti dokazljivo povzročajo različne stroške. Stroški dostopa do storitve ne smejo biti razlog diferenciacije.
(8) Podrobneje se način oblikovanja cen za obračun storitev javne službe določi s Tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
(proračunska sredstva občin)
(1) Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotnih stroškov javne infrastrukture in/ali če ne pokriva vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine, o čemer odloči občinski svet posamezne občine s sklepom.
(2) Subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno in bremeni proračun občine, ki je sprejela sklep iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če se pri pripravi elaborata za poračun cen storitev javne službe za preteklo obračunsko obdobje ugotovi, da je izvajalec prejel previsoke subvencije, se le-te vrnejo občini v roku 120 dni po potrditvi cene za novo tri-letno obračunsko obdobje, če se ne poračunajo v razmerju do uporabnikov.
(4) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki.
(5) Nepridobitni uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
Občine določajo enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe za območje vseh občin in enako potrjeno ceno javne infrastrukture.
(postopki na področju oblikovanja cen)
(1) Ceno storitve javne službe za prihodnje regulativno obračunsko obdobje v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom za območje vseh šestih občin ustanoviteljic javnega podjetja, predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat). Elaborat in ceno izvajalec predloži vsem šestim pristojnim občinskim organom v potrditev do 30. 9. ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(3) Izvajalec v elaboratu iz prvega odstavka tega člena opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občine elaborat pregledajo, ga posredujejo komunalnim odborom v pregled in obravnavo na seji, na kateri je sodeluje tudi izvajalec, ki poda komunalnemu odboru morebitna dodatna pojasnila in po potrebi pripravi dopolnitve ali spremembe elaborata.
(4) Po obravnavi na komunalnih odborih občine posredujejo elaborat v obravnavo in potrditev na svoje občinske svete.
(5) Občine morajo cene na podlagi elaborata iz prvega do tretjega odstavka tega člena potrditi najkasneje do 31. 12. tekočega leta za prihodnje regulativno obračunsko obdobje.
(6) Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka iz prejšnjega odstavka, se za čas do potrditve elaborata najemnina za javno infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
(7) Ne glede na regulativno obdobje iz četrtega odstavka 60. člena tega odloka lahko v primeru večjih sprememb prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo povišanje ali znižanje cene storitve javne službe ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, na predlog izvajalca, ki ga poda z elaboratom, Svet ustanoviteljev s sklepom določi krajše obračunsko obdobje. Izvajalec elaborat posreduje tudi občinskim svetom.
(8) Ne glede na prvi in sedmi odstavek tega člena mora izvajalec enkrat letno pripraviti elaborat,če razlika iz drugega odstavka tega člena presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene. S sprejemom cene se spremeni obračunsko obdobje. Izvajalec predlaga, da se v tem primeru lahko izvede enkraten poračun v razmerju do uporabnikov do vključno konca meseca marca, o čemer odloči občinski svet.
(9) Pri izračunu cene se poleg upravičenih stroškov in donosa po tem odloku upoštevajo prihodki:
– od prodaje ločenih frakcij, sposobnih za predelavo;
– iz dotacij, donacij in subvencij za opravljanje storitev javne službe;
– iz proračuna občine.
(10) Stroške storitev gospodarskih javnih služb obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev.
(elementi cene javne službe)
(1) Pri javni službi se ločeno oblikujejo cene za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, ki vključuje zbiranje:
1. ločenih frakcij določenih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, razen ločeno zbrane odpadne embalaže ter biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada,
2. ločeno zbrane odpadne embalaže,
3. biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada in
4. mešanih komunalnih odpadkov.
(2) Na računu se ločeno prikaže zaračunana cena storitve posamezne javne službe:
– cena storitev iz prve, druge in četrte točke prejšnjega odstavka,
– cena storitev iz tretje točke prejšnjega odstavka.
(3) Cena posamezne storitve javne službe iz prvega odstavka tega člena je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe in ob upoštevanju življenjske dobe, skladno s predpisi o oblikovanju cen.
(stroški izvajanja storitev)
(1) Cena opravljanja posamezne storitve javne službe vključuje naslednje skupine stroškov, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe:
1. neposredne stroške materiala in storitev,
2. neposredne stroške dela,
3. druge neposredne stroške,
4. splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
5. splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
6. splošne stroške uprave, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,
7. obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,
8. neposredne stroške prodaje,
9. druge poslovne odhodke in
10. donos v skladu s tem odlokom.
(2) Stroški, ki niso upravičeni kalkulativni element cene storitve javne službe, so:
1. globe, reprezentanca, sponzorstva in donacije, ki jih plača izvajalec,
2. stroški dela plač zaposlenih na poslovno-izidni enoti, ki izvajajo javno službo, ki presegajo sistem nagrajevanja po veljavni kolektivni pogodbi, nagrade zaposlenim, ki jih določajo zakonodaja in veljavne kolektivne pogodbe.
Stroški javne infrastrukture vključujejo stroške javne infrastrukture na območju občin, ki je potrebna za izvajanje javne službe, in vključujejo:
– stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture,
– stroške zavarovanja javne infrastrukture,
– stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem javne infrastrukture,
– finančna jamstva v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih in predvideni stroški zapiranja odlagališča ter stroški za izvedbo ukrepov varstva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let,
– odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe, pri čemer se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(namenska poraba sredstev)
(1) Najemnina za uporabo javne infrastrukture je namenski prihodek občine in se namensko uporablja za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi, ki se uporablja za javno službo po tem odloku.
(2) V primeru, da znesek zaračunane najemnine presega potrebni znesek za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi, ki se uporablja za javno službo po tem odloku, se lahko uporabi za investicije ali investicijska vzdrževalna dela na drugi javni infrastrukturi, ki se uporablja za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(obračun storitev javne službe)
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati dejavnost na območju občine ali se povzročitelji vselijo v stanovanje, pričnejo uporabljati poslovne prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev.
(2) Uporabniki so dolžni izvajalcu plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavnih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja in tem odlokom.
(3) Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
(4) Pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, katerih dejavnost je takšna, da generirajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Potrebno število posod in volumen posameznih vrst posod določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Podlago za izračun storitev ravnanja z njihovimi odpadki predstavlja volumen izpraznjenih posod za odpadke. Najmanjši skupni volumen posode za odpadke je 120 litrov, ki se odvaža skladno z letnim razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec. V primeru, ko več povzročiteljev iz tega odstavka uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev, pri čemer je najmanjši obračunski volumen 120 l pomnožen z najmanjšo frekvenco odvozov skladno z razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti.
(5) V primeru večstanovanjskih objektov, ko si več uporabnikov deli zabojnik, se za razdelitev uporablja število članov v gospodinjstvu. Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in v imenu povzročiteljev odpadkov, upravnik, oziroma če tega ni, predstavnik etažnih lastnikov. Najmanjši obračunski volumen na osebo v večstanovanjskem objektu za mešane komunalne odpadke in za biološko razgradljive odpadke je enak obračunskemu volumnu za eno osebo v individualnih gospodinjstvih.
(6) Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za mešane komunalne odpadke 120 litrov. Uporabniki iz dejavnosti, ki imajo registrirano dejavnost, tudi sobodajalstvo, ali kmečki turizem na istem naslovu kot gospodinjstvo, lahko na podlagi pisne zahteve, za zbiranje odpadkov iz dejavnosti uporabijo iste posode kot za gospodinjstvo. V tem primeru, ko se v stanovanjskem objektu izvaja tudi dejavnost, sobodajalstvo, kmečki turizem ipd., je najmanjši skupni volumen posode za mešane komunalne odpadke 240 l. Obračunski volumen se v takšnih primeri obračuna tako, da se za gospodinjstvo upošteva najmanjši možni volumen 120 l in število oseb ter za dejavnost sobodajalstvo, kmečki turizem ipd. najmanjši možni obračunski volumen je 120 l. Pri obračunu se upošteva tudi frekvenca odvozov v skladu z razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec.
(7) Za stavbo, v kateri ni stalno prijavljenih prebivalcev in za katero ni podatka o velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza.
(8) Za počitniške kapacitete (stanovanje, apartman ipd.), ki se oddajajo v najem, se obračunava storitev ravnanja z odpadki v višini najmanjšega obračunskega volumna, ki je določen za povzročitelje odpadkov, ki izvajajo dejavnost, to je 120 l z upoštevanjem frekvence odvoza v skladu z razporedom odvoza, ki ga sprejme izvajalec javne službe.
(9) Vsi povzročitelji odpadkov morajo poleg posod za mešane komunalne odpadke uporabljati najmanj tudi posode za ločeno zbiranje odpadne embalaže. Embalaža, ki nastaja pri izvajanju dejavnosti ni komunalni odpadek in se povzročiteljem zaračuna skladno s cenikom izvajalca.
(10) Uporabniku, ki ni vključen v sistem zbiranja bioloških odpadkov, izvajalec obračuna zeleni vrtni obrez in ostale biološke odpadke, ki jih uporabnik lahko dostavi le v zbirni center Tuncovec, v skladu z veljavnim cenikom objavljenim na spletni strani izvajalca.
(11) Če izvajalec ugotovi, da mu je povzročitelj odpadkov posredoval netočne oziroma lažne podatke ter dokazila o vključitvi ali spremembi, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo in storitvijo, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, če povzročitelj odpadkov podatkov o vključitvi oziroma spremembi ne pošlje oziroma jih pošlje nepravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve zbiranja, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(12) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta oziroma izvajanja dejavnosti povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, razen v izjemnih primerih kot so:
– šolanje v tujini,
– opravljanje dela ali bivanje v tujini,
– dolgotrajno zdravljenje,
– bivanje v domu upokojencev,
– prestajanje zaporne kazni ipd.
Zgoraj navedene izjeme se upoštevajo v primeru neuporabe objekta neprekinjeno vsaj šest mesecev. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov, ki jih mora uporabnik izvajalcu posredovati pred nastopom takšnega izostanka.
(13) Dijaki in študenti, ki imajo stalno prebivališče v občinah Upravne enote Šmarje pri Jelšah, začasno pa prebivajo izven območja občine, so v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oproščeni plačila stroškov za storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču, najemni pogodbi ali potrdila o bivanje v dijaškem/študentskem domu. Oprostitev plačila stopi v veljavo naslednji mesec po predložitvi zahtevanih potrdil, preostali čas v letu so dijaki in študenti vključeni v obstoječi sistem zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(14) Sobodajalcem, izvajalcem dopolnilne dejavnosti kmečkega turizma na kmetijah, ki se ukvarjajo s sezonsko dejavnostjo, se storitve zaračunavajo za vse mesece, v katerih se je dejavnost opravljala. Če uporabnik svojega izvajanja dejavnosti izvajalcu pravočasno ne sporoči in podpre s pisnimi dokazili pristojnih organov, se mu storitve lahko obračunajo tudi kasneje. V ta namen izvajalec pripravi letni poračun storitev na osnovi podatkov iz različnih drugih evidenc (npr. nočitve po mesecih).
(15) Povzročitelja komunalnih odpadkov je izjemoma možno oprostiti plačila stroškov ravnanja z odpadki na prošnjo povzročitelja iz socialnih razlogov. O oprostitvi plačila stroškov iz prvega odstavka tega člena odloča pristojni organ občine na podlagi predložene odločbe o denarni socialni pomoči po zakonu, ki ureja socialno varnost. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki se v tem primeru poravnajo iz proračuna občine.
(16) Če uporabnik ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe v skladu s tem odlokom ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu. Izvajalec ima pravico pridobiti podatke o uporabniku iz uradnih evidenc.
(17) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika.
(18) Neposredovanje opreme za zbiranje ali drugi neupravičeni razlogi na strani uporabnika, niso razlog, da se storitve ne bi obračunale. V primeru, ko zaradi višje sile (neprevoznost cest zaradi vremenskih razmer, oviran dostop do prevzemnega mesta ipd.) izvajalec ne izvede odvoza odpadkov skladno z urnikom odvoza, izvede pa ga kasneje, ko razmere to dopuščajo oziroma so ovire odstranjene, lahko tudi v naslednjem mesecu, to ni razlog, da se storitve ne bi obračunale.
(novi uporabniki in spremembe na strani uporabnika)
(1) Novi povzročitelj komunalnih odpadkov mora izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje 8 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
(2) Do začetka uporabe nepremičnine ali druge oblike povzročanja odpadkov mora bodoči uporabnik oziroma lastnik objekta (objekt se oddaja v najem) odjemno mesto opremiti z zabojniki oziroma tipiziranimi vrečami in izvajalca o tem obvestiti.
(3) Izvajalec povzročitelja vpiše v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik.
(4) Izvajalec podatke o uporabniku pridobi od lastnika objekta oziroma iz uradnih evidenc.
(5) Novi uporabniki morajo izvajalcu posredovati vse zahtevane podatke, ki so po tem odloku potrebni za določitev velikosti zabojnikov in obračuna storitev.
(6) Uporabnik je dolžan obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitev javne službe, v skladu s tem odlokom.
(7) Če se ugotovi, da je uporabnik izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne navedbe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec uporabniku oziroma lastniku objekta zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedeno velja tudi, če podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(8) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati nepremičnino ali na njej povzročati nastanek odpadkov, ki so predmet tega odloka.
(9) Občasna neuporaba oziroma začasni izostanek od uporabe nepremičnine, uporabnika ne odvezuje plačila stroškov storitev izvajanja javne službe.
(10) V primeru, da uporabnik v skladu s tem odlokom ni lastnik, mora takšne objekte z opremo za zbiranje opremiti lastnik objekta oziroma nepremičnine, če se z izvajalcem drugače ne dogovori.
(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere so organizirane storitve javne službe.
(2) Uporabniki so dolžni redno plačevati račune, ki jih izdaja izvajalec. Uporabnik mora račun plačati v roku, navedenem na računu.
(3) Za nepravočasna plačila računov, izvajalec zaračuna zakonske zamudne obresti. Izvajalec zaračunava tudi stroške opomina po ceniku izvajalca.
(4) Uporabniku, ki zamudi rok za plačilo računov, izvajalec pošlje pisni opomin in mu postavi rok za plačilo. Če uporabnik kljub opominu zapadlih računov in stroškov opominjanja v postavljenem roku ne plača, izvajalec začne s postopkom prisilne izterjave dolga.
(5) Uporabnik lahko poda pisni ugovor na izdani račun v 8 dneh od dneva prejema računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.
(6) Če uporabnik ne plača računa in ne vloži ugovora na račun, mu izvajalec izda opomin. Če uporabnik ne plača računa niti v petnajstih dneh po izdanem opominu, izvajalec ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
(7) Če povzročitelj odpadkov, ki ni hkrati lastnik nepremičnine, ne poravna računa, ki mu ga za opravljeno storitev izda izvajalec, za plačilo na podlagi petega odstavka 13. člena tega odloka subsidarno odgovarja lastnik nepremičnine.
Izvajalec je dolžan voditi evidenco o uporabnikih po tem odloku.
(1) Uporabniki so dolžni izvajalcu v rokih po tem odloku posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe.
(2) Uporabniki so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku.
(3) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec.
VII. VRSTE OBJEKTOV IN OPREME ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(infrastruktura lokalnega pomena v lasti občine)
(1) Gospodarska javna infrastruktura lokalnega pomena (javna infrastruktura), ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti občine so:
– zemljišča in objekti zbiralnic,
– zemljišča in objekti zbirnih centrov,
– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah,
– druga infrastruktura, ki je namenjena izvajanju javne službe.
(2) Uporaba objektov in naprav iz prejšnjega odstavka je obvezna na vseh območjih, kjer se izvaja dejavnost javne službe.
(3) Izvajalec mora z občinami lastnicami javne infrastrukture skleniti pogodbo o poslovnem najemu infrastrukture. V pogodbi o najemu infrastrukture se določijo medsebojna razmerja v zvezi z najemom infrastrukture in načinom obračuna in plačila najemnine Z dodatkom k pogodbi se vsakoletno usklajuje višina najema javne infrastrukture.
(oprema izvajalca javne službe)
Oprema, ki je potrebna za izvajanje javne službe, v lasti izvajalca, so:
– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,
– delovni stroji,
– premične zbiralnice nevarnih frakcij,
– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,
– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,
– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov.
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojni občinski inšpekcijski organ v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor (v nadaljevanju: MIR). Pristojni občinski inšpekcijski organ je tudi prekrškovni organ za prekrške iz tega odloka. Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu posamezne javne službe.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. V primeru, da se uporabnik ne vključi v obvezni sistem ločenega zbiranja odpadkov, MIR takšno vključitev odredi, izvršljiva odločba pa je podlaga izvajalcu za izvedbo te storiteve.
(3) Inšpekcijski nadzor izvaja občinski inšpekcijski organ, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:
– odrediti povzročitelju odpadkov vključitev v sistem zbiranja komunalnih odpadkov;
– odrediti povzročitelju odpadkov zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov na način, določen s tem odlokom;
– odrediti odstranitev nedovoljenih plakatov, obvestil, ki so nameščena na zabojnike;
– odrediti organizatorju prireditve zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku;
– odrediti investitorju gradenj zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku;
– odrediti izvajalcu zbiranje in prevoz komunalnih in drugih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku;
– odrediti izvajalcu čiščenje in vzdrževanje zabojnikov;
– odrediti izvajalcu prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega odloka;
– izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
(4) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(5) Nadzor nad izvajanjem drugega in četrtega odstavka 38. člena, 15. in 16. točke prvega odstavka 56. člena, 5., 7., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točke prvega odstavka 57. člena ter drugega odstavka 57. člena tega odloka izvaja tudi občinsko redarstvo, ki je tudi prekrškovni organ. Občinsko redarstvo pri opravljanju nadzora poleg pooblastil tega odloka izvaja tudi ukrepe in pooblastila iz zakona, ki ureja občinska redarstva.
(prekrški izvajalca javne službe)
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne zagotovi, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo ločene frakcije komunalnih odpadkov (prvi odstavek 17. člena);
2. ne zagotovi, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov (tretji odstavek 17. člena);
3. ne zagotovi, da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav (prva alineja devetega odstavka 19. člena);
4. ne prevzema biološko razgradljivih odpadkov skladno z letnim urnikom zbiranja (druga alineja devetega odstavka 19. člena);
5. ne opremi prevzemno mesto s tipskim zabojnikom ustrezne barve in velikosti za zbiranje bioloških odpadkov (tretja alineja devetega odstavka 19. člena);
6. ne zamenja obstoječega zabojnika za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi (četrta alineja devetega odstavka 19. člena);
7. ne izvede čiščenja in razkuževanja predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje vsaj enkrat letno (peta alineja devetega odstavka 19. člena);
8. ne izvaja čiščenja in razkuževanja vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov (šesta alineja devetega odstavka 19. člena);
9. ne zagotavlja ločenega zbiranja odpadkov iz prvega odstavka 21. člena v zbiralnicah, kadar zbiranja teh odpadkov ne zagotavlja po sistemu »od vrat do vrat«;
10. ne zagotovi prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico najmanj enkrat letno in obvesti uporabnikov (šesti, sedmi in osmi odstavek 23. člena);
11. ne prevzema mešanih komunalnih odpadkov najmanj enkrat na dva tedna (peti odstavek 25. člena);
12. ne zagotovi zbiranja ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru (tretji odstavek 32. člena);
13. ne vodi odjemnih mest na način, kot je to določeno v 49. členu tega odloka;
14. ne obvešča uporabnikov na način, kot je to določeno v 53. tega odloka;
15. ne prevzema komunalnih odpadkov (1. točka prvega odstavka 54. člena);
16. ne prevzema nenevarnih komunalnih odpadkov (2. točka prvega odstavka 54. člena);
17. ne izvaja vizualnega pregleda odpadkov pred prevzemom (3. točka prvega odstavka 54. člena);
18. ne oddaja ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem (4. točka prvega odstavka 54. člena)
19. ne zagotavlja predhodnega skladiščenja odpadkov (5. točka prvega odstavka 54. člena);
20. ne obračuna storitev javnih služb njihovim uporabnikom (6. točka prvega odstavka 54. člena);
21. ne vodi evidenc o odpadkih (7. točka prvega odstavka 54. člena);
22. ne vodi katastra (8. točka prvega odstavka 54. člena);
23. ne izdela načrtov ravnanja z odpadki (9. točka prvega odstavka 54. člena);
24. ne zagotavlja podatkov, poročanja pristojnim organom ter objavljanja podatkov (10. točka prvega odstavka 54. člena);
25. neredno in nepravočasno obvešča uporabnike o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb (11. točka prvega odstavka 54. člena)
26. pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev, ki jih določi občinski svet skladno s 60. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, njena odgovorna oseba pa z globo 400 evrov, če:
1. ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika in/ali ne vključi v sistem ravnanja z odpadki (prvi odstavek 12. člena);
2. uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke (sedmi odstavek 19. člena);
3. v posodo za zbiranje bioloških odpadkov odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo (deseti odstavek 19. člena);
4. na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (peti odstavek 26. člena);
5. ne omogoči, da so zabojniki na zbirnih mestih uporabnikov večstanovanjskih stavb (bloki, večstanovanjske hiše) ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča več različnih povzročitelji odpadkov, stalno zaprti (četrti odstavek 27. člena);
6. ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 31. člena);
7. brska po zabojnikih, odnaša odpadke izven zbirnega centra in če odlaga odpadke pred ali v neposredno bližini zbirnega centra (enajsti in dvanajsti odstavek 33. člena);
8. ne obvesti pisno izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe (prvi odstavek 14. člena in 19. točka prvega odstavka 56. člena);
9. ne uporablja storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (1. točka prvega odstavka 56. člena);
10. pri ravnanju z odpadki ne upošteva zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca (2. točka prvega odstavka 56. člena);
11. objekta ne opremi z ustreznimi zabojniki/tipiziranimi vrečami pred prvo uporabo objekta/nepremičnine (3. točka prvega odstavka 56. člena);
12. ne uredi oddaje odpadkov z izvajalcem javne službe v roku 8 dni do prve uporabe objekta oziroma nepremičnine, če s tem odlokom ni drugače določeno (4. točka prvega odstavka 56. člena);
13. iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, ne izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij (5. točka prvega odstavka 56. člena);
14. nastale komunalne odpadke ne zbira in ločuje na izvoru njihovega nastajanja ter jih ne odlaga v posode za zbiranje (6. točka prvega odstavka 56. člena);
15. ne hrani odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepusti izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje (7. točka prvega odstavka 56. člena);
16. ne prepušča odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno (8. točka prvega odstavka 56. člena);
17. ne prepušča ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (9. točka prvega odstavka 56. člena);
18. ne prepušča nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (10. točka prvega odstavka 56. člena);
19. ne prepušča kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka (11. točka prvega odstavka 56. člena);
20. ne zagotovi, da so posode, zabojniki ali tipizirane vreče na dan prevzema varno nameščeni na prevzemnem mestu do 6.00 ure zjutraj (12. točka prvega odstavka 56. člena);
21. ne zagotovi, da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike še isti dan namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno mesto in prevzemno mesto nista na istem kraju (13. točka prvega odstavka 56. člena);
22. ne zagotovi, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti in tipizirane vreče zavezane (14. točka prvega odstavka 56. člena);
23. ne vzdržuje čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih (15. točka prvega odstavka 56. člena);
24. ne zagotovi izvajalcu javne službe neoviran dostop do prevzemnega mesta (16. točka prvega odstavka 56. člena);
25. ne zagotovi, da je odstranjen sneg ob zabojnikih ter da so pokrovi zabojnikov očiščeni (17. točka prvega odstavka 56. člena);
26. ne dopusti izvedbe nadzora po tem odloku (18. točka prvega odstavka 56. člena);
27. namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta (7. točka prvega odstavka 57. člena);
28. prepušča odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane vrečke (zelena, rumena) kot so določene v Tehničnem pravilniku izvajalca (9. točka prvega odstavka 57. člena);
29. prepušča odpadke v zabojnikih, ki niso vključeni v sistem zbiranja (10. točka prvega odstavka 57. člena);
30. samovoljno premika zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov iz določene lokacije na drugo lokacijo (11. točka prvega odstavka 57. člena);
31. brska po posodah ali zabojnikih, razmetava odpadke ter drugače onesnaži prevzemna mesta (12. točka prvega odstavka 57. člena);
32. odnaša zbrane odpadke iz prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov (13. točka prvega odstavka 57. člena);
33. onesnaži okolico zbiralnic, skupnih zabojnikov, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnih centrov (14. točka prvega odstavka 57. člena);
34. poškoduje opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe (15. točka prvega odstavka 57. člena);
35. piše na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje (16. točka prvega odstavka 57. člena);
36. če prepušča komunalne odpadke nepooblaščenim izvajalcem (17. točka prvega odstavka 57. člena);
37. opusti uporabo storitev javne službe, če kopiči odpadke in jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki zato niso namenjeni (tretji odstavek 57. člena);
38. povzročitelj, ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju teh odpadkov, na svoje stroške ne zagotovi predelave ali odstranitve teh odpadkov skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi o ravnanju z odpadki (četrti odstavek 57. člena);
(2) Z globo 400 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, če ravna v nasprotju z določili iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 400 evrov se za prekršek kaznuje tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, organizator tabora in izvajalec gradbenih del, če se z izvajalcem ne dogovori za oddajo odpadkov ali odpadkov ne zbira ločeno ali odpadke kuri ali jih ne odda izvajalcu javne službe skladno z dogovorom (prvi, osmi in deseti odstavek 38. člen).
(4) Z globo 200 evrov se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba organizatorja oziroma izvajalca gradbenih del.
(5) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, se kaznuje z globo:
– 400 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 evrov (količina do 0.5 m3);
– 800 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 evrov (količina nad 0.5 do 1 m3);
– 1.500 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 800 evrov (količina nad 1 do 5 m3);
– 2.500 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 1.400 evrov (količina nad 5 m3);
– 1.500 evrov, če ravna v nasprotju s peto točko prvega odstavka 57. člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 800 evrov.
(6) Uporabnik – fizična oseba, se kaznuje z globo:
– 200 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina do 0.5 m3);
– 400 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina nad 0.5 do 1 m3);
– 800 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina nad 1 do 5 m3);
– 1.400 evrov, če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali sedmo točko prvega odstavka 57. člena ter z drugim odstavkom 57. člena (količina nad 5 m3);
– 600 evrov, če ravna v nasprotju s peto točko prvega odstavka 57. člena.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev predpisov na podlagi odloka)
(1) Tehnični pravilnik o ravnanju z odpadki izvajalec uskladi z določili tega odloka v roku šestih mesecev po sprejemu odloka in ga objavi na spletni strani izvajalca.
(2) Uskladitev pravilnika o tarifnem sistemu ravnanja z odpadki iz osmega odstavka 59. člena pripravi izvajalec najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati:
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 91/09, 94/13),
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 96/09, 93/13),
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 7/10, 98/13);
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 98/09, 95/13),
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 95/09, 98/13), in
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 100/09, 99/13).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0320-0001/2021-6
Rogaška Slatina, dne 12. aprila 2021
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.