Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17, 72/17 – popr., 65/20 in 15/21 – ZDUOP), Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 101/07) in Statuta Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 17/18) je Občinski svet Občine Šmarješke Toplice na 17. redni seji dne 28. aprila 2021 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Šmarješke Toplice
(1) Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba) ter pravice in dolžnosti uporabnikov in upravljavcev na območju Občine Šmarješke Toplice.
(2) Odlok vsebuje naslednja poglavja:
I. SPLOŠNE DOLOČBE
II. JAVNA SLUŽBA
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI
IV. NAČRTOVANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA ZGRAJENA
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JAVNA KANALIZACIJA ŠE NI ZGRAJENA
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
IX. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(3) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji v Občini Šmarješke Toplice.
Namen tega odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe;
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda;
– obveznosti občine, izvajalca in uporabnikov javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti, virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2. blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih greznic;
3. industrijski uporabnik je pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost v objektu, v katerem nastaja industrijska odpadna voda;
4. industrijski zavezanec je industrijski uporabnik, ki mora zaradi izvajanja svoje dejavnosti izvajati obratovalni monitoring odpadnih voda ali odvaja odpadne vode iz industrije, obrtne, obrti podobne ali druge gospodarske dejavnosti, ki po nastanku niso podobne komunalni odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu tudi: industrijski uporabnik);
5. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
6. iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
7. izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
8. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
9. javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
10. javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
11. kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
12. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje; kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
13. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
14. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
15. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
16. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17. neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
18. obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
19. obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
20. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
21. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
22. parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
23. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
24. posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
25. primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okolijske standarde kakovosti; za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode niso presežene;
26. sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode niso presežene;
27. terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode niso presežene;
28. tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
29. upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
30. neposredna priključitev na javno kanalizacijo (izvede jo upravljavec javne kanalizacije na stroške stranke) pomeni izvedbo prevrtanja revizijskega jaška javne kanalizacije, na katerega se kanalizacijski priključek priključuje, z vstavitvijo tesnila in vstavitvijo prve cevi (1 m cevi);
31. uporabniki javne službe so gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti ter vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(1) Občina Šmarješke Toplice je lastnik objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavlja izvajanje javne službe v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah na celotnem območju Občine Šmarješke Toplice v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v skladu z uredbo;
– redno vzdrževanje javne kanalizacije;
– prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje;
– prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena uredbe na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata;
– obdelava blata;
– pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki ureja javno službo;
– obveščanje uporabnikov javne službe;
– izdelava programa izvajanja javne službe;
– vodenje evidence o izvajanju javne službe;
– poročanje o izvajanju javne službe in
– priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(3) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine;
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(4) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.
(5) Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilnih naprav kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture. Stroške izvajanja storitev, definiranih v odstavku 3 oziroma 4, plača povzročitelj.
(6) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
Izvajalec obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju Občine Šmarješke Toplice je javno podjetje Komunala Novo mesto, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
(Program izvajanja javne službe)
Izvajalec mora opravljati javno službo v skladu s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: program izvajanja javne službe), ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
III. STANDARDI OPREMLJENOSTI
Javna kanalizacija je javna infrastruktura lokalnega pomena, ki jo zagotavlja občina.
(Opremljenost z javno kanalizacijo)
(1) Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja področje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Šteje se, da je aglomeracija ali njen del opremljen z javno kanalizacijo, ko je javna kanalizacija vpisana v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja javne službe)
(1) Za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja z območij Občine Šmarješke Toplice, ki so nanj priključena, je čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode zgotovljeno na čistilni napravi Šmarješke Toplice.
(2) Dodatna obdelava blata, v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, se zagotavlja na Centralni čistilni napravi Novo mesto.
(3) Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavlja na Centralni čistilni napravi Novo mesto.
IV. NAČRTOVANJE IN GRADNJA KANALIZACIJE
(1) Upravljavec izdaja smernice in mnenja k medobčinskim in občinskim prostorskim aktom, za kar mora pripravljavec prostorskega akta predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja.
(2) Upravljavec kot pristojni mnenjedajalec izdaja mnenja in projektne pogoje k projektnim dokumentacijam za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektnim dokumentacijam za izvedbo, če nameravana gradnja leži na območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca ali če nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi s področja gradnje. Kadar nameravana gradnja predstavlja gradnjo gospodarske javne infrastrukture v pristojnosti upravljavca, mora vložnik vloge za izdajo mnenja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in k projektni dokumentaciji za izvedbo k vlogi priložiti pisno mnenje lokalne skupnosti k obsegu gospodarske javne infrastrukture.
(3) Upravljavec kot pristojni mnenjedajalec izdaja mnenja za priključitev, če se nameravana gradnja priključi na gospodarsko javno infrastrukturo v pristojnosti upravljavca, za kar mora investitor predložiti dokumentacijo, ki jo določa Gradbeni zakon. Namesto mnenja za priključitev se lahko pridobi mnenje k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Mnenje za priključitev ne nadomešča mnenja k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Upravljavec kot pristojni mnenjedajalec sodeluje v postopkih pridobitve uporabnih dovoljenj.
(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno po ločenem in mešanem sistemu.
(2) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja;
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov;
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ne more ponikati.
(Objekti in naprave javne kanalizacije)
Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode;
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode;
– čistilne naprave;
– razbremenilniki visokih vod;
– zadrževalni in pretočni bazeni;
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(Načrtovanje in gradnja novih kanalizacijskih omrežij)
(1) Pri načrtovanju in gradnji novih kanalizacijskih omrežij morajo lastniki, investitorji, načrtovalci in upravljavci zagotoviti načrtovanje, ki bo zagotavljalo gospodarno, ekonomično in varno kanalizacijsko omrežje v celotni življenjski dobi s prednostnim izkoriščanjem obstoječega kanalizacijskega omrežja.
(2) Pri načrtovanju in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno prednostno zagotavljati, da se povečuje izkoriščenost že izvedenega kanalizacijskega omrežja.
(3) Pri načrtovanju in gradnji javnega kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati vso veljavno zakonodajo in predpise, še posebno določbe uredbe, tega odloka in tehničnega pravilnika.
(4) Pri načrtovanju javnega kanalizacijskega omrežja je investitor dolžan pridobiti mnenja, definirana v 10. členu tega odloka.
(5) Investitor je dolžan pridobiti mnenja, definirana v 10. členu tega odloka, tudi v primerih, ko se za izvedbo kanalizacije izdeluje le projektna dokumentacija za izvedbo. Investitor je dolžan pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji za izvedbo tudi v primeru, če to od njega zahteva upravljavec v sklopu izdaje mnenja k projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(Prenos novozgrajenih, obnovljenih in obstoječih kanalizacijskih omrežij v last lokalne skupnosti in prenos v poslovni najem)
(1) Vsa novozgrajena kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki jih prostorski akti definirajo kot javna in jih na osnovi pogodbe o komunalnem opremljanju gradijo zasebni investitorji, morajo zasebni investitorji po izgradnji predati v last pristojni lokalni skupnosti skladno z določili pogodbe o komunalnem opremljanju.
(2) Za prevzem objektov in omrežij kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– uporabno dovoljenje oziroma zapisnik o končanju del v primerih, ko za objekt ni potrebno pridobiti uporabnega dovoljenja;
– projektna dokumentacija, izdelana v skladu z veljavno zakonodajo, v obsegu DGD, PZI, PID;
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca;
– dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo in z vsemi prilogami, navedenimi na tabelaričnem seznamu prilog;
– garancije;
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe;
– veljaven zapisnik o ustreznosti objektov in omrežij kanalizacije, ki ga izda operativni sektor upravljavca.
(3) Novozgrajeno ali obnovljeno kanalizacijsko infrastrukturo je lokalna skupnost dolžna predati v poslovni najem upravljavcu praviloma v roku treh (3) mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali podpisu zapisnika o končanju del, pri čemer je dolžna predati vso dokumentacijo iz drugega odstavka tega člena.
(4) Obstoječa kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, ki so v funkciji javnega kanalizacijskega omrežja in niso predana v last lokalni skupnosti ter upravljanje upravljavcu, se predajo v last lokalni skupnosti in v upravljanje upravljavcu s pogodbo, ki se sklene med predajalcem, lokalno skupnostjo, in upravljavcem. Pri predaji mora predajalec praviloma predložiti dokumentacijo, navedeno v drugem odstavku 14. člena tega odloka. Če z navedeno dokumentacijo ne razpolaga, mora predajalec izdelati in predati naslednje dokumente:
– geodetski načrt novega stanja zemljišča, izdelan skladno z veljavno zakonodajo in internimi navodili upravljavca;
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe;
– poročilo o izvedenem preizkusu vodotesnosti;
– poročilo o izvedenem pregledu s TV kamero, izdelano skladno z določili tehničnega pravilnika;
– poročilo o znesku investicije, razdeljeno po amortizacijskih stopnjah – če predajalec z zneskom ne razpolaga, ocenjeni znesek določi upravljavec.
(5) Postopek prevzema po pooblastilu Občine Šmarješke Toplice opravi upravljavec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.
(Kataster javne kanalizacije)
(1) Vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra javnega kanalizacijskega omrežja izvaja upravljavec v skladu z zakonodajo s področja gospodarske javne infrastrukture.
(2) V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o vseh objektih, omrežju in napravah javne kanalizacije.
(3) Stroški vzpostavitve, vodenja in vzdrževanja katastra javnega kanalizacijskega omrežja se krijejo iz proračunskih sredstev pristojne lokalne skupnosti.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JE JAVNA KANALIZACIJA ZGRAJENA
(Obveznost priključitve objekta)
(1) Na območjih (aglomeracijah), kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna v skladu s kriteriji, ki so navedeni v Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m.
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če ustreza kriterijem iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(4) Izvajalec mora lastnika objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, obvestiti o obveznosti priklopa na javno kanalizacijo v roku 30 dni po prejemu sistema odvajanja in čiščenja odpadnih voda na dotičnem območju v upravljanje. Seznam objektov lastnikov, vključno s hišno in parcelno številko, ki so zavezani za priključitev, posredujemo lastniku infrastrukture – investitorju.
(5) Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvesti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(6) Neposredno priključitev na javno kanalizacijo, nadzor celotne izvedbe in vris priključka v kataster komunalne infrastrukture izvede upravljavec.
(7) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.
(8) Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisi, v pogodbi o priklopu določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, ki so določeni v tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(9) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo pri opravljanju svoje dejavnosti v tehnološkem postopku ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev, odpadnih kuhinjskih olj in maščob ali drugih nevarnih snovi ter pri tem povzročajo obremenitev, večjo od 300 m3/leto ali imajo v sestavi odpadne vode nevarne snovi, morajo izvajati predpisane meritve v skladu s kriteriji, ki so določeni v tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji in o tem letno poročati izvajalcu javne službe.
(10) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto za potrebe analize kvalitete odpadne vode v skladu z zahtevami izvajalca javne službe.
(11) Uporabnik mora letno poročati oziroma posredovati poročilo o obratovalnem monitoringu izvajalcu javne službe do 30. 4., za preteklo leto.
(12) Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
(13) Vsak objekt s stalno ali začasno prijavljeno osebo in objekt, v katerem nastaja odpadna komunalna voda, ki leži znotraj območja javne kanalizacije in so zanj izpolnjeni tehnični pogoji, mora biti priključen na javno kanalizacijo v skladu z uredbo, tem odlokom in tehničnim pravilnikom.
(Kanalizacijski priključki)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta,
– revizijski jaški,
– objekti in naprave za predčiščenje in prečrpavanje odpadnih vod,
– peskolovi in lovilci olj oziroma maščob,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada in je v njegovi lasti in upravljanju.
(3) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(4) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji.
(5) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu in upravljavcu javne kanalizacije dokazila o pravici gradnje (soglasje oziroma pogodba o ustanovitvi služnosti z lastnikom zemljišč, na katerih je možno postaviti revizijski jašek).
(6) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(Priključitev objekta na javno kanalizacijo)
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov se izjemoma dovoli po navodilih izvajalca tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev po navodilih izvajalca več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
(3) Za priključitev stavbe na javno kanalizacijo mora lastnik stavbe (ali njegov pooblaščenec) pri upravljavcu izvesti prijavo kanalizacijskega priključka ter skleniti pogodbo o priključitvi na javno kanalizacijo. Priključitev objekta se opravi, če so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca in je pridobljeno soglasje lastnika infrastrukture.
(4) K prijavi kanalizacijskega priključka mora lastnik stavbe (ali njegov pooblaščenec) priložiti:
– gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo ali gradbeno inženirski objekt ali potrdilo upravne enote, da je bila stavba zgrajena do 31. 12. 1967;
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka;
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (kolikor odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznosti);
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve kanalizacijskega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe;
– osebne podatke.
(5) Kanalizacijski priključek se lahko izvede le ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa četrti odstavek tega člena, in sicer kot stalni kanalizacijski priključek, ki je v uporabi celotno življenjsko dobo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta oziroma do njegove ukinitve.
(6) Lastnik objekta je dolžan vlogo podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(7) Ukinitev kanalizacijskega priključka se izvede ali na osnovi pisne vloge, katero mora lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta vložiti pri upravljavcu, ali izredno, če so izpolnjeni pogoji, definirani v tehničnem pravilniku. V obeh primerih vsi stroški ukinitve kanalizacijskega priključka bremenijo lastnika stavbe ali gradbeno inženirskega objekta.
(1) Priključek na javno kanalizacijsko omrežje lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, ob nadzoru upravljavca.
(2) Kanalizacijski priključki morajo biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustreza evropskim normativom (EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
(3) V kanalizacijski priključek za odvod komunalne odpadne vode ni dovoljeno odvajati padavinskih vod iz streh, drenažne kanalizacije, vodotokov ter podtalnice.
(Začasni kanalizacijski priključek)
(1) Za obstoječo stavbo, ki nima izpolnjenih vseh pogojev za priključitev na kanalizacijsko omrežje (brez gradbenega ali uporabnega dovoljenja), se lahko izvede začasni kanalizacijski priključek na osnovi Izjave o izvedbi začasnega kanalizacijskega priključka, ki jo izda pristojni občinski organ, vendar največ za obdobje 5 let.
(2) Izjavo o začasnem kanalizacijskem priključku izda pristojni občinski organ pod pogojem, da investitor oziroma lastnik objekta občini k vlogi za odmero komunalnega prispevka predloži:
– dokazilo o začetem postopku legalizacije objekta ali izjavo, s katero prevzema obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja po priključitvi na kanalizacijsko omrežje;
– izjavo o prevzemu vseh finančnih in drugih posledic, ki bi nastale v zvezi z začasno priključitvijo objekta na kanalizacijsko omrežje.
(3) Za začasno priključitev stavbe na javni kanal mora lastnik stavbe ali njegov pooblaščenec pri upravljavcu izvesti prijavo o priključitvi na javni kanal ter z upravljavcem skleniti pogodbo o priključitvi na javni kanal.
(4) K prijavi začasnega kanalizacijskega priključka mora lastnik stavbe ali njegov pooblaščenec priložiti:
– izjavo o izvedbi začasnega kanalizacijskega priključka;
– odločbo o odmeri komunalnega prispevka;
– dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku (če odločba določa, da se komunalni prispevek plačuje v več obrokih, je potrebno predložiti dokazila o poravnavi vseh zapadlih obveznosti);
– dokazila o pridobljenih pravicah graditve kanalizacijskega priključka po zemljiščih, ki niso v lasti lastnika stavbe;
– osebne podatke.
(5) Lastnik stavbe z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom je dolžan v roku trajanja začasnega kanalizacijskega priključka urediti vse pogoje za pridobitev stalnega kanalizacijskega priključka ter najkasneje na dan poteka začasnega kanalizacijskega priključka pri upravljavcu urediti stalni kanalizacijski priključek skladno z določili odloka.
(6) Če lastnik stavbe z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom v roku ne uredi vseh potrebnih pogojev za pridobitev stalnega kanalizacijskega priključka ter ne poda prijave za stalni kanalizacijski priključek, mora upravljavec podati prijavo na pristojnem inšpektoratu. Vsi nastali stroški bremenijo lastnika stavbe z izvedenim začasnim kanalizacijskim priključkom.
(7) Naprave in objekte iz 20. člena tega odloka gradi, upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER JAVNA KANALIZACIJA ŠE NI ZGRAJENA
(Obveznost izvajanja javne službe)
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz obstoječih in nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz obstoječih in nepretočnih greznic;
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (MKČN manjših od 50 PE), in malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata in
– pregled MKČN manjših od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v obstoječi ali nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja obstoječe ali nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode ter njena dodatna obdelava v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz obstoječih ali nepretočnih greznic. Praznjenje obstoječe ali nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v obstoječi ali nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4) Storitev javne službe je obvezna za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5) Obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva je le pregled MKČN iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če gre za uporabo blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo na obrazcu. V okviru pregleda preveri zlasti:
– ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,
– nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– način odvajanja komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– hrambo podatkov v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenje komunalne odpadne vode.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
(Prevzem blata in komunalne odpadne vode)
(1) Izvajalec zagotavlja prevzem in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju občine po programu izvajanja javne službe.
(2) Velikost obstoječega usedalnika blata ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem odvozu oziroma prevzemu blata.
(3) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v programu izvajanja javne službe na podlagi prostornine usedalnika blata ali navodil proizvajalca tipske naprave ali navodil za obratovanje ne-tipske naprave.
(4) Blato iz MKČN ter komunalne odpadne vode iz obstoječih ali nepretočnih greznic se lahko odvaža samo v sprejem na Centralno čistilno napravo Novo mesto ali na drugo ustrezno lokacijo, ki jo določi izvajalec. Blato in komunalno odpadno vodo je prepovedano odvažati, odvajati in odlagati v naravno okolje, v površinske podzemne vode ali javno kanalizacijo.
(Obveščanje uporabnikov javne službe)
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo;
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci obstoječih ali nepretočnih greznic, MKČN z zmogljivostjo do 50 PE in MKČN, pisno obveščati:
– na kateri komunalni ali skupni čistilni napravi se čisti ali obdeluje blato in komunalna odpadna voda;
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem blata in komunalne odpadne vode pri uporabnikih storitev;
– o rokih in času izvedbe pregledov.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in prejšnjega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena obvestiti o datumu dejanskega opravljanja obveznih storitev javne službe s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v 30 dneh po poslani zahtevi.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
(Pravice in dolžnosti izvajalca)
(1) Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje dolžnosti:
– zagotavljati javno službo;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom;
– izdelovati program izvajanja javne službe in ga objavljati na svojih spletnih straneh in v uradnem lokalnem glasilu;
– izdelovati program ravnanja z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti;
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in poročila o pregledih MKČN manjših od 50 PE;
– voditi ustrezno evidenco o MKČN manjših od 50 PE, obstoječih ali nepretočnih greznic;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenje odpadnih vod na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez urejene javne infrastrukture;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN;
– izvajati tekoča vzdrževalna dela na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih vod;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in tega odloka;
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
(2) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe pravico brez soglasja lastnika pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora o tem pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
(Vzdrževalna dela, obnove in novogradnja)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju pisno naroči pri tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela.
(2) Stroški za tekoča vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe, nepredvidene sanacije ali okvare pa krije občina na osnovi letne pogodbe – skladno s Pogodbo o poslovnem najemu infrastrukturnih objektov in naprav.
(3) Investitor obnove in novogradnje javne kanalizacije je občina.
(Pravice in dolžnosti uporabnika)
(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča, kjer nastaja odpadna voda na območju Občine Šmarješke Toplice. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(2) Uporabnik mora:
– pridobiti soglasja, mnenja in pogoje kot to določa ta odlok,
– ponovno pridobiti soglasje za vsako spremembo na objektu, ki vpliva na odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– plačevati račune za opravljeno storitev javne službe v roku, navedenem na računu,
– v roku osmih dni od nastanka spremembe pisno obvestiti izvajalca javne službe o spremembi lastninske pravice na objektu, o spremembi števila stalno in začasno prijavljenih oseb v gospodinjstvu, številu stanovanjskih enot v objektu in velikosti površin, iz katerih se odvajajo vode v javno kanalizacijo,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uporabniki obračun na osnovi enega obračunskega vodomera, in izvajalcu javne službe posredovati sklenjen dogovor o porazdelitvi stroškov ali podatke o upravniku stavbe,
– pisno obvestiti izvajalca javne službe o izvedeni spremembi na objektu, ki ima vpliv na obračun stroškov odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode,
– na poziv izvajalca javne službe posredovati zahtevane podatke za potrebe izvajanja javne službe,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(3) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
– obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,
– uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
(4) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
– izjava o skladnosti male komunalne čistilne naprave,
– izjava o skladnosti nepretočne greznice z dokazilom.
(5) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo ne odvaja v javno kanalizacijo, mora:
– izvajalcu javne službe omogočiti dostop, prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz obstoječe greznice, nepretočne greznice in MKČN,
– vzdrževati greznice in MKČN,
– hraniti dokumentacijo o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in na zahtevo izvajalcu javne službe posredovati vse podatke o mali komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jih je izvajalec javne službe dolžan voditi v skladu z veljavnimi predpisi, v roku 15 dni od prejema zahteve,
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled MKČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN.
(6) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, obstoječi greznici in MKČN in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora voditi evidenco o datumu in količini odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočni greznici, obstoječi greznici oziroma blata iz MKČN.
(7) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi pregleda MKČN predložiti izpolnjeno evidenco, navedeno v prejšnjem odstavku.
(8) Lastnik objekta, ki je priključen na javno kanalizacijo, je dolžan:
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo;
– izvajati vse ukrepe oziroma poskrbeti, da se v kanalizacijsko omrežje ne odlaga stvari, ki lahko povzročijo motnje v delovanju,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod;
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov;
– plačevati stroške storitev javne službe;
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov;
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(9) Uporabniku, ki je priključen na javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati odpadno vodo samo v primeru, da ta ne vpliva škodljivo na naprave za odvajanje in čiščenje odpadne vode in na njihovo delovanje. Odpadna voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico.
(Pravice in dolžnosti industrijskih uporabnikov in industrijskih zavezancev)
(1) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec smeta odvajati v javno kanalizacijo samo odpadno vodo, katere parametri in lastnosti ne presegajo vrednosti, ki so določene v okoljevarstvenem dovoljenju ali predpisih s področja odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(2) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijske odpadne vode, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(3) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna izvajalcu posredovati vse podatke in poročila v zvezi s količino in kvaliteto industrijskih odpadnih vod in mu ob vsakem času omogočiti dostop do merilnega mesta za vzorčenje odpadnih vod in meritve količine odpadnih vod.
(4) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec sta dolžna obvestiti izvajalca javne službe o vseh izpustih škodljivih in nevarnih snovi v javno kanalizacijo ali izpustih prekomerno obremenjene odpadne vode v javno kanalizacijo.
(5) Izvajalec javne službe lahko pri industrijskem uporabniku ali industrijskim zavezancem izvede izredna preverjanja količin, kvalitete odvedenih odpadnih vod in drugih obveznosti industrijskega uporabnika. Na podlagi tako pridobljenih podatkov lahko izvajalec javne službe spremeni ceno odvajanja in čiščenja industrijskih odpadnih vod industrijskega uporabnika.
(6) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec, ki poleg oskrbe z vodo iz javnega vodovoda, ki je merjena z obračunskim vodomerom, uporablja dodatne vire vode, mora imeti zagotovljeno merjenje količine odvedene odpadne vode na merilnem mestu pred iztokom ali merjenje odvzete vode na dodatnem viru.
(7) Industrijski uporabnik in industrijski zavezanec mora izvajalcu javne službe v vsakem času, brez predhodnega obvestila dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled delovanja merilnih naprav, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter na poziv izvajalca javne službe predložiti dokazila o ustreznosti merilnega mesta.
(Prepoved posegov na javno kanalizacijo)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje.
Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.
VIII. VIRI FINANCIRANJA IN NAČIN OBRAČUNAVANJA STORITEV
Viri financiranja javne službe so:
– prihodek od izvajanja storitev odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
– prihodek od izvajanja storitev čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda;
– prihodek od izvajanja storitev, vezanih na izvajanje službe na območjih brez javne kanalizacije;
– subvencije;
– sredstva občinskega proračuna;
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov;
– sredstva okolijskih dajatev;
– drugi viri.
(Uporabniki javne službe)
Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
– gospodinjstva in ostali uporabniki, ki ne opravljajo pridobitne dejavnosti,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
(Zaračunavanje storitev in elementi cene)
(1) V okviru javne službe se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN;
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin;
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh;
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
(2) Cena storitve javne službe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine, cene opravljanja storitev javne službe (kanalščina) ter okolijske dajatve za onesnaževanje okolja.
(3) Cena storitve javne službe iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena je sestavljena iz omrežnine in cene opravljanja javne službe (kanalščina).
(Obveznost plačevanja storitev)
(1) Uporabniki so dolžni plačevati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
(2) Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
(4) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti in se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne vode.
(5) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(6) Če je v stavbi več uporabnikov in je nameščen samo en obračunski vodomer, se račun lahko izstavi:
– upravniku večstanovanjske stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb, v tem primeru upravnik razdeli stroške na posamezne uporabnike znotraj stavbe in v celoti poravna račun upravljavcu;
– vsakemu uporabniku posebej, če vsi uporabniki v stavbi ali upravnik v njihovem imenu sklenejo pisni dogovor z upravljavcem glede načina obračuna, ključa delitve, ki mora biti za vse uporabnike enoten in način plačila nastalih stroškov takšne delitve.
(7) V primerih solastništva stavbe je plačnik računa komunalne storitve solastnik v razmerju do deleža lastnine, vpisane v zemljiško knjigo ali drugo ustrezno listino, ki je podlaga za solastništvo. Solastniki stavbe lahko sklenejo medsebojni pisni dogovor, s katerim uredijo drugačen način plačevanja in ta pisni dogovor predložijo izvajalcu javne službe.
(8) Izvajalec javne službe uporabnikom objektov kmetijskega gospodarstva iz prejšnjega odstavka, ki odvajajo komunalno odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, obračuna pregled in izdelavo poročila o pregledu MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, po opravljeni storitvi in ceniku izvajalca javne službe.
(9) Izvajalec javne službe uporabnikom storitve, ki so lastniki objektov kmetijskega gospodarstva in odvajajo komunalno odpadno vodo v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in ravnajo s komunalno odpadno vodo ali blatom v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ob predložitvi vloge, ne obračunava storitev, povezanih z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami.
(1) Omrežnino predstavljajo stroški javne infrastrukture na območju občine, ki je potrebna za izvajanje gospodarske javne službe, in zajemajo:
– stroške amortizacije osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura (stroški amortizacije se izračunavajo po metodi časovnega amortiziranja, glede na stopnjo izkoriščenosti zmogljivosti infrastrukture javne službe ob upoštevanju življenjske dobe v skladu z amortizacijskimi stopnjami predpisov, ki urejajo oblikovanje cen komunalnih storitev);
– stroške zavarovanja infrastrukture javne službe;
– stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe;
– odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.
(2) Omrežnina se zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz nepretočnih greznic in za storitve čiščenja prevzetega blata iz obstoječih greznic in MKČN.
(3) Omrežnina se določi na letni ravni in se lahko obračunava mesečno glede zmogljivost vodovodnih priključkov, določeno z nazivnim premerom vodomera (DN) skladno z naslednjo preglednico:
PREMER VODOMERA | FAKTOR OMREŽNINE |
DN ≤ 20 | 1 |
20 < DN < 40 | 3 |
40 ≤ DN < 50 | 10 |
50 ≤ DN < 65 | 15 |
65 ≤ DN < 80 | 30 |
80 ≤ DN < 100 | 50 |
100 ≤ DN < 150 | 100 |
150 ≤ DN | 200 |
(4) Omrežnina se za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod ter za storitve, povezane z nepretočnimi in obstoječimi greznicami in MKČN, obračuna glede na zmogljivost obračunskega vodomera na priključku z upoštevanjem faktorjev v preglednici.
(5) V primeru, da je stavba opremljena z obračunskim vodomerom, ki ni naveden v preglednici iz tretjega odstavka tega člena, se za tak vodomer izračuna sorazmeren faktor omrežnine z upoštevanjem dejanskega nazivnega premera tega vodomera.
(6) Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, določen za vodomer z višjim premerom.
(7) Če stavba nima obračunskega vodomera, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka v skladu s preglednico iz prvega odstavka tega člena.
(8) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1 v skladu z zgornjo preglednico.
(9) Omrežnina za storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh in javnih površin se obračuna glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe oziroma javnih površin, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(10) Pri mešanem sistemu za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je ključ delitve med storitvami, ki se nanašajo na komunalno odpadno vodo, in storitvami, ki se nanašajo na padavinsko vodo, količina opravljenih storitev v m3.
(Stroški izvajanja storitev javne službe)
(1) Stroški izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda vključujejo stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe:
– neposredne stroške materiala in storitev;
– neposredne stroške dela;
– druge neposredne stroške;
– splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne nabavno prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela;
– obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe;
– neposredne stroške prodaje; – druge poslovne odhodke;
– donos v skladu s 16. točko 2. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Stroški izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem letu, obračunane v €/m3.
(1) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje nastaja odpadna voda v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
(2) Uporabnikom, ki nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode, se količina odpadnih vod določi na način iz Uredbe o okolijski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (normirana poraba glede na premer vodovodnega priključka ali 0,15 m3 na osebo na dan) oziroma na osnovi s strani uporabnika in izvajalca javne službe potrjenega internega merilnega mesta.
(3) Enota količine storitve za odvajanje in čiščenje padavinske vode s streh in utrjenih površin je izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe in utrjeno površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki pade na utrjeno javno površino ali streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških postaj.
(4) Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN ter obratovalnega monitoringa za MKČN je izražena v m3 opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(5) Količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena, se pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji.
Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij.
(2) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava za utrjene površine, večje od 400 m2, in strehe, večje od 200 m2 tlorisne površine. Stroške se obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo.
(Cene storitev javne službe)
(1) Cene storitev javne službe predlaga izvajalec javne službe skladno z določilom prvega odstavka 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(2) Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
(3) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno storitev. Ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za prihodnje obdobje.
(4) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, mora elaborat poslati pristojnemu občinskemu organu, ki mora začeti postopek potrjevanja cene.
(Subvencioniranje cen storitev javne službe)
(1) Če se ob potrditvi cene iz elaborata pristojni občinski organ odloči za nižjo zaračunano ceno, ki se zaračuna uporabnikom, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
(2) Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
Izvajalec javne službe lahko uporabniku, pri katerem se zaradi okvare na notranji vodovodni napeljavi pojavi izjemno velika poraba vode, katere količina je osnova za plačilo stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, te stroške delno odpiše. Odpis stroškov, ki izhajajo s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod, se odpišejo v skladu z internim pravilnikom upravljavca o načinu obračunavanja vode v primeru večjega izliva.
(Plačilo, ugovor na račun in opominjanje)
(1) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev javne službe najpozneje v 18 dneh od datuma izstavitve računa, razen če sklenjena pogodba oziroma zakon ne določata drugače. Reklamacija uporabnika na prejeti račun mora biti pisna, podana v roku osmih dni od datuma izstavitve računa.
(2) Zaradi neplačevanja oziroma zamud pri plačevanju zaračunanih storitev javne službe lahko izvajalec javne službe uporabniku po izpeljanem postopku obveščanja izvede začasno ukinitev kanalizacijskega priključka na revizijskem jašku javne kanalizacije oziroma začne postopek izterjave po sodni poti.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki.
(2) Vodenje inšpekcijskega in prekrškovnega postopka zoper določbe tega odloka opravljajo občinski inšpektorji Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve določil odloka in kršitelje prijaviti Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice in Kostanjevica na Krki.
(1) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, upravljavec javne kanalizacije, če:
– ravna v nasprotju s 4. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 6. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 10. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 23. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka.
(2) Z globo 4.000 eurov se kaznuje za prekršek industrijski uporabnik ali industrijski zavezanec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prvim ali drugim ali tretjim ali četrtim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 400 eurov.
(3) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
(4) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 24. členom tega odloka.
– ravna v nasprotju s 26. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 28. členom tega odloka.
(5) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz tretjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(6) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s 16. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 17. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 22. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju s 26. členom tega odloka;
– ravna v nasprotju z 28. členom tega odloka.
(7) Z globo 1.400 evrov se kaznuje za prekršek upravnik večstanovanjske stavbe, to je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s petim odstavkom 33. člena tega odloka.
(8) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek iz šestega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji se uskladi z vsebino odloka v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
(2) Izvajalec z uveljavitvijo tega odloka v projektnih pogojih za območje brez javne kanalizacije dopušča le gradnjo sistemov v skladu z zakonodajo.
(3) Do izdelave katastra prispevnih površin za obračunavanje padavinskih voda iz javnih površin in streh se stroški odvajanja in čiščenja padavinskih voda ne obračunavajo. Kataster izdela izvajalec javne službe v roku treh let od dneva veljavnosti na stroške lastnika javne infrastrukture.
(4) Do izdelave katastra greznic in MKČN na območju Občine Šmarješke Toplice, se storitev praznjenja greznic in odvoza odvečnega blata iz MKČN, uporabnikom ne zaračunava.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju Občine Šmarješke Toplice (Uradni list RS, št. 10/14).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-0003/2021
Šmarjeta, dne 29. aprila 2021
