Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 14. maja 2021.
Št. 003-02-3/2021-59
Ljubljana, dne 22. maja 2021
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (ZNB-C)
1. člen
V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP) se 19. člen spremeni tako, da se glasi:
Karantena je ukrep, s katerim se začasno omeji svobodno gibanje, določijo čas in način njenega prestajanja in obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, za katere se sumi, da so bile v stiku s povzročiteljem kuge, virusne hemoragične mrzlice (Ebola, Lassa, Marburg) ali povzročiteljem druge nalezljive bolezni, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila epidemijo ali je na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije odločila, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe za posamezno nalezljivo bolezen, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje, potreben tak ukrep.
Kot stik iz prejšnjega odstavka se šteje, da je bila oseba v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni, kot ga opredeljuje Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, ali pa da oseba prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni. Vlada Republike Slovenije lahko na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije določi izjeme od karantene po visoko tveganemu stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni. Območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem posamezne nalezljive bolezni in morebitne izjeme od karantene za osebe, ki prihajajo iz teh območij, določi Vlada Republike Slovenije na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki z epidemiološko oceno ugotovi, da gre za območje z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni. Vlada Republike Slovenije pri določitvi območij z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem posamezne nalezljive bolezni lahko upošteva tudi podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje, oziroma od njega pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za odreditev karantene). Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.
Čas trajanja karantene za posamezno nalezljivo bolezen predlaga Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pri čemer ne sme biti daljši od najdaljše inkubacijske dobe za to nalezljivo bolezen. Vlada Republike Slovenije lahko na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije skrajša čas trajanja karantene pri posamezni nalezljivi bolezni.
Minister, pristojen za zdravje, lahko na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi, da se karantena za posamezno nalezljivo bolezen lahko izvaja na domu.«.
Za 19. členom se dodajo novi 19.a, 19.b, 19.c in 19.č člen, ki se glasijo:
Kadar se karantena za posamezno nalezljivo bolezen na podlagi sklepa ministra, pristojnega za zdravje, iz prejšnjega člena izvaja na domu ali na drugem naslovu bivanja, ki ga izbere oseba (v nadaljnjem besedilu: karantena na domu), osebo, za katero je bilo v epidemiološki preiskavi iz 17. člena tega zakona ugotovljeno, da je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni, in osebo, ki prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je znotraj meja Republike Slovenije, v karanteno na domu napoti Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Kadar je območje z visokim tveganjem za okužbo izven meja Republike Slovenije, osebo, ki prihaja iz tega območja, v karanteno na domu napoti Policija.
Oseba ob napotitvi v karanteno na domu iz prejšnjega odstavka podpiše izjavo o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu (v nadaljnjem besedilu: izjava o karanteni na domu), ki je nepreklicna. Minister, pristojen za zdravje, lahko določi obrazec izjave o karanteni na domu.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije za namen priprave izjave o karanteni na domu oziroma zaradi odreditve karantene na domu z odločbo v skladu s prvim odstavkom 19.c člena tega zakona od osebe pridobi naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4. naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
5. naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6. telefonska številka,
7. elektronski naslov, če ga oseba ima,
8. osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo.
Policija za namen priprave izjave o karanteni na domu oziroma zaradi odreditve karantene na domu z odločbo v skladu s prvim odstavkom 19.c člena tega zakona od osebe pridobi naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4. naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
5. naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6. telefonska številka,
7. elektronski naslov, če ga oseba ima,
8. osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
9. spol,
10. državljanstvo,
11. vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo.
V izjavi o karanteni na domu Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policija navedeta razlog napotitve v karanteno na domu, čas trajanja karantene na domu, ki je določen v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, naslov bivanja, ki ga je za čas trajanja karantene na domu oseba izbrala sama, in da kršitev izjave pomeni prekršek po tem zakonu. Izjava o karanteni na domu vsebuje naslednje podatke o osebi:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4. naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
5. naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6. telefonska številka,
7. elektronski naslov, če ga oseba ima,
8. osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
9. spol,
10. državljanstvo,
11. vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
12. datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo in naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje.
Izjava o karanteni na domu vsebuje podatke iz 9. do 12. točke prejšnjega odstavka samo v primeru karantene na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je izven meja Republike Slovenije.
Oseba mora izjavo o karanteni na domu podpisati lastnoročno v dveh izvodih ali z varnim elektronskim podpisom. En izvod podpisane izjave o karanteni na domu prejme oseba, drug izvod pa Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policija.
S podpisom izjave o karanteni na domu se oseba zaveže, da bo ostala na naslovu bivanja v času karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama in je naveden v izjavi o karanteni na domu, ter omejila fizične stike z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije posreduje osebi izjavo o karanteni na domu v podpis na elektronski naslov, ki ga je oseba navedla. Če oseba nima elektronskega naslova, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije posreduje izjavo o karanteni na domu pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki kot svojo dejavnost, ki izvede osebno vročitev v 24 urah. Če je osebi izjava o karanteni na domu posredovana na elektronski naslov, mora oseba lastnoročno podpisano izjavo o karanteni na domu v elektronski kopiji oziroma izjavo o karanteni na domu, podpisano z varnim elektronskim podpisom, posredovati na elektronski naslov Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije do izteka naslednjega dne po prejemu izjave o karanteni na domu na elektronski naslov. Če je osebi izjava o karanteni na domu osebno vročena, jo mora oseba ob vročitvi lastnoročno podpisati in en izvod podpisane izjave o karanteni na domu vrniti vročevalcu. Podatki o osebi, ki je podpisala izjavo o karanteni na domu, se posredujejo v evidenco karanten na domu iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona po prejemu podpisane izjave o karanteni na domu. Policija izjavo o karanteni na domu izroči osebi v podpis neposredno ob vstopu v Republiko Slovenijo.
Če je oseba zaposlena, mora v 24 urah od napotitve v karanteno na domu obvestiti svojega delodajalca, da je v karanteni na domu. Oseba, ki je v karanteni na domu in ne more opravljati dela, je upravičena do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva šteje izjava o karanteni na domu, podpisana v skladu z drugim odstavkom tega člena, oziroma potrjena v skladu s šestim odstavkom 19.b člena tega zakona.
Policija vodi evidenco podatkov iz četrtega odstavka tega člena in podatek o državi oziroma območju z visokim tveganjem za okužbo izven Republike Slovenije, iz katerega prihaja oseba, ter podatek o datumu začetka in konca karantene na domu največ 30 dni.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zagotavlja in upravlja informacijsko rešitev za pridobitev izjave o karanteni na domu (v nadaljnjem besedilu: informacijska rešitev), ki je namenjena prijavi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni ali prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz 19. člena tega zakona.
Oseba, ki je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni, ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena, lahko sama pridobi izjavo o karanteni na domu v informacijski rešitvi, kadar je neposredno od osebe s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona obveščena, da je visoko tvegani stik. Oseba lahko sama pridobi izjavo v informacijski rešitvi tudi v primeru, če je o visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni obveščena prek prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z drugimi uporabniki s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona.
Oseba, ki prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona, ki je izven meja Republike Slovenije, ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena, lahko sama pridobi izjavo o karanteni na domu pred prihodom v Republiko Slovenijo v informacijski rešitvi, vendar največ pet dni pred prihodom. Vlada Republike Slovenije lahko skrajša ta čas.
V primeru iz drugega odstavka tega člena oseba zaradi pridobitve izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi izpolni naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4. naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
5. naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6. telefonska številka,
7. elektronski naslov,
8. osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
9. osebno ime osebe s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona, od katere je bila neposredno obveščena, da je visoko tvegani stik in datum visoko tveganega stika,
10. datum obvestila o visoko tveganem stiku v primeru, ko je bila o temu obveščena prek prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z drugimi uporabniki s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona.
V primeru iz tretjega odstavka tega člena oseba zaradi pridobitve izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi izpolni naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4. naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
5. naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6. telefonska številka,
7. elektronski naslov,
8. osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
9. spol,
10. državljanstvo,
11. vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
12. datum vstopa v Republiko Slovenijo,
13. naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje,
14. državo ali območje z visokim tveganjem za okužbo, iz katerega prihaja oseba.
Oseba potrdi seznanitev z vsebino izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi. Potrditev vsebine izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi je enakovredna lastnoročnemu podpisu izjave in je nepreklicna. Po potrditvi izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi se izjava nemudoma posreduje na elektronski naslov osebe, podatki iz izjave pa v evidenco karanten na domu iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona.
S potrditvijo izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi se oseba zaveže, da bo ostala na naslovu bivanja v času karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama in je naveden v izjavi o karanteni na domu, ter omejila fizične stike z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu.
Kadar oseba, ki je napotena v karanteno na domu odkloni podpis izjave o karanteni na domu, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ali Policija podatke, ki sta jih pridobila od osebe v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom 19.a člena tega zakona, skupaj z opisom razloga za napotitev v karanteno na domu in dokazi za obstoj tega razloga, nemudoma posredujeta organu, pristojnemu za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona. Enako ravnata, kadar od osebe ne prejmeta enega izvoda podpisane izjave iz drugega odstavka prejšnjega člena. Organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, osebi odredi karanteno na domu z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o karanteni na domu). Oseba, ki ji je z odločbo odrejena karantena na domu, mora ostati na naslovu bivanja v času karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama, in je naveden v odločbi o karanteni na domu, in omejiti fizične stike z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu.
V izreku odločbe o karanteni na domu se določita čas trajanja karantene na domu in naslov bivanja, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala oseba sama. Če oseba Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policiji v skladu s 5. točko tretjega odstavka oziroma 5. točko četrtega odstavka 19.a člena tega zakona ni navedla naslova bivanja, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama, se ji karantena na domu odredi na naslovu stalnega ali začasnega bivališča v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi odločbe o karanteni na domu se navedeta razlog in pravna podlaga za odreditev karantene na domu. V pouku o dolžnosti predhodne pisne napovedi vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu se navede vsebina iz tretjega odstavka tega člena.
Oseba, ki ji je odrejena karantena na domu, lahko v treh dneh od vročitve odločbe o karanteni na domu pri organu, pristojnem za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona pisno ali po elektronski poti z ali brez varnega elektronskega podpisa napove vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu. Če oseba ne napove vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu, odločba postane pravnomočna. Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži izvršitve odločbe o karanteni na domu.
Če je napovedana vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, v osmih dneh izda odločbo o karanteni na domu s polno obrazložitvijo. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začne teči z vročitvijo odločbe o karanteni na domu s polno obrazložitvijo.
Odločba o karanteni na domu iz prvega oziroma četrtega odstavka tega člena se vroči na elektronski naslov, ki ga je oseba navedla Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policiji v skladu s 7. točko tretjega odstavka oziroma 7. točko četrtega odstavka 19.a člena tega zakona. Če oseba elektronskega naslova ob napotitvi v karanteno na domu ni navedla ali po prejemu na elektronski naslov ne potrdi prejema do izteka naslednjega dne od dneva vročitve odločbe o karanteni na domu, ministrstvo, pristojno za zdravje, posreduje odločbo pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki kot svojo dejavnost, ki izvede osebno vročitev v 24 urah (v nadaljnjem besedilu: vročevalec). Vročevalec opravi osebno vročitev na naslovu, na katerem je bila osebi odrejena karantena na domu v skladu z drugim odstavkom tega člena. Če se vročitve ne da opraviti osebno na tem naslovu, vročevalec pusti odločbo o karanteni na domu v poštnem predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča osebe. Vročevalec pusti odločbo o karanteni na domu v poštnem predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča osebe tudi v primeru, ko naslov, na katerem je bila osebi odrejena karantena na domu, in naslov stalnega oziroma začasnega bivališča osebe nista ista. Vročitev se šteje za opravljeno naslednji dan.
Podatke o osebah, ki jim je bila odrejena karantena na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, nemudoma po vročitvi odločbe o karanteni na domu posreduje v evidenco iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona.
Če je oseba zaposlena, mora v 24 urah od vročitve odločbe o karanteni na domu obvestiti svojega delodajalca, da je v karanteni na domu. Oseba, ki je v karanteni na domu in ne more opravljati dela, je upravičena do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva šteje odločba o karanteni na domu.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zaradi ukrepa karantene na domu iz 19.a, 19.b in 19.c člena tega zakona z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja posamezne nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona v elektronski obliki vodi evidenco karanten na domu, tako da za vsako osebo, ki je v karanteni na domu, vodi naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. dan, mesec in leto rojstva,
3. enotno matična številka občana (EMŠO), če jo oseba ima,
4. spol,
5. naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
6. telefonsko številko,
7. elektronski naslov,
8. osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
9. naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,
10. datum začetka in konca karantene na domu,
11. razlog napotitve v karanteno na domu,
12. način napotitve osebe v karanteno na domu,
13. številko izjave o karanteni na domu oziroma odločbe o karanteni na domu,
14. državljanstvo,
15. vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,
16. datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo,
17. naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje in
18. državo ali območje z visokim tveganjem za okužbo, iz katerega prihaja oseba.
Podatki iz 14. do 18. točke prejšnjega odstavka se vodijo samo za osebe, ki so v karanteni na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je izven meja Republike Slovenije.
Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Policija po prejemu izjave o karanteni na domu, ki je podpisana v skladu s sedmim odstavkom 19.a člena tega zakona, podatke o napotitvi v karanteno na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, pa podatke o odrejenih karantenah na domu z odločbo v skladu s prvim odstavkom 19.c člena tega zakona posredujejo v evidenco iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih je oseba posredovala sama v skladu s četrtim in petim odstavkom 19.b člena tega zakona, se prek informacijske rešitve neposredno posredujejo v evidenco iz prvega odstavka tega člena.
Za namen nadzora nad ukrepom karantene na domu do podatkov v evidenci iz prvega odstavka tega člena dostopa Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Policija dostopa do podatkov v evidenci iz prvega odstavka tega člena, kadar v okviru svojih nalog in pooblastil po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, preverja, ali je bila oseba, ki je v policijskem postopku, napotena v karanteno na domu oziroma ji je bila odrejena karantena na domu.
Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo dve leti po napotitvi osebe v karanteno na domu. Vse pravice oseb v zvezi s podatki v evidenci iz prvega odstavka tega člena, ki niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.«.
V 57. členu se v prvem odstavku za 2. točko dodata novi 2.a in 2.b točka, ki se glasita:
»2.a če ne ostane na naslovu, kjer izvaja karanteno na domu, ali ne omeji fizičnih stikov z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu v skladu z osmim odstavkom 19.a člena, sedmim odstavkom 19.b člena ali prvim odstavkom 19.c člena tega zakona;
2.b če pri izpolnjevanju podatkov na podlagi četrtega in petega odstavka 19.b člena tega zakona navede neresnične podatke, na podlagi katerih pridobi izjavo o karanteni na domu, čeprav ni bil v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni ali ne prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo;«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Informacijsko rešitev iz prvega odstavka 19.b člena zakona Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za javno upravo, kot pogodbenim obdelovalcem na portalu eUprava, vzpostavi v petnajstih dneh od uveljavitve tega zakona.
Do vzpostavitve informacijske rešitve iz prvega odstavka 19.b člena zakona oseba, ki je obveščena o tem, da je bila v visoko tveganem stiku, neposredno od okužene osebe ali prek mobilne aplikacije #OstaniZdrav iz 46. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE), lahko pridobi dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu s četrtim in šestim odstavkom 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP).
Osebi, ki je bila v karanteni na domu na podlagi 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) in potrebuje dokazilo o karanteni na domu zaradi uveljavljana pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije izda potrdilo o karanteni na domu iz četrtega odstavka 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) do 31. decembra 2021.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– 10., 11. in 12. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE),
– 29. in 30. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP),
– Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 79/21).
Ne glede na prejšnji odstavek se:
– določbe iz prve alineje prejšnjega odstavka in 29. člen Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) uporabljajo do začetka uporabe tega zakona;
– četrti in šesti odstavek 30. člena Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20 in 15/21 – ZDUOP) uporabljata do vzpostavitve informacijske rešitve iz prvega odstavka 19.b člena zakona;
– predpis iz tretje alineje prejšnjega odstavka uporablja do uveljavitve predpisa iz drugega odstavka spremenjenega 19. člena zakona, s katerim se določijo območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni COVID-19 in morebitne izjeme od karantene za osebe, ki prihajajo iz območij z visokim tveganjem za okužbo s SARS-CoV-2.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne peti dan po uveljavitvi.
Št. 502-01/21-20/21
Ljubljana, dne 14. maja 2021
EPA 1737-VIII
