Na podlagi 7. točke I. poglavja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 – ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr. in 160/20)
Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca, ki jo zastopata Janez Poklukar, minister za zdravje in Janez Cigler Kralj, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in Zdravniška Zbornica Slovenije, ki jo zastopa prof. dr. Bojana Beović
in
Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki ga zastopa Irena Ilešič Čujovič,
Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, ki ga zastopa Slavica Mencingar,
Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ki ga zastopa Aleksander Jus,
Sindikati v zdravstvu Slovenije – PERGAM, ki ga zastopa Vladimir Lazić,
SPUKC – Sindikat zdravstva Slovenije, ki ga zastopa Damir Janeković,
SINCE 07 Sindikat centrov za socialno delo, ki ga zastopa Perica Radonjič,
kot stranka na strani javnih uslužbencev
skleneta
h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije
Ta aneks se sklepa zaradi realizacije Dogovora o odpravi varčevalnih ukrepov v zvezi s povračili stroškov in drugimi prejemki javnih uslužbencev, zamiku izplačilnega dneva plače pri proračunskih uporabnikih ter regresu za letni dopust za leto 2021.
(veljavnost za zaposlene pri koncesionarjih)
Določbe tega aneksa se kot obvezni minimalni standard uporabljajo tudi za zaposlene pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.
1. Regres za prehrano med delom
(1) Regres za prehrano je povračilo stroškov prehrane med delom.
(2) Višina regresa za prehrano med delom znaša 4,30 eura.
(3) Izplačilo regresa iz prejšnjega odstavka pripada javnemu uslužbencu za dan prisotnosti na delu.
(4) Kot dan prisotnosti na delu se šteje, če javni uslužbenec dela najmanj s polovičnim delovnim časom dnevno.
(5) Če je delovni čas razporejen neenakomerno tako, da javni uslužbenec dnevno opravi več kot 8 ur delovne obveznosti, se število regresov za prehrano za dneve, ko je delal več kot 8 ur, določi na način, da se število ur mesečne delovne obveznosti deli z osem.
(6) Če javni uslužbenec dela preko polnega delovnega časa, mu pripada znesek iz drugega odstavka tega člena v skladu s četrtim odstavkom tega člena. V primeru, da javni uslužbenec delo preko polnega delovnega časa opravi v istem dnevu po opravljeni redni delovni obveznosti, mu pripada dodatno povračilo stroškov za prehrano, ki se določi tako, da se število opravljenih nadur, opravljenih na te dneve v posameznem mesecu, deli z osem in mu za vsakih tako izpolnjenih osem ur dela preko polnega delovnega časa pripada znesek iz drugega odstavka tega člena.
(7) V primeru zagotovljene brezplačne prehrane med delom ima javni uslužbenec možnost izbire med izplačilom regresa za prehrano ali koriščenjem brezplačne prehrane. Koriščenje brezplačne prehrane med delom in izplačilo regresa za prehrano se izključujeta. Če je cena zagotovljene prehrane nižja od zneska regresa za prehrano, je javni uslužbenec upravičen do plačila razlike do višine zneska iz drugega odstavka tega člena.
2. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela
(povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova, s katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo, do naslova, kjer javni uslužbenec opravlja delo, po najkrajši varni poti, če ta razdalja, upoštevaje tudi pešpoti, znaša več kot 2 kilometra.
(2) Za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za razdaljo od naslova stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslova v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, do naslova v kraju opravljanja dela javnemu uslužbencu po najkrajši varni poti prizna kilometrina v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega stavka se javnemu uslužbencu povrne glede na število prihodov na delo in odhodov z dela.
(3) Za obračun kilometrine za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišjo ceno bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji, za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Ceno iz prejšnjega stavka se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
(5) Razdalje za upravičenost do povračila stroškov prevoza na delo in z dela in za povračilo kilometrine se določijo na podlagi daljinomera »Google Zemljevidi«.
(6) Varna pot je tista pot, ki je urejena, redno vzdrževana in prevozna skozi vse leto. Med varne poti praviloma ne spadajo gozdne ceste, vinske ceste, makadamske ceste, poti, ki vodijo čez travnike in njive, pešpoti, neprevozne in druge neprimerne poti, ki so kot take določene v skladu s kriteriji pristojnega organa oziroma so kot takšne nedvoumno izkazane s strani delavca. Pri izračunu se ne upošteva poti, ki vodijo preko drugih držav, razen kadar gre za prevoz na delovno mesto v tujino, ali če javni uslužbenec to sam zahteva. Kadar ima javni uslužbenec možnost prevoza po avtocesti, lahko za izračun najkrajše varne poti v digitalnem merilniku razdalje »Google Zemljevidi« označi prevoz po avtocesti.
(7) Ne glede na določbo drugega in četrtega odstavka tega člena mesečna višina povračila stroškov prevoza na delo in z dela ne more znašati več, kot znaša višina minimalne plače za mesečno delovno obveznost, razen če je bil javni uslužbenec premeščen, prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju.
(8) Če mora javni uslužbenec zaradi potreb delovnega procesa, izrednega dogodka oziroma zaradi dela zunaj redno predvidenega razporeda priti na delo večkrat, kot je število delovnih dni, se mu za te prihode in odhode povrne stroške prevoza, ne glede na omejitev višine povračila stroškov prevoza na delo in z dela iz prejšnjega odstavka.
(9) Če je organiziran ali zagotovljen brezplačni prevoz, oziroma če delodajalec zagotovi brezplačni prevoz na delo in z dela, javnemu uslužbencu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ne pripada.
(10) Če javni uslužbenec opravlja delo v več krajih, se mu za razdaljo med temi kraji prizna kilometrino v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
(določitev višine povračila prevoza na delo in z dela glede na kraj)
(1) Kraj, iz katerega se javnemu uslužbencu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela, je naslov v kraju stalnega ali začasnega bivališča oziroma naslov v kraju, iz katerega se javni uslužbenec dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji delovnemu mestu.
(2) Če ima javni uslužbenec v uporabi službeno stanovanje, se povračilo stroškov prevoza obračuna od naslova v kraju službenega stanovanja. Če javni uslužbenec zavrne dodelitev službenega stanovanja, se mu ne glede na način obračuna stroškov prevoza iz tega člena obračunajo in povrnejo stroški prevoza od naslova dodeljenega službenega stanovanja oziroma naslova, s katerega se dejansko vozi na delo in z dela, če je ta bližji naslovu opravljanja dela. Za zavrnitev službenega stanovanja se ne šteje zavrnitev stanovanja, ki ga je delodajalec dodelil javnemu uslužbencu na podlagi njegove vloge ali prijave na razpis za dodelitev stanovanja, razen če je bil javni uslužbenec predhodno seznanjen s konkretnim stanovanjem, za katerega se prijavlja na razpis in ki mu je dodeljeno, ter je bil seznanjen s posledicami odklonitve dodeljenega stanovanja. Javnemu uslužbencu, ki je zavrnil dodelitev službenega stanovanja, se obračunavajo in povrnejo stroški prevoza od dodeljenega službenega stanovanja, dokler je to stanovanje primerno glede na določbe zakona, ki ureja stanovanjsko področje, in bi ga glede na osebne okoliščine (npr. zdravstveno stanje, invalidnost, število družinskih članov) ali objektivne okoliščine (npr. stanje stanovanja, njegova uporabnost) dejansko lahko uporabljal. Javnemu uslužbencu se stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v skladu s prvim odstavkom tega člena z naslednjim dnem, ko ta obvesti delodajalca, da so nastale navedene okoliščine, če delodajalec ugotovi, da so te okoliščine dejansko nastale.
(3) Če je bil javni uslužbenec premeščen oziroma prevzet na podlagi zakona ali je po odločitvi oziroma volji delodajalca sklenil pogodbo o zaposlitvi v drugem kraju, se javnemu uslužbencu povrnejo stroški v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(izjava za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela)
(1) Javni uslužbenec poda pisno izjavo za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela glede na razdaljo, od koder se vozi na delo in z dela. Izjava vključuje naslednje podatke:
1. naslov stalnega bivališča,
2. naslov začasnega bivališča,
3. kraj/i (naslov/i), od koder se javni uslužbenec dejansko vozi na delo,
4. razdalja od stalnega bivališča do delovnega mesta (v km),
5. razdalja od začasnega bivališča do delovnega mesta (v km),
6. razdalja od kraja/ev (naslov/i), iz katerega/katerih se javni uslužbenec dejansko vozi na delo do delovnega mesta (v km),
7. uveljavljanje imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet: DA NE (označiti); v primeru DA – dokazilo o nakupu.
(2) Vsako spremembo podatkov iz 1., 2., 3. in 7. točke prejšnjega odstavka mora javni uslužbenec v osmih dneh sporočiti pristojni službi delodajalca.
3. Povračilo stroškov na službenem potovanju v državi
(dnevnica za službeno potovanje v državi)
(1) Dnevnica za službeno potovanje v Republiki Sloveniji je povračilo stroškov prehrane javnemu uslužbencu za tri obroke dnevno na službenem potovanju.
(2) Javni uslužbenec je upravičen do dnevnice za službeno potovanje v državi, ki traja:
– nad 12 ur, v višini 21,39 eurov,
– nad 8 do vključno 12 ur, v višini 10,68 eurov,
– od 6 do vključno 8 ur, v višini 5,16 evra.
(3) Dnevnica za službeno potovanje v državi nad 12 ur se določi za vsak dan službene odsotnosti, v katerem je javni uslužbenec odsoten več kot 12 ur, pri čemer se dan razume kot čas med 00.00 in 24.00. Ne glede na prejšnji stavek javnemu uslužbencu pripada dnevnica tudi, kadar se službeno potovanje začne v prvem dnevu in se brez prekinitve konča v naslednjem dnevu ter traja skupaj več kot 12 ur, vendar v nobenem od obeh dni ne traja več kot 12 ur.
(4) Javni uslužbenec, ki ima na službenem potovanju poravnano celotno prehrano v ceni druge storitve ali pa mu prehrano poravna organizator, nima pravice do dnevnice. V primeru, da ima javni uslužbenec na službenem potovanju zagotovljene brezplačne obroke, se za zagotovljeni brezplačni zajtrk odšteje 20 odstotkov, za brezplačno kosilo oziroma večerjo pa za vsak obrok 40 odstotkov vrednosti dnevnice.
(5) Dnevnica in regres za prehrano se izključujeta.
4. Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila za službene namene v državi
(kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v državi)
(1) Uporaba lastnega avtomobila v službene namene je izjemoma mogoča samo na podlagi dogovora med delodajalcem in javnim uslužbencem ali na podlagi potnega naloga, če drugače ni možno opraviti službene poti oziroma rednega dela.
(2) V primeru, da je javnemu uslužbencu v službene namene odobrena uporaba lastnega avtomobila, se mu povrnejo stroški za uporabo lastnega avtomobila v obliki kilometrine na podlagi dogovora ali potnega naloga.
(3) Kilometrina za uporabo lastnega avtomobila v službene namene znaša 30 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za prevoženi kilometer.
(4) Za obračun kilometrine iz prejšnjega odstavka tega člena se za podatek o ceni neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov uporabi najvišja cena bencina, ki je bila poročana Evropski komisiji za pretekli mesec, ki jo za vsak mesec posebej sporoči ministrstvo, pristojno za energijo, ministrstvu, pristojnemu za javno upravo, ki jo objavi na svoji spletni strani. Cena iz prejšnjega stavka se uporablja od prvega dne v mesecu, v katerem je bil podatek objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za javno upravo.
5. Jubilejna nagrada
(1) Javnemu uslužbencu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 288,76 eura,
– za 20 let delovne dobe 433,13 eura,
– za 30 let delovne dobe 577,51 eura,
– za 40 let delovne dobe 577,51 eura.
(2) Jubilejna nagrada se izplača javnemu uslužbencu ob izplačilu plače v naslednjem mesecu po izpolnitvi pogojev.
(3) Delovna doba po tem členu je delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.
(4) Kot delodajalec v javnem sektorju se za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogoja za pridobitev pravice do jubilejne nagrade iz prejšnjega člena šteje:
1. delodajalec v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, od 13. 7. 2002 dalje;
2. delodajalec, ki po vsebini in statusu ustreza delodajalcu v javnem sektorju, kot ga opredeljujeta zakon, ki ureja javne uslužbence, in zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, in sicer:
– v celotni SFRJ do vključno 24. 6. 1991,
– v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje do vključno 12. 7. 2002,
– v državi članici EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU in
– v državi, ki ni članica EU, če je javnega uslužbenca na delo v državo, ki ni članica EU, napotil delodajalec;
3. institucija EU v obdobju polnopravnega članstva Republike Slovenije v EU.
(5) Kot delovna doba po prejšnjem členu šteje tudi delovna doba, ki jo je javni uslužbenec izpolnil pri mednarodni organizaciji, v kateri se je zaposlil s podporo Republike Slovenije.
(6) Kot delovna doba, ki se upošteva za pridobitev pravice do jubilejne nagrade, šteje tudi delovna doba pri koncesionarjih, ki opravljajo dejavnost v mreži javne službe.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena je javni uslužbenec upravičen do višje jubilejne nagrade skladno s 3. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 46/13).
6. Solidarnostna pomoč
(solidarnostna pomoč za člane reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa)
Ne glede na drugi odstavek 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 46/13) je član reprezentativnega sindikata, podpisnika tega aneksa, upravičen do izplačila višje solidarnostne pomoči po prvem odstavku 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 46/13), če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer iz prvega odstavka 101. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 15/94, 18/94 – ZRPJZ, 57/95, 19/96, 56/98, 76/98, 39/99 – ZMPUPR, 102/00, 62/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 75/08, 107/11, 40/12, 46/13, 106/15, 46/17, 80/18, 5/19 – popr. in 160/20), ne presega oziroma ne bi presegala višine 140 odstotkov minimalne plače. V primeru požara in naravne nesreče, kot jih določajo predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omejitve iz prejšnjega stavka ne veljajo.
7. Terenski dodatek
Višina terenskega dodatka znaša dnevno 21 odstotkov dnevnice za službeno potovanje v trajanju nad 12 ur.
8. Nagrade dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse
(nagrade dijakom in študentom za obvezno prakso)
(1) Dijakom in študentom za obvezno opravljanje prakse pripada nagrada, ki se določi v mesečnem znesku, in sicer za:
– dijake znaša mesečna nagrada 86,00 evrov,
– študente znaša mesečna nagrada 172,00 evrov.
(2) Nagrada se izplača v sorazmernem deležu glede na število dni prisotnosti.
9. Usklajevanje zneskov
(usklajevanje višin zneskov)
(1) Znesek regresa za prehrano med delom iz 3. člena tega aneksa se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambenih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada RS. Usklajen znesek se objavi na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.
(2) Zneski nadomestila za ločeno življenje, dnevnic za službena potovanja v državi, jubilejnih nagrad in solidarnostnih pomoči se uskladijo enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Uskladitev zneskov se izvede januarja za tekoče koledarsko leto. Usklajeni zneski se objavijo na spletni strani ministrstva, pristojnega za upravo.
10. Končni določbi
Z dnem uveljavitve tega aneksa prenehajo veljati:
– 3., 5., 6., 7., 9., 10., in 15. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 40/12),
– 9. člen Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 80/18) in Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 160/20).
Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za obračun stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz tega aneksa za mesec junij 2021.
Št. 0070-127/2021/3
Ljubljana, dne 1. junija 2021
EVA 2021-2711-0097
Vlada Republike Slovenije | Reprezentativni sindikati javnega sektorja |
| |
Janez Poklukar minister za zdravje | Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič |
| |
Janez Cigler Kralj minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar |
| |
Zdravniška zbornica Slovenije prof. dr. Bojana Beović NI PODPISAL | Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Mojca Šumer Korman po pooblastilu |
| |
| Sindikati v zdravstvu Slovenije – PERGAM Vladimir Lazić NI PODPISAL |
| |
| SPUKC – Sindikat zdravstva Slovenije Damir Janeković |
| |
| SINCE 07 Sindikat centrov za socialno delo Perica Radonjič |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 2. 6. 2021 izdalo potrdilo št. 02047-2/2007-32 o tem, da je Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 21/12.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.