Na podlagi tretjega odstavka 218. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20-ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 21. in 24. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 20/19, 30/19 – popr. in 34/19) in 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 2/16 – UPB, 62/16) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 18. redni seji dne 27. 5. 2021 sprejel
o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Miren - Kostanjevica
(1) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za celotno območje Občine Miren - Kostanjevica.
(2) Odlok določa:
– oskrbna območja za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na območju občine,
– stroške za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme,
– preračun stroškov posameznih vrst obstoječe komunalne opreme na enoto mere,
– merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo,
– določbe o občinskih olajšavah in oprostitvah plačila komunalnega prispevka in
– upoštevanje preteklih vlaganj v komunalno opremo.
(3) Podlaga za pripravo odloka je »Elaborat za pripravo odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje Občine Miren - Kostanjevica.
(predmet komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se odmeri, kadar:
– se obstoječ ali načrtovan objekt posredno ali neposredno priključi na posamezno vrsto komunalne opreme oziroma prične bremeniti posamezno vrsto komunalne opreme oziroma obstaja možnost priključitve ali bremenitve komunalne opreme, katere uporaba je s predpisom obvezna,
– se obstoječemu objektu povečuje bruto tlorisna površina oziroma
– se obstoječemu objektu spreminja namembnost.
II. MERILA IN PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo enako kot v predpisu, ki ureja urejanje prostora in v uredbi, ki določa podrobnejšo vsebino odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter odmero in izračun komunalnega prispevka.
(oskrbna območja obstoječe komunalne opreme)
(1) Oskrbna območja po tem odloku so določena za posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na območju občine in so prikazana v grafičnem delu elaborata iz tretjega odstavka 1. člena tega odloka. Gre za naslednje grafične prikaze:
– Karta 1 – Vodovod – Pregledna karta oskrbnega območja javnega vodovoda;
– Karta 2 – Kanalizacija – Pregledna karta oskrbnega območja javne kanalizacije;
– Karta 3 – Ceste – Pregledna karta oskrbnega območja javnega cestnega omrežja.
(2) Če je ob odmeri komunalnega prispevka ugotovljeno, da objekt, ki je predmet odmere, na oskrbnem območju posamezne komunalne opreme nima možnosti priključka ali te ni mogoče uporabljati, se komunalni prispevek odmeri glede na dejansko opremljenost objekta s komunalno opremo.
(3) V primeru, da se objekt, ki se priključuje na posamezno komunalno opremo, nahaja izven oskrbnega območja te komunalne opreme, se obračunsko območje razširi na parcelo tega objekta.
(4) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se odmeri samo za tiste vrste obstoječe komunalne opreme, na katere lahko zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena njihova uporaba.
(merila za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo)
Za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo se upoštevajo naslednja merila:
– površina gradbene parcele stavbe;
– bruto tlorisna površina stavbe ali površina gradbenega inženirskega objekta ali površina drugih gradbenih posegov;
– razmerje med deležem gradbene parcele stavbe (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo;
– faktor namembnosti objekta Fn;
– prispevna stopnja zavezanca psz(i).
(površina gradbene parcele stavbe)
(1) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta oziroma zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o površini gradbene parcele povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih, ki urejajo graditev.
(2) Če gradbena parcela v dokumentaciji iz prejšnjega odstavka ni določena oziroma ni prikazana, se za površino gradbene parcele upošteva površina, kot je opredeljena v ustreznem prostorskem izvedbenem aktu.
(3) Če površine gradbene parcele ni mogoče dobiti na način iz prejšnjih dveh odstavkov, se za površino gradbene parcele šteje površina zemljiške parcele ali več zemljiških parcel, na katerih je načrtovana stavba oziroma druge ureditve, ki so namenjene trajni rabe te stavbe, pri čemer se upošteva samo tisti del zemljiške parcele, na katerem je v skladu s prostorskim aktom dovoljeno graditi stavbo.
(4) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča ali površine gradbene parcele ni mogoče določiti na način iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se za izračun komunalnega prispevka namesto površine gradbene parcele stavbe upošteva površina, ki se določi kot zmnožek površine zemljišča pod stavbo in računskega faktorja površine Fp, pri čemer velja, da Fp znaša 2,5.
(5) Fp se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka, če ni na voljo natančnejših podatkov, v primerih ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen in pri odmeri komunalnega prispevka za stavbe, ki se jim ne določajo gradbene parcele, ker se gradijo na zemljiščih, ki niso stavbna.
(bruto tlorisna površina objekta)
(1) Bruto tlorisna površina objekta se določi po standardu SIST ISO 9836.
(2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi gradnje objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatek o bruto tlorisni površini objekta povzame iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov.
(3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se za izračun komunalnega prispevka bruto tlorisna površina objekta določi tako, da se upošteva neto tlorisna površina iz uradnih evidenc po predpisih o evidentiranju nepremičnin, pomnožena s faktorjem 1,2. Če zavezanec za plačilo komunalnega prispevka dokaže, da je dejanska bruto tlorisna površina objekta manjša od izračunane na način iz prejšnjega stavka, se upošteva dejanska bruto tlorisna površina objekta.
(4) Način določanja bruto tlorisne površine objekta iz prejšnjega odstavka se uporablja tudi pri odmeri komunalnega prispevka v primerih, ko se objekt naknadno priključuje na obstoječo komunalno opremo, za katero mu komunalni prispevek še ni bil odmerjen.
8. člen
(razmerje med deležem gradbene parcele in deležem površine objekta)
Razmerje med deležem gradbene parcele (Dpo) in deležem površine objekta (Dto) je enako za vse vrste obstoječe komunalne opreme na območju cele občine in znaša Dpo = 0,4 ter Dto = 0,6.
(faktor namembnosti objekta)
(1) Namembnost objekta se določi v skladu s predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov in se upošteva z uporabo faktorjev namembnosti objekta (Fn).
(2) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi objekta, za katerega je potrebno gradbeno dovoljenje, se podatki o namembnosti objekta povzamejo iz dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, izdelane po predpisih o gradnji objektov.
(3) Če se komunalni prispevek odmerja zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča, se upošteva dejanska namembnost objekta.
(4) Za posamezne vrste objektov se določijo naslednji faktorji namembnosti objekta:
Preglednica 1: Določitev faktorjev namembnosti glede na vrsto objekta
Vrsta objekta | Fn | Oznaka v klasifikaciji objektov CC-SI |
Enostanovanjske stavbe – enostanovanjske stavbe | 1,00 | 1110 |
Večstanovanjske stavbe – dvostanovanjske stavbe – tri in večstanovanjske stavbe | 1,00 1,20 | 1121 1122 |
Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine | 1,00 | 1130 |
Gostinske stavbe – hotelske in podobne gostinske stavbe – druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev | 1,00 1,00 | 1211 1212 |
Poslovne in upravne stavbe | 1,00 | 1220 |
Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti | 1,30 | 1230 |
Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe – garažne stavbe | 1,00 0,70 | 1241 1242 |
Industrijske stavbe in skladišča – industrijske stavbe – rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe | 1,00 1,00 | 1251 1252 |
Stavbe splošnega družbenega pomena – stavbe za kulturo in razvedrilo – muzeji, arhivi in knjižnice – stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – stavbe za zdravstveno oskrbo – stavbe za šport | 0,80 0,80 0,80 0,80 0,80 | 1261 1262 1263 1264 1265 |
Druge nestanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe – obredne stavbe – kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene – druge stavbe, ki niso uvrščene drugje | 0,80 0,50 0,50 1,00 | 1271 1272 1273 1274 |
(5) Za ostale vrste stavb, ki v prejšnjem odstavku niso navedene, je Fn enak 1. Za vse vrste gradbenih inženirskih objektov (oznaka 2 v CC-SI) in za druge gradbene posege je Fn enak 0,5.
(stroški obstoječe komunalne opreme)
Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme, upoštevane v tem odloku na ustreznih oskrbnih območjih so sledeči:
Preglednica 2: Prikaz stroškov obstoječe komunalne opreme v EUR
Vrsta obstoječe komunalne opreme | Stroški obstoječe komunalne opreme v EUR |
1. Vodovodno omrežje | 4.337.178 |
2. Kanalizacijsko omrežje | 5.330.589 |
3. Cestno omrežje | 27.584.838 |
(stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere)
Stroški posameznih vrst obstoječe komunalne opreme na ustreznem oskrbnem območju, preračunani na enoto mere, t.j. na m2 gradbene parcele stavbe CpO(i) in na m2 bruto tlorisne površine objekta CtO(i), znašajo:
Preglednica 3: Stroški obstoječe komunalne opreme na enoto mere (EUR/m2)
Komunalna oprema | Cp (v EUR/m2) | Ct (v EUR/m2) |
1. Vodovodno omrežje | 1,39 | 4,51 |
2. Kanalizacijsko omrežje | 4,14 | 10,95 |
3. Cestno omrežje | 8,29 | 27,23 |
(prispevna stopnja zavezanca)
Za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme se določi naslednja prispevna stopnja zavezanca psz(i):
– za vodovodno omrežje | 100 %, |
– za kanalizacijsko omrežje | 95 % in |
– za cestno omrežje | 97 %. |
III. IZRAČUN KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(izračun komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek se izračuna tako, da se na podlagi oskrbnih območij ugotovi, na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt oziroma mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. Za vsako posamezno vrsto komunalne opreme posebej se izračuna komunalni prispevek, pri čemer se uporabi naslednja formula za izračun:
KPobstoječa(i) = ((AGP x Cpo(i) x Dpo) + (ASTAVBA x Cto(i) x Dto x Fn)) x psz(i)
(2) V tem odloku uporabljene kratice imajo naslednji pomen:
KPobstoječa(i) | znesek dela komunalnega prispevka za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme, |
AGP | površina gradbene parcele stavbe, |
Cpo(i) | stroški posamezne vrste obstoječe komunale opreme na m2 gradbene parcele stavbe, |
Dpo | delež gradbene parcele stavbe pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, |
ASTAVBA | bruto tlorisna površina stavbe, |
Cto(i) | stroški posamezne vrste obstoječe komunalne opreme na m2 bruto tlorisne površine objekta, |
Dto | delež površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo, |
Fn | faktor namembnosti objekta glede na njegov namen uporabe, |
psz(i) | prispevna stopnja zavezanca za posamezno vrsto obstoječe komunalne opreme ( %), |
i | posamezna vrsta obstoječe komunalne opreme. |
14. člen
(posebni primeri obračuna komunalnega prispevka)
(1) V primeru spremembe namembnosti obstoječega objekta, gradnje novega objekta na mestu prej odstranjenega obstoječega objekta ali spremembe obstoječega objekta (nadzidave, dozidave, rekonstrukcije ipd.) se za izračun komunalnega prispevka upošteva razliko med novim in starim stanjem objekta. Če je vrednost pozitivna, se za objekt obračuna komunalni prispevek, v nasprotnem primeru pa se izda odločba z navedbo, da je komunalni prispevek že poravnan.
Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KPi = KPnovo stanje objekta – KPstaro stanje objekta
(2) V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna enako kot za novogradnjo.
IV. ODMERA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(odmera komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek odmeri pristojni občinski organ z odmerno odločbo na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ali po uradni dolžnosti.
(2) Če se postopek odmere komunalnega prispevka začne na zahtevo zavezanca, mora biti zahtevi priložen tisti del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je potrebna za odmero komunalnega prispevka. Če taka dokumentacija ne obstaja, je zavezanec nima ali njena izdelava ni zahtevana po veljavni zakonodaji, lahko zavezanec namesto nje predloži drugo tehnično in ostalo dokumentacijo, iz katere bodo razvidni podatki, potrebni za odmero komunalnega prispevka.
(plačilo komunalnega prispevka)
(1) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka mora plačati komunalni prispevek v enkratnem znesku v roku 30 dni po pravnomočnosti odločbe, razen če ni med občino in zavezancem sklenjena pogodba o medsebojnih razmerjih, v kateri je navedeno drugače. V tem primeru se podrobnosti glede plačila navedejo na odločbi.
(2) Komunalni prispevek se lastnikom obstoječih objektov, ki na novo pridobivajo kakšno vrsto komunalne opreme lahko odmeri kot obročno plačilo, vendar mora zavezanec za plačilo še pred pravnomočnostjo izdane odločbe podati na občino pisno prošnjo. V tem primeru se lahko komunalni prispevek plača na največ 12 mesečnih obrokov. Izjemoma lahko način plačila tudi odstopa od navedenega, če župan izda ustrezen sklep. V vsakem primeru pa občina sklene z zavezancem pogodbo o medsebojnih razmerjih.
(3) V primeru obročnega plačila znaša minimalni obrok 100 EUR. Ne glede na določilo drugega odstavka tega člena lahko temu primerno občina prilagodi število obrokov.
(4) V primeru odmere komunalnega prispevka za priključitev obstoječih objektov na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje lahko občina na vlogo lastnika nepremičnine, ki dokaže, da je upravičen do prejemanja denarne socialne pomoči na podlagi Zakona o socialnem varstvu zadrži plačilo komunalnega prispevka, kar se uredi s pogodbo, ki jo skleneta občina in lastnik.
(5) Na zahtevo investitorja se, ob izpolnitvi zakonskih pogojev, vračilo plačanega komunalnega prispevka v nerevalorizirani vrednosti izvede v roku 30 dni od pravnomočnosti odločbe o vračilu. Zavezanec mora k zahtevi priložiti ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidno, da ni vložil vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali da mu gradbeno dovoljenje ni bilo izdano ali da mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati.
17. člen
(1) V primeru odstranitve obstoječega objekta in gradnje novega objekta na predmetnem zemljišču se upoštevajo pretekla vlaganja v posamezne vrste komunalne opreme, če od odstranitve objekta do dne podaje vloge za odmero komunalne prispevke ni preteklo več kot pet let in če tako na podlagi razpoložljive dokumentacije odloči pristojni občinski organ.
(2) Pri uveljavljanju preteklih vlaganj zaradi odstranitve objekta je zavezanec dolžan predložiti dokumentacijo o odstranjenem objektu, iz katere je razviden obstoj in status objekta ter podatki o zmogljivosti, namembnosti in komunalni opremljenosti objekta. Upoštevanje odstranjenih objektov pri odmeri komunalnega prispevka je možno le za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja. Če dokazi ne obstajajo, upoštevanje odstranjenega objekta pri odmeri komunalnega objekta ni možno.
(3) Za objekte, ki so bili zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja, se lahko štejejo tudi objekti zgrajeni pred 31. decembrom 1967, vendar le, če investitor predloži dokaz v obliki gradbenega ali uporabnega dovoljenja v skladu z določbo zakona, ki ureja graditev.
(4) Če zavezanec s pisnim potrdilom dokaže svoja pretekla vlaganja v komunalno opremo na območju občine Miren - Kostanjevica, se mu revalorizirani znesek prizna kot plačilo komunalnega prispevka za tisto vrsto komunalne opreme, v katero je vlagal, vendar največ do višine obračunanega komunalnega prispevka. Pri tem se upoštevajo samo vlaganja nastala v obdobju ne več kot 20 let od dneva vloge za odmero komunalnega prispevka oziroma v primeru izdajanja odločbe po uradni dolžnosti od dneva izdaje odločbe. Če gre pri tem za fizično osebo so dokazila prenosljiva samo med dediči prvega dednega reda in se jih lahko uveljavlja samo enkrat.
(5) Za zemljišča, ki so bila predmet komunalnega opremljanja na podlagi »Pogodbe o sofinanciranju izvedbe operacije Komunalna ureditev obrtne cone Bilje 2« velja, da je komunalni prispevek za gradnjo na njih že poravnan.
V. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE PLAČILA KOMUNALNEGA PRISPEVKA
(občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka)
(1) Komunalni prispevek za obstoječo komunalno opremo se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb, ki so v javnem interesu in katerih investitor je občina in so namenjene za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo (oznaka 1263 v CC-SI), zdravstvo (oznaka 1264 v CC-SI), muzeje, arhive in knjižnice (oznaka 1262 v CC-SI), opravljanje obredov (oznaka 1272 v CC-SI) in šport (oznaka 1265 v CC-SI) po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov.
(2) Plačila komunalnega prispevka za gradnjo objektov se oprosti v višini:
– 100 % za objekte, namenjene zaščiti, reševanju, pomoči ali izvajanju gasilskih dejavnosti in
– 50 % za vse ostale vrste nestanovanjskih stavb.
(1) Oprostitev plačila komunalnega prispevka na podlagi drugega odstavka 18. člena tega odloka se odobri, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013.
(2) Državna pomoč se bo obravnavala v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki veljajo na področju državnih pomoči.
20. člen
(vsebina in namen državne pomoči)
Sredstva po tem odloku se dodelijo za pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013. Namen pomoči je spodbujanje gospodarske dejavnosti v Občini Miren - Kostanjevica.
(pogoji in omejitve pomoči de minimis)
(1) Do de minimis pomoči niso upravičena podjetja iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture,
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
– če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
– če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2) Pomoč ne bo namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo.
(3) Pomoč ne bo pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(4) Pomoč ne bo namenjena za nabavo vozil za prevoz tovora v podjetjih, ki opravljajo komercialni cestni tovorni prevoz.
(5) Do pomoči niso upravičena mikro, majhna in srednje velika enotna podjetja, ki:
– so po veljavni zakonodaji v postopku zaradi insolventnosti ali v postopku prisilnega prenehanja,
– so kapitalsko neustrezna,
– so lastniško, upravljavsko ali kakorkoli drugače povezana s podjetji, ki so v postopku zaradi insolventnosti ali v postopku prisilnega prenehanja,
– nimajo poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom,
– redno ne izplačujejo plač,
– redno ne plačujejo socialnih prispevkov,
– so davčni dolžniki.
(6) Skupna vrednost pomoči, dodeljena enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(1) Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(2) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 360/2012.
(3) Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje, navedene v šestem odstavku 21. člena tega odloka.
23. člen
(obveznosti prejemnika pomoči in občine)
(1) Občina Miren - Kostanjevica bo od prejemnika pomoči pred dodelitvijo sredstev pridobila pisno izjavo:
– o izpolnjevanju pogojev iz 21. člena tega odloka,
– o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in tekočem proračunskem letu,
– o drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih,
– o tem, ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja,
– o seznamu podjetij, s katerimi je povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja.
(2) V primeru kršitev določb prejšnjega odstavka in drugih nepravilnosti se oprostitev plačila komunalnega prispevka ne odobri oziroma se odmeri v skladu z določbami tega odloka.
(3) V kolikor prejemnik pomoči projekta ne izvede v roku 5 let od izdane odločbe, s katero mu je bila pomoč dodeljena oziroma je bil oproščen komunalnega prispevka, ni upravičen do dodeljene pomoči oziroma oprostitve komunalnega prispevka. Prejemnik pomoči mora dodeljeni znesek pomoči oziroma znesek oprostitve komunalnega prispevka vrniti, v skladu z izdano odločbo občinske uprave.
(4) Občina Miren - Kostanjevica bo prejemnika pomoči pisno obvestila, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 in o znesku de minimis pomoči.
(5) Prejemnik pomoči mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem odloku, 10 let od datuma prejema pomoči.
(6) Občina Miren - Kostanjevica bo hranila evidence o individualni pomoči de minimis 10 let od datuma dodelitve pomoči.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(obravnava že prejetih vlog za odmero komunalnega prispevka)
Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po predpisih, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 43/16, 38/17 in 76/19).
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0004/2021-4
Miren, dne 27. maja 2021
Občine Miren - Kostanjevica
Mauricij Humar
