Na podlagi 16., 95., 96. in 100. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl., 73/19 – odl. US in 175/20 – ZIUOPDVE), 9. člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17 in 21/18 – popr.) in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 20. seji dne 20. 5. 2021 sprejel
o občinskih cestah v Občini Tržič
Ta odlok ureja:
– občinske ceste na območju Občine Tržič (v nadaljnjem besedilu: občinske ceste) in njihovo kategorizacijo;
– izvajanje prometnih ureditev na občinskih cestah;
– izvajanje nalog gradnje, upravljanja, načrtovanja in razvoja občinskih cest;
– izvajanje nalog varstva občinskih cest in prometa na njih;
– postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in druge javne prometne površine ter zagotavljanje njihovega varstva;
– izvajanje vzdrževanja občinskih cest kot obvezne gospodarske javne službe;
– nadzor nad izvajanjem določil tega odloka;
– druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in drugih javnih površin.
(1) Upravljavec občinskih cest je notranja organizacijska enota občinske uprave Občine Tržič, pristojna za promet (v nadaljevanju: pristojni organ).
(2) Pristojni organ upravlja tudi z nekategoriziranimi cestami in drugimi prometnimi površinami v lasti Občine Tržič, ki se uporabljajo za javni cestni promet.
(javne ceste in javno dobro)
(1) Občinske ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste in pravila cestnega prometa, in so zunaj pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.
(2) Na prometnih površinah zunaj vozišča občinske ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) po pogojih in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.
(predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest)
Občinske ceste se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, graditev objektov, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestnih priključkov, avtobusnih postajališč, ter predpisi, ki urejajo varstvo okolja, urejanje prostora, vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest, in ta odlok.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo predpisi, ki urejajo ceste, pravila cestnega prometa, motorna vozila in voznike in na njih temelječi predpisi.
I. Kategorizacija občinskih cest
(kategorizirane in nekategorizirane ceste)
(1) Občinske ceste se delijo na kategorizirane in nekategorizirane ceste.
(2) Kategorizirana občinska cesta je cesta, ki jo občina v skladu z merili o kategorizaciji občinskih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. V skladu z merili za kategorizacijo javnih cest se razvrstijo v:
– lokalne ceste – LC,
– lokalne zbirne ceste – LZ,
– javne poti – JP,
– poti za kolesarje – KJ.
(3) Nekategorizirana občinska cesta je cesta v lasti Občine Tržič, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.
(novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest)
Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, postane enake kategorizacije kot obstoječa cesta.
(prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste)
(1) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.
(2) Nekategorizirana cesta se lahko prenese med občinske ceste, če izpolnjuje pogoje za kategorizacijo, če se njen prenos opravi brezplačno, če so zemljišča, po katerih poteka v zemljiški knjigi vpisane kot proste bremen, razen stvarno pravnih pravic za ostale infrastrukturne vode, ter v kolikor je to v javnem interesu.
(3) Poleg določil iz prejšnje točke tega člena morajo biti za prenos nekategorizirane ceste izpolnjeni še naslednji pogoji:
– da je v uporabi za javni promet v minimalni dolžini 100 m ali je povezovalna,
– da je ob predlagani cesti vsaj 5 (pet) stalno naseljenih stavb,
– da je asfaltirana in široka vsaj 3,5 m,
– da so meje ceste urejene in označene.
(4) Nekategorizirana cesta se lahko izjemoma s pravnim poslom prenese med občinske ceste, čeprav niso izpolnjeni vsi kumulativni pogoji iz druge in tretje točke tega člena, kadar tak prenos doprinese k hitrejšemu razvoju naselja ali kraja in k zagotavljanju širšega javnega interesa.
(opustitev kategorizirane občinske ceste)
Občinska kategorizirana cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo, če njena uporaba ni več v javnem interesu ali če ne izpolnjuje meril za kategorizacijo.
(1) Kolesarska pot se kategorizira, če poteka neodvisno od ostalih cestnih povezav.
(2) Če kolesarska pot poteka zunaj zemljišč javnega dobra, se pravice in obveznosti izvršujejo v obsegu, kot je potrebno za varno odvijanje kolesarskega prometa. Pravice in obveznosti se uredijo s posebno pogodbo med upravljavcem kolesarske poti in lastnikom zemljišča preko katerega ta kolesarska pot poteka.
II. Gradnja občinskih cest
Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi in ob upoštevanju načel trajnostne mobilnosti tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši.
(projektiranje občinskih cest)
(1) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti, ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja ter z upoštevanjem predpisov za gradnjo objektov.
(2) Skozi tehnične normative se rešujejo pomembni detajli, kot so odprava arhitektonskih ovir med cesto in pločniki, pri vstopih na stopnišča, v poslovne prostore ipd., načini vodenja pešcev in kolesarskih stez, postavitev stebrov javne razsvetljave na pločnikih, semaforski stebri in obvestilna signalizacija za vodenje prometa, izvedbe dostavnih mest, ukrepov za umirjanje hitrosti prometa in podobno.
(3) V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste, priključkov ter dostopov do objektov, zemljišč in naprav ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste namenjene za pešce, kolesarje, za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti ter za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.
(gradnja avtobusnih postajališč in obračališč)
(1) Obračališča in postajališča za avtobuse na rednih linijah se praviloma urejajo zunaj vozišča.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko v primeru, da prostorske ali druge tehnične zahteve ne omogočajo gradnje avtobusnega postajališča izven vozišča, avtobusno postajališče vzpostavi na vozišču.
(3) Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč in obračališč pristojni organ, ob upoštevanju predlogov javnih prevoznikov.
(obveznost obveščanja investitorjev o posegih v občinsko cesto)
(1) Investitorji oziroma upravljavci infrastrukturnih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave v občinski cesti, o tem obvestiti pristojni organ najmanj 30 dni pred začetkom del, da ta lahko svoja nameravana dela uskladi z gradnjo oziroma rekonstrukcijo teh objektov in naprav in mu dati na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(2) Z globo 1.000 evrov se kaznuje za prekršek investitor objektov in naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega organa ali če ji ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov.
(3) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba investitorja.
(obveznost obveščanja pristojnega organa o posegih v občinsko cesto)
(1) Pristojni organ mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste v cestnem telesu ali ob njej obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih infrastrukturnih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu najmanj 30 dni pred pričetkom del, da ti lahko svoja dela uskladijo z gradnjo oziroma rekonstrukcijo občinske ceste.
(2) Pristojni organ mora dati investitorju oziroma upravljalcu, infrastrukturnih objektov in naprav iz prejšnjega odstavka na razpolago načrte in podatke, potrebne za uskladitev del.
(obveznost investitorja zaradi gradnje ali prestavitve občinske ceste)
(1) Če je potrebno obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Za poseg v cestno telo obstoječe občinske ceste si mora investitor objekta ali naprave pridobiti soglasje pristojnega organa. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.
(2) Investitor iz prejšnjega odstavka ni zavezanec za plačilo tistega dela stroškov, nastalih zaradi pogojenih boljših elementov nadomeščenega dela občinske ceste od elementov določenih v prejšnjem odstavku.
(3) Če narava proizvodne ali storitvene dejavnosti gospodarskega subjekta zahteva gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste z boljšimi elementi ali v večjem obsegu, kot to zahtevata povprečen obseg in struktura prometa, gospodarska družba ali podjetnik posameznik financira ta dela v obsegu stroškov dodatno potrebnih del na občinski cesti. Financiranje se uredi s posebno pogodbo med občino in zainteresiranim gospodarskim subjektom.
(obveznost usklajenega projektiranja)
(1) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste, je dovoljena le s soglasjem pristojnega organa, kadar gre za objekte in naprave, za katere ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, oziroma mnenjem pristojnega organa, kadar gre za objekte in naprave, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
(2) Soglasje oziroma mnenje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa.
(dolžnost usklajenega projektiranja)
(1) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste državnega ali lokalnega pomena.
(2) Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojni organ.
(3) Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.
III. Upravljanje občinskih cest
(1) Strategijo razvoja in vzdrževanja občinskih cest, s katerim se določijo prednostne naloge razvoja in vzdrževanja občinskih cest, viri sredstev za njihovo uresničevanje ter letna dinamika njihovega uresničevanja, pripravi pristojni organ v sprejem občinskem svetu pa jo predlaga župan. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomskih in okoljskih merilih.
(2) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je dolžan vsako leto pripraviti za prihodnje leto predlog letnega plana vzdrževanja občinskih cest, skupaj s programom zimske službe, in ga najkasneje do 30.09. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu.
(3) Letni plan vzdrževanja občinskih cest določa pogostost in prioritete vzdrževanja občinskih cest, pogostost in obseg ostalih del pri vzdrževanju, urejanju in čiščenju cest ter finančno ovrednotenje del.
(naloge in pristojnosti upravljavca)
(1) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni organ, če za posamezne naloge drug predpis ne določa drugače.
(2) Te obsegajo zlasti:
– pripravo strategije razvoja in vzdrževanja občinskih cest;
– izdelavo strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest;
– vodenje postopkov za določitev prometne ureditve;
– vodenje evidenc o občinskih cestah (baza cestnih podatkov, kataster cest, kataster prometne signalizacije ipd.);
– naloge v zvezi z rednim vzdrževanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad stanjem občinskih cest;
– naloge nadzora nad prometno ureditvijo občinskih cest;
– naloge upravljanja, vodenja in nadzora prometa;
– naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste;
– sodelovanje v postopkih za določitev mej občinske ceste;
– naloge obveščanja javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih;
– izdajanje smernic, projektnih pogojev, dovoljenj, soglasij, mnenj in vodenje drugih upravnih postopkov, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in zavarovanja prometa na njih;
– izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Prometno ureditev ali njeno spremembo na občinski cesti oziroma njenem delu odredi pristojni organ z odločbo izvajalcu rednega vzdrževanja cest, razen v primerih iz šestega odstavka 38. člena tega odloka. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del odločbe elaborat prometne ureditve.
(tehnično spremljanje prometa)
(1) Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad vstopi v varovana območja za pešce in varovana območja umirjenega prometa, izboljšanja pretočnosti prometa in prometne varnosti so javne ceste in druge javne površine na območju Občine Tržič lahko opremljene z video nadzornim sistemom.
(2) Z video nadzornim sistemom zbrani podatki so lasti Občine Tržič. Z njimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih kategoriziranih in nekategoriziranih cest in poti (pešpoti, kolovozne, poljske, vaške, turistične, učne, tematske ipd.) se zagotavljajo v proračunu občine in iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti.
IV. Vzdrževanje občinskih cest
(odgovornost za stanje občinskih cest)
(1) Kategorizirane in nekategorizirane občinske ceste, po katerih poteka promet, se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, omogočajo varno odvijanje prometa.
(2) Na nekategoriziranih občinskih cestah pristojni organ praviloma ne zagotavlja enakega nivoja vzdrževanja kot za kategorizirane občinske ceste. Pristojni organ zagotavlja minimalno vzdrževanje tako, da so nekategorizirane občinske ceste ob upoštevanju prometnih pravil, vremenskih pogojev za odvijanje prometa ter stanja vozišča prevozne. Vozišče nekategorizirane občinske ceste ne zagotavlja prevoznosti, kot jo določajo državni predpisi.
(javna služba vzdrževanja in čiščenja občinskih cest in njegove obveznosti)
(1) Vzdrževanje občinskih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje občinskih cest, vzdrževanje in čiščenje prometnih površin ter objektov in naprav ob občinskih cestah.
(2) Izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest se podeli s koncesijo.
(3) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je dolžan opravljati javno službo skladno z določili sklenjene koncesijske pogodbe.
(vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa)
(1) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.
(2) Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, potrebno povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je potrebno pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.
V. Zimska služba
(izvajalec zimske službe)
(1) Zimsko službo izvaja izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, ki obsega sklop dejavnosti in opravil potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in drugih javnih površin in varnega prometa v zimskih razmerah v skladu z načrtom zimske službe, ki je del letnega plana razvoja in vzdrževanja občinskih cest.
(2) Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.
(izvajanje zimske službe v izrednih razmerah)
(1) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.
(zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin)
(1) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu, ki meji na javne prometne površine, da ne ogrozijo varnosti udeležencev v prometu:
– s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce,
– poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na občinsko cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda ter snežni ščitniki – snegolovi, da se prepreči padanje snega s streh na občinsko cesto ali drugo javno površino;
– v primeru zdrsa snega s strehe ali poledenitve, ki je posledica vplivov njihove nepremičnine, sneg ali led nemudoma odstraniti z občinske ceste.
(2) Pri odstranjevanju snega s streh, pripadajočih površin k objektom in drugih površin je prepovedano odlagati sneg na javne prometne površine. Sneg z zemljišč in objektov ob občinski cesti se sme odlagati na robu cestnega sveta, pri čemer mora biti zagotovljeno polje preglednosti in odvodnjavanje. Odstranjeni sneg z zemljišč in objektov ob občinski cesti ne sme ovirati pešcev, prometa z vozili in ne odlaganja snega z občinskih cest na zemljišča vzdolž teh cest.
(3) Odstranjevanje snega z javnih prometnih površin ali trgov, zaradi izvedbe javne prireditve se izvede na stroške organizatorja prireditve oziroma naročnika odstranitve.
(4) Z globo 200 eurov, se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 1000 eurov, se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
VI. Varstvo občinskih cest in prometa po njih
(začasna omejitev uporabe občinske ceste)
(1) Pristojni organ lahko prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na občinski cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep, če je občinska cesta v takšnem stanju:
– da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil,
– da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti in povzročil pospešeno propadanje te ceste ali
– če to terjajo drugi utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, zemeljskega plazu, močnega vetra, nenadne poškodbe ceste ali ovire na cesti in podobno).
(2) Pristojni organ ali izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka, obvestiti policijo, Medobčinski inšpektorat Kranj, gasilce, izvajalca avtobusnega prevoza, reševalce, center za obveščanje ter sredstva javnega obveščanja na krajevno običajen način.
(3) Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, lahko sprejme tudi izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest ali vodja intervencije ob prometnih, naravnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih. O prepovedi uporabe občinske ceste mora v roku 1 (ene) ure obvestiti pristojno policijsko postajo, Medobčinski inšpektorat Kranj ter javnost na krajevno običajen način. Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest ali vodja intervencije ob prometnih, naravnih in drugih nesrečah ter izrednih dogodkih mora o teh ukrepih istočasno obvestiti tudi pristojni organ.
(4) Pristojni organ na posameznih občinskih cestah, ki potekajo skozi ali mimo naselja, in vzporedno s katerimi potekajo državne ali občinske ceste enakih ali boljših prometno tehničnih lastnosti, določi prepovedi in omejitve prometa tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton, razen za prevoze teh vozil v lokalnem prometu, če je to potrebno zaradi povečanja pretočnosti prometa ali varstva naravnega in bivalnega okolja pred hrupom in drugimi emisijami prometa.
(5) Ukrepe omejitve uporabe občinske ceste je dolžan izvesti izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest v okviru izvajanja te javne službe.
(6) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, ki ne sprejme ustreznih ukrepov in na predpisan način ne obvešča subjektov po tretjem odstavku tega člena, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest pa z globo 500 evrov.
(izredni prevoz in prevoznina)
(1) Vozila ne smejo presegati predpisanih pogojev glede osnih obremenitev, skupne mase ali dimenzij, ki so za posamezno občinsko cesto predpisana s prometno signalizacijo.
(2) Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj z nedeljivim tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno maso, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj z nedeljivim tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, mase ali obremenitev, vendar pa presega omejitev katerega koli od teh elementov, ki je odrejena na občinski cesti ali njenem delu s prometnimi znaki.
(3) Za izredni prevoz je potrebno dovoljenje pristojnega organa, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredni prevoz (prevoznina). Za dovoljenje za izredni prevoz je potrebno zaprositi 15 dni pred izvajanjem prevoza. O izdanih dovoljenjih mora pristojni organ obvestiti policijo, Medobčinski inšpektorat Kranj in izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest.
(4) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka ni potrebno za izredne prevoze, ki se morajo opraviti takoj zaradi vzpostavitve prevoznosti občinskih cest v zimskem času, intervencije ob naravnih in drugih nesrečah ali ob izrednih razmerah in zaradi obrambnih potreb. Izvajalec prevoza mora pred začetkom izrednega prevoza s pristojnim organom uskladiti potek izrednega prevoza in o tem obvestiti policijo.
(5) Višina povračil za izredne prevoze na občinskih cestah (v nadaljevanju: prevoznina) je odvisna od preseganja največje dovoljene mase. Prevoznina za vozila, ki so težja od dovoljene teže, se določi kot plačilo dnevne, mesečne ali letne prevoznine. Plačilo prevoznine vključuje davek na dodano vrednost.
(6) Dnevna prevoznina se plača v višini:
– 20 eurov za vozila od 7,5 ton do 10 ton največje dovoljene mase,
– 50 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase,
– 90 eurov za vozila od 15 ton do 12 ton največje dovoljene mase,
– 150 eurov za vozila od 20 ton do 30 ton največje dovoljene mase,
– 300 eurov za vozila nad 30 ton največje dovoljene mase.
(7) Mesečna prevoznina se plača v višini:
– 100 eurov za vozila od 7,5 ton do 10 ton največje dovoljene mase,
– 200 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase,
– 300 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase,
– 400 eurov za vozila od 20 ton do 30 ton največje dovoljene mase,
– 500 eurov za vozila nad 30 ton največje dovoljene mase.
(8) Letna prevoznina se plača v višini:
– 500 eurov za vozila od 7,5 ton do 10 ton največje dovoljene mase,
– 1.500 eurov za vozila od 10 ton do 15 ton največje dovoljene mase,
– 2.000 eurov za vozila od 15 ton do 20 ton največje dovoljene mase,
– 3.000 eurov za vozila od 20 ton do 30 ton največje dovoljene mase,
– 4.000 eurov za vozila nad 30 ton največje dovoljene mase.
(9) Pristojni organ odloči o oprostitvi plačila prevoznine ali plačila deleža prevoznine, kadar je investitor ali organizator občina ali njen javni zavod.
(10) Ne glede na določbe tega člena se za izredni prevoz ne šteje prevoz z interventnimi, komunalnimi vozili, dostavnimi vozili za oskrbo stanovalcev in vozili stanovalcev.
(varovalni pas ob občinski cesti)
(1) Varovalni pas ob občinski cesti je prostor, v katerem je raba prostora omejena zaradi preprečitve škodljivih vplivov posegov v njem na občinsko cesto in promet na njej.
(2) Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste s soglasjem pristojnega organa.
(3) Pristojni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi:
– varovanja občinske ceste in prometa na njej,
– njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa,
– varovanja njenega videza,
– varovanje preglednosti na cestnih priključkih,
– vzdrževanja cest.
(4) Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(5) Varovalni pas občinske cest se meri od zunanjega roba cestnega sveta v prečni smeri, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri lokalni cesti 10 m,
– pri javni poti 5 m,
– pri nekategoriziranih cestah 3 m,
– pri občinskih kolesarskih poteh 2 metra.
(6) Postavitve ograj, opornih zidov in zasaditve rastlinja se v varovalnem pasu občinske ceste lahko izvedejo, tako, da so od roba cestišča odmaknjene minimalno 1,0 m. V območju cestnih priključkov in v polju preglednosti je postavitev opornih zidov dovoljena skladno s 44. členom tega odloka.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tem členom.
(8) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s tem členom, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(priključki na občinsko cesto)
(1) Priključki na občinsko cesto morajo biti zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cestnih priključkov na javne ceste.
(2) Na občinsko cesto se lahko priključujejo ceste enake ali nižje kategorije, nekategorizirane ceste in individualni ter skupinski priključki, pri čemer morajo biti priključki kanalizirani. Neposredne posamične priključke je potrebno združevati v skupinske priključke ali jih na občinsko cesto priključiti posredno prek ceste nižje kategorije ali nekategorizirane ceste oziroma dostopne poti. Če ima lastnik več zaporednih nepremičnin ob občinskih cesti ali nepremičnine ležijo ena poleg druge, pristojni organ v soglasju za izvedbo cestnega priključka določi en skupni priključek, notranje zasebno cestno omrežje pa mora lastnik zgraditi na lastnih nepremičninah. Lastnik mora na svojih zemljiščih zagotavljati zadostno površino za manipulacijo oziroma obračanje vozil. Vzvratna vožnja in obračanje vozil v območju cestnega priključka oziroma na občinski cesti ni dopustna.
(3) Posamezen objekt ima lahko le en priključek na občinsko cesto. Izjemoma se lahko dopusti, da ima posamezen objekt tudi več priključkov na občinsko cesto, če se s tem zagotovi izboljšanje prometne varnosti na občinski cesti ali če je to potrebno zaradi prometno tehničnih, naravovarstvenih ali kulturnovarstvenih razlogov.
(4) Priključki na asfaltirano občinsko cesto morajo biti za dolžino merodajnega vozila asfaltirani ali tlakovani.
(5) Če se priključek izvaja preko pločnika oziroma preko kolesarske steze, ki nista v isti višini kot vozišče, je potrebno prehod z višine pločnika oziroma kolesarske steze na višino vozišča izvesti s tipskimi uvoznimi elementi tako, da se prvotna višina pločnika oziroma kolesarske steze ohranja tudi na mestu priključka.
(6) Priključki nekategoriziranih cest, individualnih priključkov, dovoznih cest in pristopov do objektov ali zemljišč na občinske ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa.
(7) Pristojni organ izda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da to ne bo imelo škodljivih posledic za zmogljivost ceste in varnost prometa na njej.
(8) S soglasjem se določijo tehnični in drugi pogoji graditve in vzdrževanja priključka ter njegova opremljenost s prometno signalizacijo.
(9) Pri gradnji ali rekonstrukciji občinskih cest ter objektov in naprav ob njih je potrebno ureditev priključkov predvideti že v lokacijski ali projektni dokumentaciji za te gradnje.
(10) Stroške graditve ali rekonstrukcije priključka na občinsko cesto, vključno s postavitvijo potrebne prometne signalizacije, krije njegov investitor.
(11) Priključek nekategorizirane ceste, po kateri je dovoljen javni promet, je skupaj s pripadajočo prometno signalizacijo v območju cestnega sveta občinske ceste sestavni del te ceste.
(12) Pri izvedbi tehničnega pregleda zgrajenega priključka mora sodelovati pristojni organ zaradi zagotovitve njegove skladnosti s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi v soglasju iz drugega odstavka tega člena.
(13) Med občinsko cesto in ograjo pri uvozu na parcelo je potrebno zagotoviti najmanj 5 m oziroma za dolžino merodajnega vozila prostora na katerem se vozilo lahko ustavi. V območju občinske ceste je v območju cestnega priključka, uvoza na dvorišče in uvoza v garažo prepovedano nameščati zaporne verige ter nameščati zaporne stebričke.
(14) Kdor brez soglasja gradi ali rekonstruira priključek na občinsko cesto ali ga gradi ali rekonstruira v nasprotju s tehničnimi in drugimi pogoji soglasja iz sedmega odstavka tega člena se kaznuje za prekršek z globo:
– posameznik z globo 200 eurov;
– pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost z globo 2.000 eurov, odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(prilagoditev ali ukinitev priključka)
(1) Če priključek na občinsko cesto zaradi povečanega prometa ali uporabe za drugačen promet, kot je bil upoštevan ob izdaji soglasja za njegovo ureditev, ni več ustrezen, lahko pristojni organ z upravno odločbo zahteva njegovo prilagoditev spremenjenim razmeram ali ukinitev. Stroške preureditve priključka krije investitor priključka ali njegov pravni naslednik.
(2) Pristojni organ z odločbo ukine priključek na občinsko cesto, če priključek prometno tehnično ni ustrezen ali se priključek nahaja na območju, kjer se mora izvesti ukrep za varstvo občinske ceste in zavarovanje prometa na njej, ali če to zahteva sprememba prometne ureditve na občinski cesti.
(začasni posegi in dela na občinski cesti)
(1) Soglasje pristojnega organa za izvajanje začasnih posegov in del na občinski cesti je potrebno pridobiti za:
– postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč;
– ureditev gradbišč;
– začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala;
– zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev;
– izvedbo prireditev;
– postavitev začasnih objektov in naprav.
(2) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino zaradi postavitve gradbenih odrov, mora izvajalec del speljati prehod za pešce pod odrom, prehod za vozila in obvoz. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih tako, da je hoja varna.
(3) V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so zunaj javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo soglasja od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.
(4) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa globo z 200 eurov.
(spremljajoče dejavnosti ob občinski cesti)
(1) Površine, ki omogočajo opravljanje spremljajočih dejavnosti ob občinskih cestah, lahko pristojni organ, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem lokalnih skupnosti, odda ponudniku za opravljanje takšne dejavnosti.
(2) Pristojni organ na površinah ob občinskih cestah, ki niso namenjene opravljanju spremljajočih dejavnosti, na vlogo predlagatelja izda za največ 6 (šest) mesecev soglasje za opravljanje dejavnosti (prodaja sezonskega sadja ali zelenjave ter druge hrane, prodaje izdelkov domače obrti in podobno), če s tem ni ogrožena prometna varnost. V soglasju se določijo tehnični pogoji glede rabe površine ter pogoji za postavitev objektov in naprav. Vloga za izdajo soglasja mora vsebovati podatke o lokaciji s skico, opis oblike ter velikosti zasedbe površine in navedbo časa trajanja zasedbe in namena ter o odgovorni osebi vlagatelja za izvedbo zapore s kontaktnimi podatki (naslov bivališča ali sedeža subjekta, telefonska številka, elektronski naslov).
(3) Za vsako spremembo objektov in naprav na občinski cesti zaradi opravljanje spremljajočih dejavnosti ali spremembo dejavnosti je potrebno soglasje pristojnega organa.
(4) Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena, mora biti za pešce zagotovljen najmanj 1,6 m širok del pločnika ali pešpoti, če so dane prostorske možnosti.
(5) Pri postavitvi objektov iz drugega odstavka tega člena mora biti zagotovljena intervencijska pot.
(6) Objekte iz drugega odstavka tega člena ni dovoljeno postaviti na vozišču občinske ceste. Izjemoma se lahko vozišče občinske ceste s soglasjem pristojnega organa uporabi za postavitev varovalne ograje in objektov za izvedbo javne prireditve.
(7) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki brez soglasja pristojnega organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno pogodbo postavi objekt iz drugega odstavka tega člena.
(8) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, ali brez soglasja pristojnega organa ali v nasprotju s soglasjem ali najemno pogodbo postavi objekt iz drugega odstavka tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z globo 200 eurov.
(prometna varnost za dejavnosti ob občinski cesti)
Kdor namerava ob občinski cesti (zunaj naselja) opravljati dejavnost (gostinsko, trgovsko, servisno in podobno), ki neposredno vpliva na odvijanje prometa (ustavljanje, parkiranje in vključevanje vozil v promet), mora v skladuz 31., 32. in 44. členom tega odloka zagotoviti ustrezen priključek oziroma dostop do objekta ter zadostno število mest za parkiranje vozil, če ta možnost ni zagotovljena z javnim parkiriščem.
(obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti)
(1) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v varovalnem pasu ni dovoljeno.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pristojni organ izda soglasje za postavitev in uporabo objektov za obveščanje in oglaševanje, ki so opredeljeni kot enostavni objekti:
– če so obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti;
– če se z obvestili pristojnega organa podajajo udeležencem cestnega prometa pomembne informacije in zanje ni predpisana prometna signalizacija;
– če so obvestila namenjena ozaveščanju občanov;
– če so obvestila namenja oglaševanju prireditev;
– če so obvestila namenjena oglaševanju kulturne in naravne dediščine;
– če so obvestila namenjena oglaševanju lokalnih turističnih destinacij;
– če se oglašuje gospodarski subjekt, ki dejavnost izvaja v stavbi zgrajeni v varovalnem pasu ceste.
(3) Objekti za obveščanje in oglaševanje iz druge točke tega člena se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj preglednega polja, pregledne berme in območja vzdolž vozišča ceste, predpisanega za postavitev prometne signalizacije.
(4) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja za obvestila namenjena izboljšanju prometne varnosti, elektronskim prometnim znakom, štetju in nadzoru prometa in podobno.
(5) Obvestila za obveščanje in oglaševanje ne smejo vsebovati elementov, ki so po obliki, barvi ali simbolih enaki oziroma podobni prometni opremi ali prometni signalizaciji.
(6) Postavljanje in uporaba elektronskih prikazovalnikov ob občinskih cestah je prepovedana.
(7) Ob občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki opozarjajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi o prometni signalizaciji.
(8) Zastave na drogove javne razsvetljave ali druga nosila namešča izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest.
(9) Nosilci (obešanke) na drogovih javne razsvetljave niso dovoljeni.
(10) Soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste se lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.). Dolžina transparenta mora biti enaka širini vozišča, višina je lahko največ 1,10 m. Transparenti morajo biti obešeni horizontalno na cestišče. Višina spodnjega roba transparenta je najmanj 4,5 m in največ 6,00 m od najvišje točke vozišča. Transparenti morajo biti izdelani iz snovi brez leska, ki se ne raztegne, mečka ali kako drugače poškoduje ob atmosferskih vplivih. Transparenti so lahko pritrjeni na lastne drogove ali na fasade s horizontalnimi jeklenimi vrvmi, če je zagotovljena statična stabilnost. V primeru posebnih prevozov mora izvajalec oglaševanja pravočasno in na lastne stroške začasno odstraniti transparent.
(11) Soglasje za postavitev objektov iz tega člena, katerih gradnja oziroma postavitev je predvidena v območju občinske ceste, izda pristojni organ na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestila, namenjenega izboljšanju prometne varnosti, katerega postavitev z delovnim nalogom odredi pristojni organ.
(12) Pravne ali fizične osebe, ki so lastniki ali imetniki pravice uporabe oglaševalskih objektov, ki so postavljeni v varovalnem pasu občinskih cest v nasprotju z določili tega člena, morajo le te odstraniti najpozneje v 4 (štirih) letih po uveljavitvi tega odloka.
(13) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s tem členom ali brez soglasja postavi objekt za obveščanje in oglaševanje v območju občinske ceste ali ga postavi v nasprotju s pogoji iz soglasja.
(14) Z globo 8.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah
(zapora ceste zaradi del ali prireditev na ali ob občinski cesti)
(1) Z dovoljenjem za zaporo občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, način in obseg njene izvedbe, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.
(2) Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni organ. O izdaji dovoljenja pristojni organ obvesti policijo, inšpekcijski organ za ceste, občinsko redarstvo in izvajalca rednega vzdrževanja cest ter javnost na krajevno običajen način.
(3) V primeru prireditev, gradbenih del ali podobnega, zaradi katerih je potrebno spremeniti potek linij avtobusnega linijskega prevoza potnikov ali pogostnost vozil, s katerimi se opravlja ta prevoz, je dolžan predlagatelj oziroma izvajalec del poskrbeti za obveščanje potnikov na način, kot ga določi pristojni organ na svoje stroške.
(4) Predlagatelj je dolžan zaporo ceste naročiti pri izvajalcu vzdrževanja občinskih cest.
(5) Dela na občinski cesti ali ob njej, ki vplivajo na promet na tej cesti, in jo je zaradi tega treba delno ali popolno zapreti za promet, se lahko opravljajo le s soglasjem iz 43. člena tega odloka.
(6) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom delne zapore ceste oziroma najmanj 30 dni pred predlaganim začetkom popolne zapore ali zapore zaradi športne ali druge prireditve na cesti ali ob cesti in mora vsebovati:
– podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste,
– podatke o načinu in času trajanja izvedbe del,
– skico iz katere je razviden poseg,
– prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste (elaborat za zaporo občinske ceste oziroma tipska shema),
– odgovorno osebo predlagatelja za izvedbo zapore s kontaktnimi podatki (naslov bivališča ali sedeža subjekta, telefonska številka, elektronski naslov).
(7) Če je zaradi zapore cest ali prometnih površin potreben obvoz oziroma zahtevnejša sprememba prometne ureditve, mora predlagatelj zapore predložiti elaborat prometne ureditve. Elaborat izdela pooblaščena organizacija na stroške predlagatelja, potrdi ga pristojni organ.
(8) Stroške za pripravo predpisanega elaborata za zaporo občinske ceste, izvedbo zapore občinske ceste (elaborat začasne prometne ureditve oziroma tipska shema), obveščanje o zapori in za preusmeritev prometa zaradi zapore občinske ceste ter ostale stroške, povezane z zaporo ceste za čas njenega trajanja, krije njen predlagatelj.
(9) Pristojni organ lahko v postopku izdaje dovoljenja za začasno preusmeritev, omejitev ali prepoved odredi obveznost plačila varščine do višine predvidenih stroškov, potrebnih za odpravo posledic uporabe občinske ceste ali druge prometne površine.
(10) Dovoljenje, ki vsebuje pogoj varščine prične veljati, če je varščina položena pred začetkom uporabe dovoljenja o zapori ceste. Ob zaključku del se opravi ponovni ogled in varščina se vrne predlagatelju v primeru, da na prometni površini ni ugotovljenih poškodb zaradi uporabe občinske ceste. Varščino do višine predvidenih stroškov se določi izkustveno ali na podlagi izvedenskega mnenja o oceni stroškov, potrebnih za odpravo posledic uporabe zaprte prometne površine.
(dovoljenja za zaporo občinske ceste ali drugih prometnih površin ob prireditvah)
(1) Pristojni organ dovoljenje za zaporo občinske ceste za športne in druge prireditve na njej izda, če je promet mogoče preusmeriti na druge občinske ceste.
(2) V primeru zapore plačljivih parkirnih prostorov mora predlagatelj plačati uporabnino v višini dnevne parkirnine za posamezno parkirno mesto, razen v primeru, kadar zaporo predlaga:
– organ občinske uprave kot organizator javne prireditve ali
– javni zavod katerega ustanoviteljica je občina, kot organizator javne prireditve.
(3) O oprostitvi uporabnine ali njenega deleža za subjekte iz druge alineje prejšnjega odstavka tega člena, odloča pristojni organ.
(4) Pristojni organ lahko v dovoljenju za zaporo ceste spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami ceste.
(obveznosti izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest in predlagatelja zapore ceste)
(1) Izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest je dolžan upoštevati naslednje obveznosti:
– za zaporo imenovati odgovornega vodjo del,
– redno preverjati stanje začasne prometne signalizacije, ter opozoriti predlagatelja oziroma izvajalca del o nepravilnostih,
– obveščati pristojni organ o ugotovljenih nepravilnostih,
– obvestiti Medobčinski inšpektorat Kranj o natančnem datumu postavitve zapore,
– po zaključku prireditve oziroma zaključku gradbenih del pregledati stanje ceste ter odstraniti začasno prometno signalizacijo.
(2) Predlagatelj zapore oziroma izvajalec del je dolžan upoštevati naslednje obveznosti:
– pridobiti soglasje za obvoz v primeru popolne zapore ceste,
– imenovati odgovorno osebo,
– določiti datum in uro vzpostavitve začasne prometne ureditve ter posredovati obvestilo Medobčinski inšpektorat Kranj o predvidenem datumu in uri izvedbe zapore,
– imeti en izvod dovoljenja in en izvod elaborata na delovišču,
– z vpisom v dnevnik o izvajanju del potrditi, da je začasna prometna ureditev pregledana in v skladu z elaboratom,
– redno, vsaj enkrat dnevno pregledati zaporo ceste in jo po potrebi uskladiti z elaboratom ter ugotovitve vpisati v dnevnik o izvedbi del,
– v primeru ugotovitev o nepravilnosti izvedbe zapore dopolniti elaborat ter po potrebi pridobiti dopolnilno dovoljenje o zapori ceste (tudi na podlagi ugotovitev oziroma zahteve inšpekcijskega organ za ceste ali pristojnega organa),
– obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest o končanju prireditve oziroma končanju del,
– obvestiti Medobčinski inšpektorat Kranj tudi o odstranitvi zapore.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki izvede delno ali popolno zaporo občinske ceste, potrebno zaradi opravljanja del na cesti ali športne ali druge prireditve na cesti, brez dovoljenja, v nasprotju s pogoji dovoljenja in začasno prometno ureditev ne označi v skladu s predpisi in potrjeno prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve ali preseže v dovoljenju določeni čas njenega trajanja v 38. in 39. členu.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 eurov.
(5) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec rednega vzdrževanja občinskih cest, če delno ali popolno zaporo občinske ceste izvede brez dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, ali v predpisanem roku na predpisan način ne obvesti policije, Medobčinskega inšpektorata Kranj o izvedbi zapore v 38. in 39. členu, odgovorna oseba izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest pa z globo 200 eurov.
(napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav)
(1) Informacijsko-komunikacijski in drugi kabelski vodi, električni oziroma napajalni vodi, kanalizacija, vodovodi, toplovodi ter druge podobne naprave (v nadaljevanju: infrastrukturni vodi in naprave), se smejo napeljevati, polagati oziroma postavljati v območju javnih površin, v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, ki je določen v soglasju pristojnega organa.
(2) Pristojni organ lahko zahteva od upravljavca infrastrukturnih vodov in naprav iz prejšnjega odstavka tega člena, da jih zakoliči, preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi gradnje, obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste, trga ali druge javne površine ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste, trga ali javne površine ter rabe ali prometa na teh površinah.
(3) Stroške zakoličbe, prestavitve ali preureditve infrastrukturnih vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.
(4) Pristojni organ lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi posamezni infrastrukturni vodi in naprave ogrožali občinsko cesto ali promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali njeno morebitno rekonstrukcijo.
(5) Pristojni organ lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če predlagatelj za izdajo soglasja ni upošteval vseh zahtev ter pogojev oziroma ni izvedel vseh obveznosti iz soglasij, ki so mu bila v preteklosti izdana (npr. ni ustrezno saniral prekopov ipd.).
(6) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki posega v območje ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe.
(7) Z globo 6.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki posega v območje ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
(dela na in ob občinski cesti)
(1) Vzdrževalna in druga dela na in ob občinski cesti (kot so npr. prekopavanje in podvrtavanje zaradi popravil ali obnov infrastrukturnih vodov in napeljav, urejanje odvodnjavanja, urejanje obcestnega parkirišča, urejanje cestnega priključka, urejanje začasne deponije, zasaditve, ozelenitve, podiranje dreves, ipd.), se lahko opravljajo pod pogoji in na način, določenim za poseg v občinsko cesto v skladu z izdanim soglasjem pristojnega organa.
(2) V soglasju za opravljanje del iz prejšnjega odstavka se določijo način, pogoji in nadzor nad opravljanjem teh del.
(3) Soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav ali napeljav vgrajenih v občinsko cesto neposredno ogroženi varen promet oziroma življenja in zdravje občanov in bi ob tem lahko nastala večja gospodarska škoda.
(4) Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odpraviti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih še isti dan po elektronski poti obvestiti izvajalca rednega vzdrževanja občinskih ceste, policijo, Medobčinski inšpektorat Kranj ter javnost na krajevno običajen način.
(5) Z globo 2.000 eurov se kaznuje posameznik, ki opravlja dela v območju ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe ali če ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
(6) Z globo 6.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja dela v območju ceste in njenega varovalnega pasu brez soglasja pristojnega organa oziroma brez sklenjene služnostne pogodbe, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov ali če ravna v nasprotju s petim odstavkom tega člena.
(7) Z globo 1.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne obvesti pristojnega organa, policije, Medobčinski inšpektorat Kranj izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest skladno s tretjim, četrtim ali petim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
(pogoji za izvedbo del na občinskih cestah)
(1) Pri načrtovanju prekopavanja, podvrtavanja in drugih delih na občinski cesti in drugih javnih prometnih površinah (v nadaljevanju: posegi v cesto) je potrebno upoštevati glede na vrsto posega naslednje pogoje:
1. Pred pričetkom izvajanja del si mora investitor na zemljiščih, kjer je predvidena gradnja in niso v njegovi lasti pridobiti služnostno pravico lastnika zemljišča.
2. Po prejemu soglasja k projektnim rešitvam mora investitor z Občino Tržič skleniti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij glede morebitnih posegov na območju občinske ceste.
3. Posegi v cesto so dovoljeni le v primeru, ko posega ni možno izvesti zunaj cestišča javne ceste. Na javnih cestah s pločniki je poseg mogoče izvesti v pločniku, v vozišču pa izjemoma na odsekih, kjer je pločnik že zaseden z drugimi komunalnimi vodi in napravami.
4. Poseg v cesto je potrebno izvesti v obliki podvrtavanja oziroma podbijanja (v nadaljevanju: podboj), kadar pa to ni mogoče, pa v obliki prekopa. Podboj in prekop ceste morata biti izvedena čim bolj pravokotno na os ceste. Vzdolžni potek prekopa se mora izvesti v ravni liniji. Podboje pod javno cesto je potrebno izvesti tako, da se potrebni izkop za izvedbo podbijanja izvede najmanj tako daleč, da se pri izkopu ne poškoduje nosilnost cestnega nasipa oziroma če nasipa ni, pa minimalno 1,0 m od roba bankine oziroma toliko kot je globina izkopa za podboj.
5. Globina infrastrukturnih vodov in naprav v območju vozišča se določi v skladu s pravilniki, ki urejajo projektiranje cest in druge komunalne infrastrukture ali s tehničnimi normativi oziroma minimalno 0,8 m globoko.
6. Prekopi občinskih cest se izvedejo skladno s tehničnimi smernicami za ceste (v nadaljevanju: TSC) TSC 08.512: Varstvo cest, izvajanje prekopov na voznih površinah. Minimalna širina prekopa je 1,0 m.
7. Pri izvedbi več prečnih prekopov vozišča kjer se na krajši razdalji izvede več zaporednih prečnih prekopov je potrebno izvesti preplastitev celotne širine vozišča tudi med prečnimi prekopi.
8. Ob izvedbi vzdolžnega prekopa zunaj asfaltiranega vozišča občinske ceste se investitorju oziroma izvajalcu z izdanim dovoljenjem naloži obveznost vzpostavitve v prejšnje stanje tako, da se mesto izkopa ustrezno utrdi na način, da se prepreči morebitno posedanje roba vozišča. Odmik posega (izkopa) od cestnega robnika, bankine, koritnice, mulde, meteornega jarka ipd. mora biti najmanj 1,0 m oziroma najmanj toliko kot je globina izkopa.
9. Pri vzdolžnem prekopu ob občinski cesti, ko se poškoduje asfaltni rob je potrebno pri vzpostavitvi v prejšnje stanje izvesti njegovo ponovno asfaltiranje skladno z 9. točko.
10. V kolikor se poseg v cestno telo izvaja vzdolžno po pločniku, oziroma po kolesarski stezi, se mora asfaltirati celotna širina pločnika oziroma kolesarske steze.
11. Vzdolžni poseg v cestno telo, ki poteka po cestišču, se mora obnoviti v celotni širini vozišča, če je vozišče široko do 4,0 m oziroma če je vozišče širše od 4,0 m najmanj v širini voznega pasu.
12. Poseg v cestno telo na občinski cesti, ki poškoduje več kot 1/3 širine vozišča, se mora izvesti ustrezna sanacija ceste v celotni širini vozišča in celotni dolžini poškodovanega dela ceste.
13. Asfaltno površino je potrebno urediti tako, da se stiki med obstoječo in novo asfaltom predhodno obdelajo – obstoječi asfalt mora biti ravno zarezan pravokotno ali vzporedno z osjo ceste. Kontaktne robove je potrebno predhodno obdelati z bitumensko tesnilno maso ali z bitumenskim tesnilnim trakom, ter kationsko emulzijo šele nato se lahko razgrne asfaltna masa, ki se jo poravna in valja, pri čemer mora biti stik nove obrobne plasti asfalta zamaknjen od stika nosilne plasti v vzdolžni smeri za najmanj 20 cm, v prečni smeri pa najmanj 25 cm na vsako stran prekopa. Asfaltna zmes ter sloji asfalta (nosilna – obrabna, enoslojni) morajo biti v enaki kot pred posegom.
14. Širina preplastitve pri prečnih prekopih je minimalno 1,5 m.
15. Vgradnja asfalta pri temperaturah nižjih od + 5 °C ni dovoljena, lahko se izvede le začasna preplastitev.
16. Debelina in vrsta asfalta na vozišču je pogojena s kategorizacijo ceste in je predmet posameznega odseka v skladu s TSC 06.520: Projektiranje, dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij. Asfaltiranje poškodovanih delov vozišča se izvede vsaj v enaki sestavi in debelini, kot obstoječe asfaltne plasti.
17. Preplastitev vozišča mora biti izvedena najkasneje v 14 dneh po zaključku gradbenih del povezanih z vgradnjo infrastrukturnih vodov in naprav.
18. Izkopni material je potrebno sproti odvažati v deponijo oziroma odlagati na zunanjo stran cestnega sveta.
19. Zasip gradbene jame prekopa se izvaja v plasteh – debelina plasti do največ 0,25 m do predpisane zbitosti Ev2 ≥ 100 MPa. Za zasip prekopa se mora uporabljati ustrezni kamniti zmrzlinsko obstojen material, ki mora ustrezati vsem veljavnim tehničnim pogojem za cestno gradnjo z upoštevanjem splošnih in posebnih tehničnih pogojev za ceste – SCS 1989 z dopolnitvami in veljavnimi TSC-ji (tehničnimi specifikacijami).
20. Pri obnovi cestnega telesa po prekopu je potrebno stanje cestišča vrniti v prvotno stanje in v enaki kvaliteti. Poškodovane cestne robnike in lamele pločnika je potrebno nadomestiti z novimi, obnoviti je potrebno poškodovane naprave za odvodnjavanje ceste. Jaški v vozišču morajo biti vgrajeni izven območja kolotekov in morajo biti opremljeni s pokrovi ustrezne nosilnosti z zaklepom in protihrupnim vložkom.
21. Intervencijski poseg na vozišču se ob zamenjavi jaškov (okvir ali pokrov) sanira v širini, ki ni manjša od 1,50 m x 1,50 m, oziroma v celotnem voznem pasu.
22. Ob prekopu čez uvozno-izvozni priključek na pločniku, je potrebno prekopano površino vzpostaviti v prvotno stanje z dvoslojnim asfaltom (nosilna in obrabna plast).
23. Pred zaključkom del mora investitor gradbišče očistiti in odpadni material odstraniti na lastne stroške v skladu z veljavnimi predpisi.
24. Investitor je dolžan izvajati nadzor nad začasno postavljeno prometno signalizacijo in le-to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bila postavljena.
25. Investitor je odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na cesti ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste zaradi neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del. Vsi stroški za eventualno povzročeno škodo uporabnikom ceste oziroma stroški poškodb vozišča bremenijo investitorja.
26. Investitor je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri gradnji ob upoštevanju danih strokovno-tehničnih pogojev in je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti.
27. Investitor je dolžan po končanih delih obnoviti eventualno poškodovano horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo in prometno opremo.
28. Investitor je dolžan po končanih posegih v cestno telo izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest predati izveden poseg v skladu z veljavnimi predpisi in strokovno tehničnimi pogoji.
29. Če pri gradnji pride do uničenja mejnih znamenj, je investitor dolžan v tridesetih dneh na svoje stroške pri pooblaščeni geodetski službi naročiti vzpostavitev v prvotno stanje.
30. Za vso eventualno škodo na napravah ali instalacijah, vgrajenih v cestni svet, povzročeno zaradi neupoštevanja danih strokovnih tehničnih pogojev, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljavljati odškodnine.
31. Vse posedke na območju posega v cesto, razpoke na stikih in druge posledice posega, ki bodo nastale v 10 (desetih) letih po končanju del, mora investitor odpraviti na lastne stroške.
32. Pred vgradnjo vodov in naprav v cestno telo mora investitor, urediti ustanovitev služnosti.
33. Investitor mora v primeru rekonstrukcije ceste in gradnje komunalne infrastrukture svoje vode in naprave, kadar je to potrebno, prestaviti na lastne stroške.
34. Obstoječe vode in naprave v območju posega v cestno telo mora investitor zaobiti oziroma jih prestaviti na lastne stroške. Vse vode in naprave, ki bi bile poškodovane med izvajanjem del, mora investitor popraviti, obnoviti ali zamenjati na lastne stroške.
35. Pričetek in zaključek del mora investitor sporočiti pristojnemu organu in izvajalcu rednega vzdrževanja občinskih cest.
(2) V soglasju za poseg v varovalni pas občinske ceste ali za izvedbo del na cesti se glede na vrsto in obseg del določijo pogoji iz prejšnjega odstavka. Druge pogoje in zahteve v zvezi s potekom posega (način odstranjevanja asfalta, zasipa, obnove vrhnje površine cestišča, drugo) se določi v skladu s predpisi o projektiranju in gradnji cest.
(3) Veljavnost izdanega soglasja je dve leti od dneva izdaje.
(4) Z globo 2.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
(5) Z globo 6.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 2.000 eurov.
VIII. Drugi ukrepi za varstvo cest
(1) Da bi bil zagotovljen nemoten in varen promet je v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto (pregledni trikotnik) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) prepovedano saditi drevje, visoke poljske kulture, grmičevja, postavljati reklamne, obvestilne ali druga objekte, naprave oziroma predmete, ki niso namenjeni zagotavljanju prometne varnosti ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in oviralo preglednost ceste (polje preglednosti). Pregledni trikotnik ob križišču v naselju praviloma obsega območje, ki sega najmanj 100 metrov pred križiščem ali najmanj 50 metrov za kanaliziranim križiščem zunaj naselja obsega območje najmanj 140 metrov pred križiščem ali najmanj 70 metrov za križiščem in je zunaj varovalnega pasu za postavljanje prometne signalizacije, ki znaša 5 metrov od roba vozišča oziroma dva metra od roba pločnika ali kolesarske steze, postavitev teh objektov oziroma predmetov pa ne zmanjšuje opaznosti prometne signalizacije. Višina ograj, opornih zidov ter zasaditve rastlinja znotraj območja polja preglednosti ob vseh lokalnih cestah, javnih poteh ter nekategoriziranih cestah v občini sme biti največ 0,75 m nad nivojem vozišča.
(2) Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora oviro (rastlinje, objekte, predmete ali naprave) v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja, odstraniti.
(3) Postavitev obcestnih prometnih ogledal je dovoljena v skrajnem primeru, če kljub pravilno postavljenim oziroma urejenim obcestnim ograjam ali živim mejam ni mogoče zagotoviti preglednosti in vključevanja cestnega prometa na prednostno cesto na drug način. Plačnik postavitve in vzdrževanja obcestnih ogledal so zainteresirani pobudniki za posamezne priključke.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
45. člen
(urejenost sosednjih zemljišč)
(1) Lastniki oziroma uporabniki zemljišč in nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne površine so dolžni svoja zemljišča in nepremičnine urejati in vzdrževati oziroma jih hortikulturno urejati in vzdrževati tako, da se drevje, grmovnice ali žive meje ne razraščajo na občinske ceste ali na dele cest ali na druge javne površine ter da njihove nepremičnine zaradi dotrajanosti ne ogrožajo občinskih cest in prometa na njih.
(2) Z globo 500 eurov se kaznuje za prekršek lastnik oziroma imetnik pravice uporabe nepremičnine, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
NADZORSTVO OBČINSKIH CEST
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, opravlja Medobčinski inšpektorat Kranj v okviru svojih pristojnosti.
(2) Zaradi spremljanja prometnih razmer, nadzora nad prometno opremo, izboljšanja pretočnosti prometa, prometne varnosti in nadzora nad spoštovanjem prometnih predpisov, so ceste ter druge javne površine na območju občine lahko opremljene z nadzornimi sistemi (sistem za video nadzor, za ugotavljanje prekoračitve hitrosti, za ugotavljanje prevoza rdeče luči in podobno). Z nadzornim sistemom zbrani podatki so last občine s katerimi se razpolaga skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(3) Za potrebe iz prejšnjega odstavka tega člena lahko občina ustanovi center za upravljanje prometa pri izvajalcu vzdrževanja cest, njegovo delovanje usmerja in nadzoruje pristojni organ.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
(3) Če so bili projektni pogoji izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 78/12, 41/13 in 54/15).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0004/2021
Tržič, dne 20. maja 2021
