Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Brežice na 18. redni seji dne 10. 6. 2021 sprejel
Ta statut ureja in določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Brežice, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
(nevtralna uporaba slovnične oblike)
V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.
(ime, sedež in območje občine)
(1) Občina Brežice (v nadaljnjem besedilu: občina), je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Arnovo selo, Artiče, Bizeljska vas, Bizeljsko, Blatno, Bojsno, Boršt, Bračna vas, Slovenska vas, Brezje pri Bojsnem, Brezje pri Veliki Dolini, Brezovica na Bizeljskem, Brežice, Brvi, Bukošek, Bukovje, Bušeča vas, Cerina, Cerklje ob Krki, Cirnik, Cundrovec, Curnovec, Čatež ob Savi, Čedem, Črešnjice pri Cerkljah, Dečno selo, Dednja vas, Dobeno, Dobova, Dolenja Pirošica, Dolenje Skopice, Dolenja vas pri Artičah, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Dvorce, Gabrje pri Dobovi, Gaj, Gazice, Globočice, Globoko, Glogov Brod, Gorenja Pirošica, Gorenje Skopice, Gornji Lenart, Gregovce, Hrastje pri Cerkljah, Izvir, Jereslavec, Jesenice, Kamence, Kapele, Koritno, Kraška vas, Križe, Krška vas, Laze, Loče, Mala Dolina, Mali Cirnik, Mali Obrež, Mali Vrh, Mihalovec, Mostec, Mrzlava vas, Nova vas ob Sotli, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Oklukova Gora, Orešje na Bizeljskem, Pavlova vas, Pečice, Perišče, Piršenbreg, Pišece, Podgorje pri Pišecah, Podgračeno, Podvinje, Ponikve, Poštena vas, Prilipe, Račja vas, Rajec, Rakovec, Ribnica, Rigonce, Sela pri Dobovi, Silovec, Slogonsko, Sobenja vas, Spodnja Pohanca, Sromlje, Stankovo, Stara vas – Bizeljsko, Stojanski Vrh, Trebež, Velika Dolina, Velike Malence, Veliki Obrež, Vinji Vrh, Vitna vas, Volčje, Vrhje, Vrhovska vas, Zasap, Zgornja Pohanca, Zgornji Obrež, Žejno, Župeča vas in Župelevec.
(2) Sedež občine je v mestu Brežice, Cesta prvih borcev 18.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(1) Na območju občine so ustanovljene krajevne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: KS) kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status KS so določeni s tem statutom in odloki občine.
(2) Imena in območja KS so:
1. KS ARTIČE, ki obsega naselja: Arnovo selo, Artiče, Dečno selo, Dolenja vas pri Artičah, Glogov Brod, Gornji Lenart-del in sicer hišne številke od vključno 61 do vključno 74, Spodnja Pohanca, Trebež, Zgornji Obrež.
2. KS BIZELJSKO, ki obsega naselja: Bizeljska vas, Bizeljsko, Bračna vas, Brezovica na Bizeljskem, Bukovje, Dramlja, Drenovec pri Bukovju, Gregovce, Nova vas ob Sotli, Orešje na Bizeljskem, Stara vas - Bizeljsko, Vitna vas.
3. KS BREŽICE obsega del naselja Brežice. Meja območja KS poteka na zahodu po vzhodnem delu Vrbine do starega mostu čez reko Savo, naprej po reki Savi, približno 100 m vzhodno od novega mostu zavije proti severu in poteka po hmeljišču ter se pri savskem nasipu dotakne regionalne ceste Čatež ob Savi–Brežice, od tu naprej pa po lokalni poti do regionalne ceste Dobova Brežice, kjer zavije proti zahodu in poteka preko krožišča Trnje in naprej po Dobovski cesti do križišča s Trdinovo ulico. Nato po Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ulici, v križišču s Cesto svobode (krožišče Črnc) pa zavije proti zahodu in poteka preko polja do Finžgarjeve ulice ter zajame hišne številke na njeni južni strani, vključno s hišno številko 15, ki leži na severni strani Finžgarjeve ulice. Naprej poteka po južnem robu stadiona, do Ceste bratov Milavcev ter ob njenem vzhodnem robu do križišča s Čolnarsko potjo, katero pri hišni številki Cesta bratov Milavcev 33 (ki je v KS Šentlenart) prečka in zavije proti jugozahodu ter poteka naprej do Vrbine.
4. KS CERKLJE OB KRKI, ki obsega naselja: Boršt, Brvi, Bušeča vas, Cerklje ob Krki, Črešnjice pri Cerkljah, Dolenja Pirošica, Gazice, Gorenja Pirošica, Hrastje, Izvir, Poštena vas, Račja vas, Stojanski Vrh, Vinji Vrh, Vrhovska vas, Zasap, Župeča vas.
5. KS ČATEŽ OB SAVI, ki obsega naselja: Cerina, Čatež ob Savi, Dobeno, Dvorce, Mali Cirnik, Prilipe, Sobenja vas, Žejno.
6. KS DOBOVA, ki obsega naselja: Dobova, Gabrje pri Dobovi, Loče, Mali Obrež, Mihalovec, Mostec, Rigonce, Sela pri Dobovi, Veliki Obrež.
7. KS GLOBOKO, ki obsega naselja: Bojsno, Brezje pri Bojsnem, Globoko, Mali Vrh, Piršenbreg.
8. KS JESENICE NA DOLENJSKEM, ki obsega naselja: Jesenice, Nova vas pri Mokricah, Obrežje, Podgračeno, Ribnica od hišne številke 1 do hišne številke 21, Slovenska vas.
9. KS KAPELE, ki obsega naselja: Jereslavec, Kapele, Podvinje, Rakovec, Slogonsko, Vrhje, Župelevec.
10. KS KRIŽE, ki obsega naselje Križe.
11. KS KRŠKA VAS, ki obsega naselje: Krška vas.
12. KS MRZLAVA VAS, ki obsega naselja: Čedem, Globočice, Kamence, Kraška vas, Mrzlava vas, Stankovo.
13. KS PEČICE, ki obsega naselje Pečice.
14. KS PIŠECE, ki obsega naselja: Blatno, Dednja vas, Pavlova vas, Pišece, Podgorje pri Pišecah.
15. KS SKOPICE, ki obsega naselji: Dolenje Skopice, Gorenje Skopice.
16. KS SROMLJE, ki obsega naselja: Curnovec, Oklukova Gora, Silovec, Sromlje, Volčje, Zgornja Pohanca.
17. KS ŠENTLENART, ki obsega naselje Cundrovec, del naselja Brežice in del naselja Gornji Lenart. Meja območja KS poteka na zahodu po reki Savi do meje z Občino Krško, nato preko Vrbine po zahodnem robu potoka Močnik do železniške proge Ljubljana–Zagreb, ob njenem južnem robu do konca naselja Zgornji Obrež, kjer prečka železniško progo in zavije proti severu, prečka lokalno cesto proti Zgornjemu Obrežu pri hišni številki Zgornji Obrež 1 (ki je v KS Artiče). Naprej poteka po njenem severnem robu, do križišča z regionalno cesto Krško–Brežice, le-to prečka in poteka naprej po njenem vzhodnem robu. Pri priključku krajevne ceste pri hišni številki Gornji Lenart 53 zavije proti vzhodu ter poteka ob njenem severnem robu do hišne številke Trebež 51a (ki je v KS Artiče), pred katero zavije proti jugu in jugovzhodu, zajame še hišne številke Gornji Lenart 42 ter Šentlenart 82 in 83, prečka glinokop, nato zavije proti severovzhodu, tako da zajame še celotno ulico Brezina, naprej poteka proti vzhodu preko Gmajne, kjer zajame še kmetijsko posestvo v Cundrovcu, prečka potok Graben in reko Gabernico, naprej poteka proti jugu, zajame še hišno številko Cundrovec 24 in se približno 250 m severno od sotočja Gabernice in Sromljice zavije proti zahodu in poteka do lokalne ceste Brežice–Cundrovec, po njenem vzhodnem robu do potoka Sromljica, kjer zavije proti jugozahodu in poteka po krajevni poti, prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb, zajame še hišno številko Črnc 11 in naprej proti jugozahodu do Ceste svobode. Ob njenem severovzhodnem robu poteka do križišča s Pleteršnikovo ulico (krožišče Črnc), kjer zavije preko polja proti zahodu do Finžgarjeve ulice, jo dvakrat prečka in zajame vse hišne številke na njeni severni strani, razen hišne številke 15. Naprej poteka po južni strani stadiona do Ceste bratov Milavcev, ter ob njenem vzhodnem robu do križišča s Čolnarsko potjo. Za hišno številko Cesta bratov Milavcev 33 prečka Čolnarsko pot in zavije v jugozahodno smer do Vrbine in naprej po njenem vzhodnem delu do starega mostu čez Savo.
18. KS VELIKA DOLINA, ki obsega naselja: Brezje pri Veliki Dolini, Cirnik, Gaj, Koritno, Laze, Mala Dolina, Perišče, Ponikve, Rajec, Ribnica od hišne številke 21 G do vključno hišne številke 37 ter naselje Velika Dolina.
19. KS VELIKE MALENCE, ki obsega območje naselja Velike Malence.
20. KS ZAKOT – BUKOŠEK – TRNJE obsega naselje Bukošek in del naselja Brežice. Meja območja KS poteka na vzhodu ob zahodnem robu regionalne ceste Bizeljsko–Brežice, do odcepa za Sela pri Dobovi, kjer nasproti hišne številke Bukošek 11a, prečka regionalno cesto, zajame še hišno številko Bukošek 12, od koder poteka proti jugu oziroma jugozahodu, prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb in se pri mostu čez Gabernico približa Bizeljski cesti, nato poteka po Gabernici do mostu pred Mostecem, naprej po južnem robu regionalne ceste Dobova–Brežice, po Trdinovi, Maistrovi in Pleteršnikovi ulici ter vzhodnem robu Ceste svobode, kjer nasproti hišne številke 35 zavije proti vzhodu, zajame še hišne številke Črnc 64, 65, 65a, 65b in 66. Potem, ko prečka železniško progo Ljubljana–Zagreb, poteka meja proti severu in severovzhodu po krajevni poti do potoka Sromljica, kjer prečka lokalno cesto Cundrovec–Brežice in poteka po njenem vzhodnem robu, pred hišno številko Črnc 73 se obrne proti vzhodu in prečka Sromljico, naprej poteka po reki Gabernici, nato zavije proti severovzhodu, v bližini hišne številke Bukošek 57 zavije proti zahodu in naprej proti severu, kjer zajame hišne številke Bukošek 58, 59, 60, 61 in 66. Nato poteka po Dobravi in severnem robu lokalne ceste Globoko–Kapele, do križišča z regionalno cesto Brežice–Bizeljsko.
(izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali so določene z zakonom.
(2) Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki se lahko racionalneje in učinkoviteje opravljajo v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva (prenesene naloge).
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno na zborih občanov, z referendumom in preko ljudske iniciative.
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
(1) Pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje občina s sosednjimi in drugimi občinami in državo.
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(4) Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.
(grb, zastava, žig in praznik)
(1) Občina ima grb, znak in zastavo, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2) V Občini Brežice se praznuje občinski praznik 28. oktobra, na dan, ko je bila leta 1941 ustanovljena Brežiška četa.
(1) V občini imajo svoje žige župan, občinski svet, nadzorni odbor, volilna komisija, direktor občinske uprave in štab civilne zaščite (v nadaljevanju CZ).
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: OBČINA BREŽICE, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Občinski svet; Župan, Nadzorni odbor; Občinska uprava, Občinska volilna komisija, Štab CZ. V sredini žiga je znak občine.
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom.
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun proračuna občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine in
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov,
– skrbi za promocijo turizma.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri reševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec) in zdravstveni zavod ter v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– ustanavlja zavode na tem področju,
– ustvarja pogoje za razvoj in pridobivanje rekreacijskih površin,
– omogoča dostopnost kulturnih programov in skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
10. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč ob požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
11. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
12. Lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– urejanje drugih lokalnih zadeve javnega pomena.
(zbiranje in obdelava podatkov)
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2) Občina pridobiva, obdeluje, varuje in hrani podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti v skladu z zakonom.
(1) Organi občine so:
1. občinski svet,
2. župan in
3. nadzorni odbor.
(2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni organ občine, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve in imenovanja članov organov občine se izvajajo v skladu z zakonom, tem statutom in poslovnikom občinskega sveta.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan oziroma podžupani so funkcionarji.
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za organe občine in organe KS.
(4) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej na spletni strani, z navzočnostjo občanov in predstavnikov medijev na javnih sejah, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje organov občine ter z zagotavljanjem dostopa do informacij javnega značaja skladno z zakonom.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela organov občine, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4) Občina zagotavlja posredovanje informacij javnega značaja v skladu z veljavno zakonodajo.
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje 30 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
(volitve članov občinskega sveta)
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
(3) Volilne enote za volitve v občinski svet določi občinski svet z odlokom.
(pristojnosti občinskega sveta)
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se nanašajo na koristi občine.
(2) Poleg pristojnosti določenih v prejšnjem odstavku, občinski svet zlasti:
1. sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
2. sprejema proračun občine in zaključni račun proračuna,
3. v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
4. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
5. izvaja volitve, imenovanja in razrešitve v pristojnosti občinskega sveta,
6. potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
7. določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
8. v skladu z zakonom odloča o ravnanju s stvarnim premoženjem v lasti občine,
9. odloča o najemu posojila in dajanju poroštva ter izdaji soglasij k zadolževanju,
10. razpisuje referendum,
11. s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih organov občine in delovnih teles, ki jih imenuje svet, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih,
12. določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
13. ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom in imenuje predstavnike občine v organe le-teh,
14. sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter določi organizacijo in način izvajanja za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
15. določa dejavnosti varstva pred požarom, ki se opravljajo kot javne službe,
16. sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa,
17. v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas v kabinetu župana,
18. odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
(opravljanje funkcije člana občinskega sveta)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Nezdružljivost opravljanja funkcije člana občinskega sveta in predčasno prenehanje mandata ureja zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(predstavljanje in vodenje seje občinskega sveta)
(1) Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan in podžupan ne moreta voditi že sklicane seje, jo vodi najstarejši prisotni član občinskega sveta.
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v 15 dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke, predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
(6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, lahko člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali skličejo izredno sejo. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
(strokovna pomoč občinske uprave)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi sej občinskega sveta in delovnih teles zagotavlja občinska uprava.
(1) Občinski svet se sestaja na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
(2) Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine.
(navzočnost članov sveta in odločanje)
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(4) O izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu župan in direktor občinske uprave najmanj enkrat letno.
DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
(1) Občinski svet ustanavlja komisije in odbore, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. Ustanovitev, organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Člane komisij in odborov imenuje občinski svet izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delo delovnega telesa vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(1) Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti občinski svet.
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Poleg tega župan predvsem:
1. predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
2. izvršuje proračun občine ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog njegovega izvrševanja,
3. skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
4. odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
5. skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
6. predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive, o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
7. imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave oziroma notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
8. usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
9. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(zadržanje odločitve občinskega sveta)
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
(naloge na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
1. skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
2. imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
3. sprejme načrt zaščite in reševanja,
4. vodi zaščito, reševanje in pomoč,
5. določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
6. ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
7. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
8. v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
9. predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana podžupan začasno opravlja funkcijo župana. V primeru, da je v občini imenovan več kot en podžupan, določi župan s sklepom o imenovanju podžupana tistega podžupana, ki bo začasno opravljal funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet.
(začasno nadomeščanje župana)
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(posvetovalno telo župana)
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
(nezdružljivost funkcije in predčasno prenehanje mandata)
Nezdružljivost funkcije župana in predčasno prenehanje mandata ureja zakon.
(pristojnosti nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
1. opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine,
2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja organov občine, občinske uprave, svetov KS, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
(imenovanje nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
(2) Člani nadzornega odbora opravljajo svoje naloge nepoklicno.
(3) Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora ureja zakon.
(4) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika predsednika nadzornega odbora.
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Brežicah, Cesta prvih borcev 18.
(6) Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(7) Nadzorni odbor za svoje poslovanje uporablja žig občine.
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora nadzorni odbor spoštovati pravice strank.
(2) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih organov, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik nadzornega odbora.
(4) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo pooblasti.
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni program nadzora in predlog finančnega načrt, ki ga pošlje v uskladitev županu. Pri tem mora nadzorni odbor upoštevati roke glede priprave proračuna občine.
(2) Nadzorni odbor lahko vsako proračunsko leto izvede nadzor:
1. proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
2. finančnih načrtov in zaključnih računov KS,
3. finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih).
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora, če je tak nadzor določen v letnem programu nadzora. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program nadzora, mora najprej dopolniti letni program nadzora. Dopolnitev in sprememba letnega programa nadzora mora biti obrazložena in objavljena na spletni strani občine.
(4) Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenimi KS, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi uporabniki proračunskih sredstev.
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(2) V postopku nadzora je nadzorovani organ in njegova odgovorna oseba dolžna nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila v skladu z zakonom
(1) Član nadzornega odbora se izloči iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če:
1. je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
2. je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
3. če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
(obvezne sestavine poročila)
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru.
(4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(obravnava dokončnega poročila)
(1) Nadzorovani organ je dolžan spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Župan seznanja nadzorni odbor s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
(3) Župan lahko nadzorni odbor obvešča o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
(poročilo o delu in finančno poročilo)
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu do oddaje zaključnega računa predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v proračunu občine v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev je odgovoren predsednik nadzornega odbora.
(plačilo za opravljeno delo)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ureja plačilo občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih organov, komisij in delovnih teles občine. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
(poslovnik nadzornega odbora)
Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov.
(notranja organizacija in sistemizacija)
(1) Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.
(3) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
(4) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
(odločanje v upravnih zadevah)
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v postopku na drugi stopnji zaposlenega v občinski upravi.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah)
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave izdaja direktor občinske uprave.
(2) Direktor občinske uprave lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev.
(3) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
(1) Za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine se lahko podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov.
(2) Če predpis iz prejšnjega odstavka dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju.
(3) Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave.
(izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku)
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z veljavnimi predpisi.
(odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti)
Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča oseba, ki izpolnjuje pogoje glede izobrazbe in strokovnega izpita iz upravnega postopka, ki jih predpiše vlada v skladu z zakonom.
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
(1) Občina lahko ima občinsko odvetništvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.
(2) Po pooblastilu lahko občinsko odvetništvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina.
(3) Občinsko odvetništvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko odvetništvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja lokalno skupnost.
(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi medobčinsko odvetništvo.
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Poveljnik civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku civilne zaščite zlasti za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik civilne zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene KS, navedene v 4. členu tega statuta.
(2) KS so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) KS imajo lahko kot organizacijsko obliko delovanja organizirane tudi vaške skupnosti. Vaške skupnosti nimajo status pravnih oseb.
(4) Pobudo za ustanovitev nove KS, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ožjega dela občine ali 15 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(5) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine KS ali spremeni njeno območje. Ta sprememba statuta začne veljati šele po izteku mandata sveta KS. Občinski svet izvede postopek za ukinitev KS ali spremembo njenega območja enkrat v obdobju med rednimi volitvami v svet KS. Postopek mora biti končan najkasneje tri mesece pred rokom, ki je z zakonom, ki ureja lokalne volitve, določen kot prvi rok za razpis rednih volitev v svet KS.
(pristojnosti krajevnih skupnosti)
KS sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
1. dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
2. sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
3. dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
4. dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
5. dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
6. predlagajo programe javnih del,
7. sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
8. oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
9. dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov,
10. seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
11. sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
12. spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
13. dajejo mnenja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje njihovih nalog,
14. daje mnenje o predlogih sklepov o ukinitvi javnega dobra na območju njihove KS.
(naloge krajevnih skupnosti)
(1) KS opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti. KS praviloma samostojno:
1. skrbijo za urejenost pokopališč, če z odlokom občine ni drugače določeno,
2. upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
3. pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem območju,
4. pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
5. opravljajo tudi druge naloge z namenom izboljšanja kvalitete življenja na območju KS.
(2) Podrobneje se naloge KS opredelijo z odloki.
(status krajevnih skupnosti)
(1) KS je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. KS ne more biti delodajalec.
(2) KS nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene KS brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene KS, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3) KS odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti KS subsidiarno.
(4) KS zastopa predsednik sveta KS.
(svet krajevne skupnosti)
(1) Organ KS je svet (v nadaljnjem besedilu: svet KS), ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju KS. Način izvolitve članov določa zakon.
(2) Svet KS šteje od sedem do 11 članov. Število članov posamezne KS določi občinski svet z odlokom.
(3) Nezdružljivost opravljanja funkcije člana sveta KS ureja zakon.
(4) Volitve v svet KS razpiše župan.
(5) Mandat članov sveta KS se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(6) Funkcija člana sveta KS je častna.
(1) Prvo sejo sveta KS skliče župan najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta KS.
(2) Svet KS je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
(predsednik in namestnik predsednika sveta)
(1) Svet KS ima predsednika in namestnika predsednika, ki ju izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Če svet KS predsednika ne izvoli ali ga izvoli v nasprotju z določbami tega statuta ali poslovnika, župan skliče izredno sejo sveta, na kateri se izvoli predsednik in namestnika predsednika sveta KS.
(3) Predsednik sveta KS predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet KS in je odgovoren za zakonitost poslovanja in delovanja KS.
(4) Svet na predlog predsednika izmed članov sveta izvoli namestnika predsednika. Namestnik predsednika sveta nadomešča predsednika v njegovi odsotnosti in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(seja sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet KS dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta KS in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(3) Predsednik sveta skliče svet KS najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, če je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet KS, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(4) Za delovanje sveta KS se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
(naloge sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet KS izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge KS. Svet tudi:
1. obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje KS in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja, ki jih je občinski svet dolžan obravnavati pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na KS,
2. daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine ter daje pripombe nanje ob sprejemanju le-teh,
3. sprejema odločitve o uporabi lastnih sredstev skupnosti in sredstev s katerimi lahko KS v skladu z odlokom o proračunu prosto razpolaga.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta KS niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na KS, pridobi občinski svet mnenje sveta KS in ga obravnava.
(4) Svet KS lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov KS. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov KS kot svoj posvetovalni organ.
(finančna sredstva krajevne skupnosti)
(1) Za delovanje in opravljanje nalog, ki jih KS določi občina se KS zagotovijo sredstva v proračunu občine.
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev KS lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe KS in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
(premoženje krajevne skupnosti)
(1) KS imajo lahko lastno premoženje.
(2) KS mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če KS preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
(financiranje krajevne skupnosti)
(1) Delovanje KS se financira iz proračuna občine, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja KS iz proračuna občine se določijo z odlokom.
(3) KS se ne smejo zadolževati.
(4) Prihodki in odhodki KS morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del proračuna občine njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
(5) Občina ne prevzema finančnih obveznosti KS, ki niso zajeti v proračunu občine.
(6) Za izvrševanje finančnega načrta zakonitost poslovanja in delovanja KS je odgovoren predsednik sveta.
(7) KS imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan.
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov KS se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem KS opravlja nadzorni odbor občine.
(ukinitev krajevne skupnosti)
Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine KS, če ugotovi, da svet KS ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog KS v skladu s tem statutom.
NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
(oblike neposrednega sodelovanja občanov)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
(pristojnosti zbora občanov)
(1) Občani na zboru občanov:
1. obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
2. obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami,
3. obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
4. predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
5. opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
6. dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
7. oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
8. obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so organi občine, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni organ občine meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več KS, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta KS.
(3) Zaradi razpravljanja in odločanja o zadevah, ki se nanašajo na posamezno KS, lahko skliče zbor občanov predsednik sveta KS, in sicer za celotno KS ali za njene posamezne dele, na način in po postopku, določenim s tem statutom.
(4) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v KS pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(5) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
(območje, kraj in čas sklica)
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
(vodenje zbora občanov in sprejem odločitev)
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščena oseba. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga objavi na spletni strani občine in na krajevno običajen način.
REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE
(referendum o splošnem aktu)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu proračuna občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
(predlog za razpis referenduma)
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma v 15 dneh po sprejemu splošnega akta. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
(naknadni referendum o splošnem aktu)
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
(pobuda volivcem za referendum)
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet KS. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 300 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, podpis volivca.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan z aktom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Glede postopka dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
(2) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Volivec lahko podpiše obrazec tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.
(3) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
(akt o razpisu referenduma)
(1) Občinski svet razpiše referendum v 15 dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana občinskega sveta za razpis referenduma oziroma v 15 dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej 30 in najkasneje 45 dni od dne razpisa. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov sveta.
(3) Za dan glasovanja se določi nedelja ali drug dela prost dan.
(4) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(5) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(6) Najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
(pravica glasovanja na referendumu)
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivcev.
(organi za izvedbo referenduma)
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini ter njihovo izvedbo se zagotovijo v proračunu občine.
(zagotavljanje opravljanja javnih služb)
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
1. neposredno v okviru občinske uprave,
2. z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
3. z dajanjem koncesij,
4. možnost ustanovitve enonamensko ali večnamensko zvezo občin in združenje,
5. skupno opravljanje posameznih nalog občinske uprave v oblikovanju skupnih občinskih uprav.
(javne službe na področju družbenih dejavnosti)
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
1. predšolska vzgoja,
2. izobraževanje,
3. socialno varstvo,
4. zdravstvena dejavnost,
5. lekarniška dejavnost,
6. kultura,
7. šport,
8. delo z mladimi.
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe.
(javne službe na področju gospodarskih javnih služb)
(1) Občina zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih občinskih gospodarskih javnih služb, ki so določene v odloku, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Oblika zagotavljanja posamezne gospodarske javne službe se določi v odloku iz prejšnjega odstavka tega člena.
(ustanovitev pravnih oseb za izvajanje javnih služb)
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
(izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(zagotavljanje obveznih javnih služb)
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet, v skladu z zakonom.
(4) Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan.
(5) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
(6) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine.
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(izvrševanje proračuna občine)
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
(uporaba sredstev proračuna občine)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom, določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
(razporejanje sredstev proračuna občine)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
(3) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
(zaključni račun proračuna občine)
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v skladu z zakonom.
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(izvrševanje finančnega poslovanja občine)
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali pa si občina lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun občine in zaključni račun proračuna, ki so posebne vrste splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
(poslovnik občinskega sveta)
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
(objava v uradnem glasilu)
(1) Splošni akti občine se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet ali drugi organ občine.
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte)
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
(vstop v upravni ali sodni postopek)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev poslovnika nadzornega odbora)
Nadzorni odbor mora uskladiti svoj poslovnik z vsebino statuta v roku treh mesecev po uveljavitvi tega statuta.
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10).
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2021
Brežice, dne 10. junija 2021
