Na podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 26/12, 43/19) je Občinski svet Občine Dobrova - Polhov Gradec na 15. redni seji dne 9. junija 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora GA-11
1. člen
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13, 56/14, 37/15 – obv. razl., 17/18 – obv. razl., 73/18, 25/19 – UPB1, 134/20 – obv. razl.), v nadaljevanju: OPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje enote urejanja prostora GA-11 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., družba za sonaravno urejanje prostora, Domžale, pod številko projekta 01/2020.
(3) V postopku priprave OPPN je bila pridobljena Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-63/2020/8 z dne 26. 5. 2020, s katero je odločeno, da v postopku priprave in sprejemanja tega OPPN ni treba izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje, niti postopka sprejemljivosti izvedbe plana na varovana območja.
OPPN določa:
– območje obravnave,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, in
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:500),
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:5000),
– zazidalna situacija (M 1:500),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (M 1:500),
– načrt parcelacije (M 1:500).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(1) Poseg, načrtovan s tem prostorskim aktom, obravnava najjužnejši del naselja Gabrje. Območje je s treh strani obkroženo z obstoječo stanovanjsko gradnjo, z zahodne strani pa je omejeno z regionalno cesto R3 641/1369 Ljubljanica–Brezovica. Ureditveno območje je namenjeno umestitvi individualne stanovanjske gradnje.
(2) Ureditveno območje obsega parcele oziroma dele parcel št. 735/5, 739/1, 739/2, 740, 741/1, 741/5, 765/2, 765/5, 766/2, 766/41, 2123/3 in 2123/6, vse k.o. 1982 – Šujica. Velikost obravnavanega območja je okvirno 1,5 ha.
(3) S tem odlokom se ureja tudi izvedba priključkov objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, ki se načrtujejo izven ureditvenega območja OPPN.
(program dejavnosti in rešitve glede umeščanja načrtovanih objektov in površin)
(1) Na ureditvenem območju se načrtuje izgradnja kompleksa prostostoječih (enodružinskih) stanovanjskih stavb v skladu s predhodno izdelano idejno zasnovo. Kompleks je razdeljen na več funkcionalnih sklopov in sicer štiri, namenjene stanovanjski gradnji in štiri, namenjene cestni infrastrukturi ter zelenim površinam.
(2) Zasnova pozidave izhaja iz optimalnega izkoristka razpoložljivega zemljišča. S tem OPPN je zasnovan stanovanjski kompleks v končni podobi, a se določa, da bo lahko, odvisno od interesa zainteresiranih investitorjev, realiziran v več etapah.
(3) Dostop do stanovanjskega kompleksa je načrtovan iz obstoječih prometnic in sicer iz lokalne ceste LC 067061 na severu in regionalne ceste R3 641/1369 na zahodu območja. Priključevanje javne poti JP 567234 na regionalno cesto se ukine, javno pot pa se naveže na notranje prometno omrežje načrtovano s tem OPPN.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(oblikovanje območja OPPN)
(1) Območje OPPN sestavlja več funkcionalnih celot. Funkcionalne celote z oznakami FC S1, FC S2, FC S3 in FC S4 so namenjene gradnji prostostoječih (enodružinskih) stanovanjskih stavb, funkcionalne celote z oznakami FC I1, FC I2, FC I3 in FC I4 pa gradnji prometne infrastrukture z obcestnimi zelenimi ureditvami ter ureditvi dveh zelenic s parkovno ureditvijo.
(2) V okviru funkcionalne celote FC S1 se določa gradnja treh individualnih stanovanjskih stavb, ki so načrtovane v za to določenih funkcionalnih enotah Fe S1/1, Fe S1/2 in Fe S1/3.
(3) V okviru funkcionalne celote FC S2 se določa gradnja šestih individualnih stanovanjskih stavb, ki so načrtovane v funkcionalnih enotah od Fe S2/1 do Fe S2/6.
(4) Prav tako se v okviru funkcionalne celote FC S3 določa gradnja štirih individualnih stanovanjskih stavb, ki so načrtovane v funkcionalnih enotah Fe S3/3, Fe S3/4, Fe S3/5 in Fe S3/6. Površine funkcionalnih enot Fe S3/1a, Fe S3/1b in Fe S3/2 se lahko priključijo k gradbenim parcelam obstoječih stavb oziroma se jih nameni ureditvi zelenih površin. Površine funkcionalne enote Fe S3/7 se lahko priključi gradbeni parceli za novo stavbo zunaj območja OPPN.
(5) V okviru funkcionalne celote FC S4 se v funkcionalnih enotah z oznakama Fe S4/1 in Fe S4/2 določa gradnja dveh individualnih stanovanjskih stavb.
(6) Funkcionalna celota FC I1 obsega območje regionalne ceste R3 641/1369, kjer se načrtuje priključevanje notranje zbirne ceste na regionalno cesto. Novo načrtovano križišče nadomešča obstoječe, južneje ležeče križišče, ki se s tem aktom, po realizaciji novo načrtovanega, ukinja.
(7) Funkcionalna celota FC I2 predstavlja notranjo zbirno cesto stavbnega kompleksa v smeri sever–jug, z obojestranskim pločnikom in, ob notranjem križišču, parkovno urejeno zelenico (funkcionalna enota Fe I2/8).
(8) Funkcionalna celota FC I3 določa rekonstrukcijo dosedanjega trikrakega križišča na severnem priključku notranje zbirne ceste FC I2 na lokalno cesto LC 067061 v štirikrako križišče.
(9) Funkcionalna celota FC I4 predstavlja rekonstrukcijo južnega kraka javne poti JP 567234, pri čemer se obstoječi priključek na regionalno cesto R3 641/1369 opusti in nadomesti s priključkom na novo načrtovano notranjo zbirno cesto stanovanjskega kompleksa; del opuščene trase prometnice (Fe I4/2a in Fe I4/2b) se nameni zelenim parkovnim ureditvam.
(10) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot (zemljiških parcel) ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnih načrtov.
(velikost in oblikovanje stavb)
(1) Območje je namenjeno postopnemu oblikovanju stanovanjske soseske, ki bo štela 15 stanovanjskih stavb. Za vsako od njih se določa po štiri parkirna mesta in pripadajočo zelenico.
(2) Arhitekturna zasnova sledi obstoječim naselbinskim značilnostim kvalitetne stavbne tipologije matičnega naselja z ohranitvijo nevtralne vaške podobe. Usmeritve za oblikovanje stavb izhajajo iz Idejne zasnove stanovanjskih hiš na območju urejanja EUP GA-11, ki ga je v mesecu januarju 2020, pod številko projekta 02/2020 izdelalo podjetje RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., Domžale.
(3) Gabariti stavb so enotni. Tlorisna zasnova je podolžna s pritličnimi izzidki znotraj tlorisne dimenzije (gradbene meje) 13,00 m × 12,80 m. Nadstreški in napušči lahko segajo tudi preko določenih tlorisnih dimenzij (gradbenih meja). Etažnost stavb je P + 1 (M). Nadstreške za avtomobile je dovoljeno tudi zapreti z več ali vseh strani (garaža).
(4) Višinske kote pritličij ter tlorisni gabariti stavb so razvidni iz grafičnih načrtov.
(5) Oblikovanje streh:
– strehe stavb so načeloma dvokapne naklona 35°, s slemenom vzporednim z daljšo stranico, strehe pritličnih izzidkov so lahko ravne in pohodne (terase) ali ekstenzivno ozelenjene;
– strehe nadstreškov (garaž), pokritih teras ipd. so lahko ravne (minimalni naklon), oziroma v skladu z oblikovanjem stavbe;
– strešna kritina mora biti načeloma enotne barve; pri zimskih vrtovih, strešnih odprtinah in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali.
(6) Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati še naslednje:
– fasade morajo biti zasnovane skladno; horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev in oblikovanje fasadnih odprtin ter drugih fasadnih elementov mora biti enostavno;
– ograje morajo biti preproste in enotne;
– fasade se lahko izvede v klasičnem zaglajenem ometu (oziroma je potrebno doseči tak izgled) bele, zemeljske ali svetle pastelne barve, v lesu, lokalnem kamnu ali steklu (barva in tip fasade se določi v idejni zasnovi oziroma projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja – DGD);
– dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho do največ ene tretjine strešine; postavljeni morajo biti usklajeno z naklonom strešine, pri dvokapnih strehah njihov najvišji del ne sme presegati višine slemena.
(7) Z oblikovanjem stavb, izborom materialov in barv je potrebno na območju doseči enoten izgled oziroma izgled zaključene celote.
(pomožni objekti in oprema zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja ali postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, lopa, uta, bazen za kopanje, zbiralnik za deževnico), informacijskih panojev za označevanje poti ali znamenitosti, spominskih obeležij, urbane opreme, ograj ter opornih zidov in utrjenih brežin.
(2) Nadstreške je dovoljeno postaviti pred vhodi v stavbe, nad parkirnimi površinami (tudi kot garaže), nad zunanjimi bivalnimi površinami ter za zaščito koles in zbirnih mest za komunalne odpadke. Skupna površina nadstreškov na posamezni funkcionalni enoti ne sme presegati 50 m2, njihova višina pa naj ne presega 3,5 m.
(3) Za umestitev, velikost in oblikovanje pomožnih objektov (razen nadstreškov) je potrebno smiselno upoštevati merila in pogoje občinskega prostorskega načrta ter ostala določila tega OPPN. Pomožni objekti, ki so stavbe morajo biti od meja sosednjih zemljišč oddaljeni za najmanj 1,5 m, razen, če ni v grafičnem delu OPPN določeno drugače (nadstreški).
(1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je treba primerno utrditi ali tlakovati.
(2) Vse proste površine se uredijo kot zelenice. Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi lokalno prisotnimi vrstami drevja in grmičevja. Močnejši pas drevesne in grmovne vegetacije se načrtuje vzdolž regionalne ceste. Z zasaditvijo vegetacije je potrebno zagotavljati ustrezno preglednost cest, križišč in priključkov na ceste.
(3) Ograje se ob robovih območja lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel, v kolikor se s tem zagotovi dodatna varnost ali specifični režim obratovanja dela območja (parkovna zelenica), pod pogojem, da se lastniki zemljišč, ki jih takšna ograja razmejuje, o tem medsebojno sporazumejo. Za postavitev ograj ob javni cesti je treba pridobiti soglasje upravljavcev, s katerim ti določijo ustrezne odmike in višine, tako da se ne ovira preglednosti in vzdrževanja cest.
(4) Ograje so lahko visoke največ 1,2 metra. Lahko so žične ali kot žive meje. Ob javnih cestah so lahko žive meje visoke največ 0,75 metra. Polne ograje so dopustne ob regionalni cesti, če hrup s ceste presega mejne vrednosti določene s predpisi. Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti.
(5) Višinske razlike zemljišča, nasipne in odkopne brežine se po možnosti izvedejo z zatravljenimi brežinami.
(6) Pri urejanju okolice objektov je treba zavarovati kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(1) Dovoljene so gradnje objektov v skladu z določili tega odloka.
(2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z določili tega odloka,
– gradnja in postavitev pomožnih objektov in opreme zunanjih površin.
Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(1) Posegi, opredeljeni s tem prostorskim aktom, se načrtujejo na območju stavbnih zemljišč, kjer ni obstoječih objektov, zato je tudi obstoječa komunalna oprema minimalna, vendar se v obodnih delih oziroma v neposredni bližini nahajajo obstoječi objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(2) Ob robu območja potekajo tri prometnice: regionalna cesta R3 641/1369, lokalna cesta LC 067061 in javna pot JP 567234. Novo načrtovani stavbni kompleks se prometno naveže na regionalno in lokalno cesto. Obstoječe priključevanje javne poti na vzhodni stani območja in dovozne poti na zahodni strani prostorske ureditve na regionalno cesto se opusti, obe poti pa se naveže na načrtovano notranje prometno omrežje.
(3) Objekti, načrtovani s tem OPPN, bodo priključeni na obstoječe elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko, plinovodno in telekomunikacijsko omrežje. Teren na območju ne omogoča ponikanja padavinske odpadne vode. Usmeritve za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so določene v nadaljnjih členih tega odloka.
(4) Za druge, eventualno možne objekte in ureditve po tem odloku, ki za svoje delovanje ne potrebujejo vse gospodarske javne infrastrukture, se komunalna opremljenost stavbnega zemljišča določi v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(5) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.
(1) Za priključevanje prostorske ureditve na prometno omrežje je skozi območje stanovanjskega kompleksa načrtovana notranja zbirna cesta (FC I2). Ta se v južnem delu priključi na regionalno cesto, na severu pa na lokalno cesto. Obstoječa priključka na regionalno cesto (javna pot in dovoz do obstoječe stavbe) se opustita in se navežeta na notranjo zbirno cesto.
(2) Notranja zbirna cesta (FC I2) se načrtuje s širino vozišča 2 × 2,50 m (razen v Fe I2/6 in Fe I2/7, kjer se načrtuje 2 x 2,0 m) in obojestranskim hodnikom za pešce. Ob njej se na severnem delu, ob vstopu v območje, določa 7 parkirnih mest za obiskovalce (Fe I2/5), ob slepih krakih pa prostor za odlaganje snega (FeI2/9 in FeI2/10). Na regionalno cesto R3 641/1369 se priključuje preko trikrakega križišča (FC I1). Z ureditvijo priključka se upošteva predpisane širine regionalne prometnice, obojestransko kolesarsko stezo, pločnik in zelenico. V križišče se naveže še obstoječa poljska pot. Na severu se notranja zbirna cesta na lokalno cesto naveže v obstoječem križišču (FC I3), ki tako postane štirikrako (v okviru ureditve križišča se po potrebi ustrezno uredi tudi severni krak (Fe I3/2). Obstoječe priključevanje javne poti na regionalno cesto se nadomesti z navezavo na notranjo zbirno cesto (FC I4). Enako velja tudi za obstoječi dovoz na zahodni strani območja (Fe I2/6).
(3) Za vse prometnice obravnavane s tem OPPN se določa:
(a) vozne površine in kolesarska steza v območju FC I1 morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
(b) vozne površine moraj biti zaključene z dvignjenim robnikom razen v stikih s prehodi za pešce in kolesarsko stezo in na stiku nadomeščenega dela javne poti z obstoječim delom javne poti;
(c) vse povozne površine se mora odvodnjavati v sistem meteorne kanalizacije;
(d) prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
(e) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni tudi vozilom intervencijskih služb;
(f) vsi hodniki za pešce morajo biti asfaltirani ali kako drugače, skladno konceptu stanovanjskega kompleksa, enotno oblikovani; površine morajo biti iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom;
(g) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin;
(h) hitrost znotraj območja mora biti omejena na 30 km/h (okvirna umestitev prometnih znakov je razvidna iz grafičnega dela tega OPPN).
(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
(1) Na območju naselja Gabrje je zgrajena javna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode, ki komunalno odpadno vodo odvaja na čistilno napravo Šujica, ki pa je že preobremenjena. Na območju tega OPPN se obstoječe kanalizacijsko omrežje nahaja ob regionalni cesti, v cestnem svetu lokalne ceste in ob vzhodnem robu območja. Za načrtovanje javne kanalizacije za prostorsko ureditev načrtovano s tem OPPN je Razvojna služba JP VOKA SNAGA d.o.o. v septembru 2020 izdelala projektno nalogo pod št. projekta 3467K, ki je strokovna podlaga tega OPPN.
(2) Na območju se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.
(3) Za odvajanje odpadnih komunalnih voda iz načrtovanih stavb se načrtuje izgradnja javnega kanalizacijskega voda (v dimenziji DN 250) na območju notranje zbirne ceste (in navezav nanjo). Ta se priključi na obstoječi kanalizacijski vod, ki poteka vzdolž regionalne ceste.
(4) Za obstoječi kanalizacijski vod na vzhodni strani območja se določa možnost njegove ukinitve od jaška na parceli 736/2, k.o. Šujica do priključevanja na vod ob regionalni cesti. V primeru njegove ukinitve se izvede prevezava obstoječega kanalizacijskega voda od jaška na parceli 736/2, k.o. Šujica do s tem OPPN načrtovanega javnega kanalizacijskega voda na območju notranje zbirne ceste. Prevezava se izvede preko funkcionalne enote Fe S3/3 in parcele 736/2, k.o. Šujica, ki se nahaja zunaj ureditvenega območja. Lastnik funkcionalne enote Fe S3/3 bo moral upravljavcu javnega kanalizacijskega omrežja omogočiti dostopanje do prevezave kanalizacijskega omrežja za potrebe njegovega vzdrževanja. Ob ukinitvi kanalizacijskega voda je potrebno izvesti tudi prevezavo obstoječih hišnih priključkov, ki se na kanalizacijsko omrežje priključujejo na delu, ki se ga ukinja.
(5) Zaradi preobremenjenosti čistilne naprave Šujica, bo priključitev območja na javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadnih komunalnih voda mogoča, ko bo zgrajena prevezava javnega kanala iz Šujice na čistilno napravo Dobrova in povečana zmogljivost same čistilne naprave Dobrova. Do prevezave javnega kanala na čistilno napravo Dobrova je možno na območju OPPN zgraditi začasno čistilno napravo, vendar le za potrebe stanovanjskih stavb načrtovanih s tem OPPN. Prevezavo obstoječega kanala bo možno izvesti po izvedeni prevezavi kanalizacijskega omrežja Šujica na čistilno napravo Dobrova. Začasno čistilno napravo za odpadne komunalne vode je mogoče umestiti na funkcionalnih enotah Fe I2/8 oziroma Fe I4/2 oziroma drugih ustreznih površinah, ki se jih določi ob pripravi dokumentacije za pridobitev upravnega dovoljenja za gradnjo.
(6) Za oceno ponikalne sposobnosti tal ja bil v okviru izdelave geološko-geomehanskega poročila (ki je strokovna podlaga tega OPPN) izveden nalivalni poskus, na podlagi katerega je bil določen koeficient vodoprepustnosti, ki znaša k = 5,55*10-7 m/sek. To pomeni, da so tla na območju slabo vodoprepustna. Ker ponikanje padavinskih vod na območju torej ni mogoče, je potrebno vse padavinske vode odvajati v bližnji odvodnik. Za odvajanje padavinskih odpadnih voda se načrtuje izgradnja kanalizacijskega voda za meteorno kanalizacijo (v dimenziji DN 300 oziroma DN 400) na območju notranje zbirne ceste (in navezav nanjo) z iztekom v Jarčji potok zahodno od območja OPPN (izven območja OPPN poteka trasa do Jarčjega potoka preko parcel št. 741/3, 1072, 1075/1 in 1077, k.o. Šujica).
(7) Odvajanje padavinskih vod je potrebno načrtovati na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Na vseh območjih OPPN je dovoljena ureditev zadrževalnikov padavinskih vod, ki bodo zadržali vodo prvega naliva. Glede na izračune (razvidne v geološko-geomehanskem poročilu) je za zadrževanje 15-minutnega naliva (za vsako posamezno stavbo) potreben zadrževalnik volumna vsaj 4,5 m3.
(8) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s streh objektov, lahko lastniki objektov uporabijo kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje.
(9) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(10) Za zajem morebitnih zalednih voda iz travnika naj se ob dovozih na parcele uredi kanalete.
(11) Po potrebi se lahko tudi priključevanje obstoječih stavb zahodno od območja OPPN na omrežja za odvajanje odpadnih vod ustrezno preuredi (ukine se obstoječe priključke, ki se jih nadomesti s priključevanjem na predvidena omrežja).
(1) Obstoječe vodovodno omrežje poteka v območju lokalne ceste v severnem delu območja OPPN ter vzhodno (vzdolž javne poti) in zahodno od območja OPPN.
(2) Za oskrbo novogradenj s pitno vodo se načrtuje izgradnja vodovodnega omrežja na območju notranje zbirne ceste (in navezav nanjo). Načrtovano vodovodno omrežje se na obstoječe priključi v treh točkah navezave: na severu, na obstoječi vod, ki poteka na območju lokalne ceste, na vzhodu, na obstoječi vod, ki poteka vzdolž javne poti, in na zahodu, na obstoječi vod, ki poteka zahodno od regionalne ceste. Izven območja OPPN potekata trasi načrtovanega vodovoda še preko parcel 719/8, 741/3, 1072 in 1077, k.o. Šujica.
(3) Na vodovodnem omrežju se, skladno širši zasnovi varstva pred požarom, po potrebi zgradi nadzemne hidrante, ki morajo zagotavljati zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske rešitve.
(4) Pri urejanju zunanjih površin je potrebno zagotoviti minimalne odmike od vodovodnega omrežja (1,5 m za ograje, jaške; 2,0 m za drevje).
(5) Po potrebi se lahko priključevanje obstoječih stavb na vodovodno omrežje ustrezno preuredi (ukine se obstoječe priključke, ki se jih nadomesti s priključevanjem na predvideno omrežje).
(oskrba z električno energijo in zunanja javna razsvetljava)
(1) Preko manjšega dela območja potekajo obstoječi elektro energetski vodi. Na območju lokalne ceste v severnem delu območja potekajo podzemno v obstoječih ceveh, v vzhodnem delu pa nadzemno (kot priključki do obstoječih stavb).
(2) Prostorska ureditev se bo z električno energijo oskrbovala iz transformatorske postaje TP Šujica polje 2008. Priključek bo do obstoječega jaška na območju lokalne ceste potekal v obstoječi kabelski kanalizaciji. Razvod omrežja na območju OPPN se prav tako izvede v kabelski kanalizaciji in se načrtuje na območju notranje zbirne ceste in navezav nanjo. Zunaj ureditvenega območja bo priključek na elektroenergetsko območje potekal preko parcel št. 766/4 in 2123/6, k.o. Šujica. Material in presek priključnega voda je Al 4x150+1,5 mm2.
(3) Obstoječi nadzemni vod, ki poteka med obstoječim drogom na parceli 735/4, k.o. Šujica in oporo na parceli 739/3, k.o. Šujica se pokabli (trasa podzemnega voda zunaj območja OPPN poteka preko parcel št. 735/4, 736/2 in 739/3, k.o. Šujica).
(4) Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave. Ta se določa ob notranjih prometnicah, parkirišču za obiskovalce ter po potrebi in v skladu z idejno zasnovo, tudi na obeh parkovno urejenih zelenicah. Pri izboru tipa svetil je potrebno upoštevati tipizacijo opreme za Občine Dobrova - Polhov Gradec.
(1) Stavbe se za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode priključijo na sistem zemeljskega plina – distribucijsko plinovodno omrežje. Zemeljski plin bo možno uporabiti tudi za kuho.
(2) Obstoječe glavno srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje S3100 PE 110, preko katerega se bo vršila oskrba predvidenih stavb, poteka vzdolž lokalne ceste LC 067061 in javne poti JP 567234. Predvideni sta dve točki navezave, s severne in južne strani.
(3) Za priključitev predvidenih stavb na plinovodno omrežje bo na območju OPPN potrebno izvesti novo glavno plinovodno omrežje v dimenziji DN 50 in priključke do posameznih stavb. Priključek se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi stavbe.
(4) Predvideno glavno plinovodno omrežje je potrebno izvesti v javnih površinah.
(5) Zaščito obstoječega plinovodnega omrežja je potrebno izvesti z ustreznimi odmiki načrtovanih posegov v prostor in morebitnimi posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih mora predhodno potrditi in z njimi soglašati Energetika Ljubljana. Postavitev stavb in zasaditev dreves nad plinovodnim omrežjem ni dovoljeno.
(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 68/11), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (uradni list RS, št. 25/08, 11/11), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (www.energetika-lj.si).
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Naselje Gabrje je opremljeno s komunikacijskimi omrežji. Na območju OPPN potekajo obstoječa omrežja v njegovih robnih predelih.
(2) Razvod komunikacijskega omrežja se načrtuje na območju notranje zbirne ceste in navezav nanjo. Posamezni deli obstoječega komunikacijskega omrežja se glede na urbanistično zasnovo območja ustrezno prestavijo oziroma ukinejo in izvedejo priključevanja na predvidene trase.
(3) Zagotavljanje ustreznih potreb po telekomunikacijskem omrežju se izvede načeloma v ceveh kabelske kanalizacije s čimer se omogoča zadovoljevanje tudi perspektivnih potreb uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih (dodatne interne kabelske povezave).
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v zabojnikih za odpadke, ki so locirani znotraj vsake funkcionalne enote stanovanjskih stavb na, za to določenih lokacijah – zbirnih mestih. Lokacija zabojnikov mora biti utrjena in oblikovana enotno za celotni stanovanjski kompleks, zagotavljati mora možnost čiščenja in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim pogojem. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti pred vremenskimi vplivi zavarovani tako, da zaradi njih ne pride do poškodovanja zabojnikov ali onesnaženja okolice.
(2) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, izvajalcu javne službe pa mora omogočiti ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov. Zaradi lažjega izvajanja javne službe se za funkcionalne enote stanovanjskih stavb v slepih ulicah priporoča, da se zabojnike na dan odvoza odpadkov pušča ob notranji zbirni cesti (FC I2).
(3) Zbirna in prevzemna mesta ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih površinah.
(4) V sklopu območja, ki se ureja s tem OPPN, je ob površinah namenjenih obiskovalcem določena tudi površina za ekološki otok (Fe I2/4).
(5) Gradbene odpadke in odvečni izkopni material je treba deponirati na za to urejenih odlagališčih.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
20. člen
(varstvo tal, voda in zraka)
(1) Pri posegih v prostor je, glede na dejstvo, da so v območju trenutno še travne površine, treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Pri gradnji objektov stanovanjskega kompleksa in pripadajočih prometnic je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev zelenic ob stavbah in ureditev zelenih parkovnih površin v Fe I2/8, Fe I4/2a in Fe I4/2b.
(3) Pri gradnjah in ureditvah je treba zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode, na objekte v neposredni bližini in okolje.
(4) Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba nujne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.
(5) Med gradnjo je treba vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi zaščititi pred možnostjo izlitja v nadzemne in podzemne vode. Urejena morajo biti kot zadrževalni sistemi – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velike, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi.
(6) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.
(7) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave.
(1) Območje stanovanjskega kompleksa bo po izgradnji stavb sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom. Del območja, FC S4 ter Fe S2/3 in 4, se nahaja ob regionalni cesti R3 641/1369, zato se priporoča, da se v fazi pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za stavbe v tem delu območja preveri ustreznost zaščite bivalnih prostorov pred hrupom.
(2) Prezračevalne naprave naj se v prostor umeščajo previdno ob upoštevanju lege spalnic v stavbah tako, da bodo te čim manj izpostavljene hrupu teh naprav (ta bo verjetno najbolj moteč v nočnem času).
(3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate.
(svetlobno onesnaževanje in osončenost)
(1) Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati v skladu s predpisom, ki ureja svetlobno onesnaževanje okolja. Viri svetlobnega onesnaževanja (zunanja razsvetljava) morajo biti nameščeni (oziroma prilagojeni) tako, da mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo na oknih varovanih prostorov, ne bodo presežene.
(2) Na območjih, namenjenih stanovanjskim površinam, mora biti praviloma zagotovljeno osončenje vsaj enega prostora za bivanje. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 21. decembra vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
23. člen
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.
(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari in veljavnimi smernicami.
(3) Na površju območja OPPN sestavlja temeljna tla humusna glineno-meljasta zemljina do globine 0,3 m. Od globine 0,3 m do globine približno 1 m leži plast meljne gline. Nato je do globine vsaj 1,6 metra plast drobnega peska s prodom in meljem. Na stiku slednjih dveh se zaradi deževja pojavi viseča podtalnica. Nosilnost meljasto glinastih tal je qf = 200 kPa, nosilnost peska s prodom in meljem pa qf = 300 kPa.
(4) Pred temeljenjem je potrebno odstraniti zgornjo humusno in del glinenih plasti ter vgraditi tamponsko blazino debeline vsaj 0,7 metra. Obvezna je vgradnja geotekstila in drenaža območja temeljenja. Za stavbe je načeloma predvideno temeljenje na AB temeljni plošči.
(5) Pri izvedbi temeljenja stavb je obvezen geomehanski nadzor. Ta bo skrbel za kontrolo kvalitete izvedbe geotehničnih del ter po potrebi podajal morebitne spremembe in dopolnitve podanih pogojev ter vršil potrebne kontrolne in končne meritve vgrajenih materialov.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje se nahaja izven poplavno ogroženih območij. Stavbe, ki se jih predvideva na območju ne bodo podkletene, tako da ne bodo ogrožene zaradi morebitne visoke podtalnice (iz geološko-geomehanskega poročila izhaja, da je nivo podtalnice v globini približno 3 m). Območje se sicer prekriva z območjem zahtevnejših zaščitnih ukrepov kot jih določa opozorilna karta erozije, vendar se nahaja v ravninskem predelu široke doline Gradaščice stran od pobočij, hkrati pa se na območju ne nahajajo vodotoki. Kot izhaja iz geološko- geomehanskega poročila je glede na litološko sestavo tal pobočij in glede na trenutno stanje na terenu, možnost erozije majhna, saj lokacija leži na območju aluvialnih nanosov, ki niso podvrženi eroziji ali plazenju. Pojav zalednih voda je iz severa v manjši meri mogoč, vendar večino zalednih voda odteka mimo obravnavanih parcel.
(2) Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na območju OPPN vrednost projektnega pospeška tal 0,250 [g] (potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s potresno ogroženostjo.
(3) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh.
(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali (dodatno) požarno ogroženost območja.
(2) S prostorsko ureditvijo se ne načrtujejo objekti s poslovno ali storitveno dejavnostjo, v katerih je treba opredeliti dopustna požarna tveganja. Odmiki od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov preprečujejo možnosti širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
(3) Objekti bodo morali biti projektirani in grajeni tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednja zemljišča.
(4) Zadostne količine požarne vode bodo zagotovljene iz hidrantnega omrežja. Za preskrbo z vodo za gašenje se lahko uporabijo tudi naravni vodotoki pod pogoji veljavnih predpisov.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
26. člen
(1) OPPN se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka stavba stanovanjskega kompleksa v posamezni funkcionalni enoti lahko predstavlja svojo etapo, pri čemer je pri realizaciji potrebno zagotoviti logično zaporedje realizacije.
(2) V okviru vsake etape mora biti sočasno ali predhodno zagotovljena izgradnja za obratovanje objekta potrebne energetske, komunalne in prometne infrastrukture.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
27. člen
(1) Pri realizaciji komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in generalnim konceptom urejanja območja.
(2) Znotraj območja, za infrastrukturna omrežja in javno dobro pa tudi zunaj območja, so dopustna odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov.
(3) Znotraj območja so dovoljena odstopanja pri zakoličenju oziroma premikih območij funkcionalnih celot in enot (zemljiških parcel), vendar ne smejo bistveno vplivati na načrtovano zasnovo objektov in zunanjih ureditev.
(4) Dovoljena so odstopanja od gradbenih meja stavb pri zakoličenju oziroma premikih stavb do ±1,0 m.
(5) Dovoljena so odstopanja od gradbenih meja do ±1,00 m. Znotraj gradbenih meja so dovoljena odstopanja od tlorisnih gabaritov, prikazanih v grafičnem delu pod pogojem, da je osnovni kubus stavbe podolžen in lahko od gabaritov, prikazanih v grafičnem delu odstopa do ±1,00 m.
(6) Dovoljena so odstopanja od določenih kot terena in kot pritličnih etaž do ± 0,5 m.
(7) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (dostopne poti, parkirne in manipulacijske površine v okviru posameznih funkcionalnih enot), poteka komunalnih in energetskih vodov, priključkov ter naprav zaradi ustreznejših tehničnih rešitev, vendar ne smejo bistveno vplivati na zasnovo stavb in zunanjih ureditev.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
28. člen
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) O začetku del mora investitor ali izvajalec pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(3) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(4) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte.
(6) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred pričetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor občasno spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah naj se prednostno sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne. Enako se priporoča tudi lastnikom zasebnih zemljišč.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
29. člen
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, je potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, s katerimi se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju (npr. ohranja naj se z OPPN predpisana izraba funkcionalnih enot, višinski gabarit, merila in pogoji za oblikovanje stavb …).
30. člen
OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Dobrova - Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova in na njenih spletnih straneh.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0007/2021-1
Dobrova, dne 9. junija 2021
Občine Dobrova - Polhov Gradec
Franc Setnikar
