Na podlagi 11. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) Vlada Republike Slovenije izdaja

(1) Ta uredba vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo določenih objektov Ministrstva za zdravje – objekti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

(2) Ta uredba določa tudi predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta celovite energetske prenove objektov Ministrstva za zdravje – objekti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.

(3) Ta uredba je koncesijski akt za izvedbo projekta iz prejšnjega odstavka.

(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

– javni partner oziroma koncedent je Republika Slovenija;

– zasebni partner oziroma koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki je izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva;

– uporabnik objektov je Univerzitetni klinični center Ljubljana;

– koncesionirana dejavnost je dejavnost, ki se jo v skladu s predmetom koncesije iz 5. člena te uredbe s koncesijsko pogodbo zaveže opravljati koncesionar;

– pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije je pogodbeni dogovor med koncedentom, koncesionarjem in uporabniki objekta za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki se preverja in spremlja v celotnem obdobju trajanja koncesijske pogodbe in v okviru katerega se naložbe v ukrepe plačujejo sorazmerno s stopnjo izboljšanja energetske učinkovitosti, dogovorjeno s koncesijsko pogodbo oziroma drugim pogodbeno dogovorjenim merilom za energetsko učinkovitost.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako, kot je določeno v Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu, v Zakonu o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20), v Zakonu o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19) ter v predpisih in drugih aktih, izdanih na njihovi podlagi.

Na podlagi Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE), Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb, Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014−2020, Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, Zakona o ratifikaciji Pogodbe o energetski listini, Protokola k energetski listini o energetski učinkovitosti in s tem povezanimi okoljskimi vidiki in sklepov v zvezi s pogodbo o energetski listini (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 12/97), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), na njeni podlagi izdelane investicijske dokumentacije (dokument identifikacije investicijskega projekta) (v nadaljnjem besedilu: DIIP) za investicijo »Energetska prenova stavbe Dermatovenerološka klinika Ljubljana«, izdelovalec DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana, december 2020, datum sklepa: 5. 2. 2021; DIIP za investicijo »Energetska prenova stavbe Leonišče«, izdelovalec DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana, december 2020, datum sklepa: 5. 2. 2021, DIIP za investicijo »Energetska prenova stavbe Samski dom«, izdelovalec DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana, december 2020, datum sklepa: 5. 2. 2021, DIIP za investicijo »Energetska prenova stavbe UKC Stara porodnišnica«, izdelovalec DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana, december 2020, datum sklepa: 5. 2. 2021, DIIP za investicijo »Energetska prenova stavbe Bolnišnice dr. Petra Držaja, Vodnikova cesta 62«, izdelovalec EUTRIP, d. o. o., Kidričeva ulica 24, 3000 Celje, december 2019, datum sklepa: 5. 2. 2021, DIIP za investicijo »Energetska sanacija UKC Ljubljana – Stara Travmatološka klinika«, izdelovalec GE projekt, projektiranje, d. o. o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana, oktober 2020, datum sklepa: 5. 2. 2021, DIIP za investicijo »Energetska sanacija UKC Ljubljana – Nova porodnišnica«, izdelovalec GE projekt, projektiranje, d. o. o., Stegne 21c, 1000 Ljubljana, december 2019, datum sklepa: 5. 2. 2021, predinvesticijska zasnova za investicijo »Energetska sanacija stavb UKC Ljubljana po modelu javno-zasebnega partnerstva«, izdelovalec DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana, januar 2021, datum sklepa: 4. 3. 2021, investicijski program za investicijo »Energetska sanacija stavb UKC Ljubljana po modelu javno-zasebnega partnerstva«, izdelovalec DRI upravljanje investicij, Družba za razvoj infrastrukture, d. o. o., Kotnikova 40, 1000 Ljubljana, januar 2021, datum sklepa: 16. 2. 2021, Pravilnika o vsebini upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (Uradni list RS, št. 32/07) in na njegovi podlagi izdelane ocene o upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebnega partnerstva (ocena o upravičenosti JZP za energetsko sanacijo Dermatovenerološke klinike, Samskega doma, Stare porodnišnice in Leonišča, izdelal Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva 2, 1000 Ljubljana, december 2020, ter ocena o upravičenosti JZP za energetsko sanacijo Bolnišnice dr. Petra Držaja in Geriatrije, Nove porodnišnice in Stare travmatološke klinike, izdelal Inštitut za javno-zasebno partnerstvo, zavod Turjak, PE Ljubljana, Ukmarjeva 2, 1000 Ljubljana, oktober 2020) se ugotavlja, da obstaja javni interes za izvedbo projekta energetskega pogodbeništva za celovito energetsko prenovo določenih objektov Ministrstva za zdravje – objekti Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obliki javno-zasebnega partnerstva na način in v obsegu, kot sta določena v 4., 5. in 6. členu te uredbe.

Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki koncesijskega javno-zasebnega partnerstva.

(1) Predmet koncesije je izvajanje storitev energetskega pogodbeništva po načelu pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije v objektih iz 6. člena te uredbe.

(2) Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionirana dejavnost se izvaja v naslednjih objektih:

Št.	Funkcionalna enota	Naslov	Katastrska občina	Št. stavbe	Št. parcele
1.	Bolnišnica dr. Petra Držaja in Geriatrija	Vodnikova cesta 62,  1000 Ljubljana	1739 Zgornja Šiška	2827 in  2837, 2939,  3008	655/1 in 654/1
2.	Nova porodnišnica	Šlajmerjeva ulica 4, 1000 Ljubljana	1726 Šentpeter	464	367/2
3.	Stara travmatološka klinika	Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana	1726 Šentpeter	528	389/2
4.	Dermatovenerološka klinika	Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana	1726 Šentpeter	537	388/3
5.	Samski dom	Vidovdanska cesta 9, 1000 Ljubljana	1737 Tabor - Ljubljana	551	3012
6.	Stara porodnišnica	Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana	1726 Šentpeter	435	267/1
7.	Leonišče	Šlajmerjeva ulica 2, 1000 Ljubljana	1726 Šentpeter	1726-482	366/1

(2) Območje izvajanja koncesionirane dejavnosti ostane enako ne glede na morebitno spremembo katastrskih podatkov iz prejšnjega odstavka.

(3) Med pripravo ali izvedbo javnega razpisa in do oddaje končnih ponudb lahko koncedent nabor objektov iz prvega odstavka tega člena zmanjša, če se za posamezen objekt izkaže, da je njegova vključitev v projekt negospodarna, ali bi usklajevanje s pogoji soglasodajalcev oziroma upravljavcev toliko oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.

(1) Začetek in čas trajanja koncesijskega razmerja se opredelita v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesijsko razmerje se sklene za največ 20 let.

(3) Koncesijsko razmerje se, kadar koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati ali je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu, lahko podaljša s sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi, in sicer v skladu s četrtim odstavkom 71. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo dodatka se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah razmerja javno-zasebnega partnerstva, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin.

(1) Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti se financirajo iz:

‒ sredstev koncesionarja,

‒ sredstev koncedenta in

‒ sredstev evropskih strukturnih ali investicijskih skladov ali drugih finančnih virov, namenjenih spodbujanju energetskega pogodbeništva s strani koncedenta ali koncesionarja.

(2) Deleži posameznih virov financiranja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi, pri čemer morajo biti sredstva koncesionarja večinski vir financiranja.

(1) Koncesionarju za opravljanje koncesionirane dejavnosti pripada plačilo za doseganje pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije in nagrada, če koncesionar preseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije.

(2) Če koncesionar doseže pogodbeno zagotovljene prihranke energije, mu pripada pogodbeno dogovorjeno plačilo. Če koncesionar ne doseže pogodbeno zagotovljenih prihrankov energije, se plačilo za opravljeno storitev zmanjša v skladu z določbami koncesijske pogodbe oziroma se plačilo ne izvede, če storitev ni opravljena.

(3) Način plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti se podrobneje opredeli v okviru postopka javnega razpisa in v koncesijski pogodbi.

(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti:

– izvedbo ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti v objektih iz 6. člena te uredbe;

– pogodbeno zagotovljene prihranke energije v obliki in obsegu, kot sta določena v koncesijski pogodbi;

– izvajanje nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz prve alineje tega odstavka (na primer vodenje evidenc, obveščanje), v obsegu, kot ga predpisujeta veljavna zakonodaja in koncesijska pogodba;

– izvajanje drugih obveznosti, ki so opredeljene v koncesijski pogodbi.

(2) Koncesionar prevzema v zvezi z izvajanem koncesije najmanj investicijsko tveganje, tveganje razpoložljivosti ter tudi tveganje doseganja zagotovljenih prihrankov in standardov udobja.

(3) Koncesionirano dejavnost mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje koncesionirane dejavnosti le na način in iz razlogov, ki jih določa Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ta uredba, koncesijska pogodba ali drug predpis.

Obveznosti koncedenta so zlasti:

– zagotavljati koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti tako, kot je opredeljeno v koncesijski pogodbi;

– koncesionarju pomagati pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;

– v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

Uporabnik objektov ima zlasti dolžnost:

1. pristopiti k podpisu koncesijske pogodbe kot sopodpisnik;

2. upoštevati navodila koncesionarja in koncedenta ter jima omogočiti izvajanje nalog iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

3. v skladu s pogoji in omejitvami, navedenimi v koncesijski pogodbi, omogočiti koncesionarju in koncedentu dostop do vseh prostorov, naprav in opreme, kjer se opravljajo storitve in naloge iz te uredbe in koncesijske pogodbe;

4. prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog koncesionarja in koncedenta, oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na izvajanje nalog;

5. obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja;

6. v skladu z določbami koncesijske pogodbe zagotavljati plačila za opravljanje koncesionirane dejavnosti.

Druge pravice in obveznosti koncedenta, koncesionarja in uporabnika objektov se podrobneje opredelijo v koncesijski pogodbi.

(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga vodi Ministrstvo za zdravje ter se izvede ob upoštevanju določb III. dela Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in določb Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.

(2) Objava javnega razpisa mora vsebovati:

1. navedbo pravne podlage;

2. predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo;

3. ime in sedež koncedenta;

4. predmet, vrsto ter obseg in območje koncesije;

5. začetek in predvideni čas trajanja koncesije;

6. postopek izbire koncesionarja;

7. pogoje za dostop do razpisne dokumentacije;

8. kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev;

9. zahteve glede vsebine vlog;

10. pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

11. pogoje za predložitev skupne vloge;

12. merila za izbiro najugodnejšega kandidata;

13. naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog;

14. rok, v katerem so kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;

15. druge podatke, zahtevane v skladu z veljavno zakonodajo.

(3) V postopku izbire strokovna komisija iz 15. člena te uredbe preveri najmanj ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost prijaviteljev. Za ta namen morajo biti v javni razpis vključeni najmanj pogoji, ki zagotavljajo, da:

‒ je prijavitelj registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,

‒ ima prijavitelj ustrezne reference s področja predmeta koncesije,

‒ ima prijavitelj zagotovljen dostop do finančnih sredstev za izvedbo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

(4) Pri izbiri koncesionarja strokovna komisija iz 15. člena te uredbe upošteva naslednja merila po padajočem zaporedju njihove pomembnosti:

‒ višina prihrankov,

‒ obseg ponujenih ukrepov,

‒ garancija po poteku razmerja in

‒ višina investicije.

(5) Druge pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbiro koncesionarja koncedent določi v razpisni dokumentaciji za fazo dialoga in ponudbeno fazo.

(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije s sklepom imenuje minister, pristojen za zdravje.

(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane. Člani strokovne komisije morajo imeti delovne izkušnje najmanj z enega od naslednjih delovnih področij: vodenje evropskih projektov, pravo, ekonomija in gradbeno-tehnična stroka.

(3) Predsednik in člani strokovne komisije morajo imeti najmanj stopnjo izobrazbe, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven), in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja iz prejšnjega odstavka.

(4) Strokovna komisija ima lahko tudi zunanje svetovalce, ki članom strokovne komisije ponujajo strokovno-tehnično in pravno pomoč pri pripravi in vodenju javnega razpisa. Zunanji svetovalci, ki jih s sklepom imenuje minister, pristojen za zdravje, morajo spoštovati določbe drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu.

(1) Javni razpis za izbiro koncesionarja se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, ki poteka v treh fazah:

‒ faza preverjanja usposobljenosti,

‒ faza dialoga,

‒ ponudbena faza.

(2) V fazi preverjanja usposobljenosti se preveri usposobljenost prijaviteljev, pri čemer se usposobljenost prizna vsem prijaviteljem, za katere se ugotovi, da izpolnjujejo pogoje iz razpisne dokumentacije za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem odpiranju prijav jih strokovna komisija pregleda in ugotovi, ali izpolnjujejo pogoje, določene v javnem razpisu za fazo preverjanja usposobljenosti. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, in v njem predlaga, katerim prijaviteljem se prizna usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga.

(3) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za zdravje, izda sklep o priznanju usposobljenosti za sodelovanje v fazi dialoga.

(4) Med prijavitelji, ki jim je bila pravnomočno priznana usposobljenost za sodelovanje v fazi dialoga (v nadaljnjem besedilu: kandidati), se v fazi dialoga vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta. Faza dialoga se lahko izvede v več kot dveh zaporednih fazah. Dialog s kandidati se vodi vse do takrat, dokler se ne najde rešitev, ki ustreza ciljem in potrebam koncedenta. Strokovna komisija pred zaključkom dialoga izdela poročilo, v okviru katerega navede, katera rešitev najbolj ustreza ciljem in potrebam koncedenta.

(5) Na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka minister, pristojen za zdravje, izda sklep o zaključku faze dialoga, ki opredeljuje sprejeto rešitev.

(6) Na podlagi sprejete rešitve iz zaključenega dialoga in drugih sestavin, ki se podrobneje opredelijo v razpisni dokumentaciji za ponudbeno fazo, se kandidate pozove k predložitvi končne ponudbe.

(7) Strokovna komisija po končanem odpiranju končnih ponudb pravočasno prispele končne ponudbe pregleda in oceni ter ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve iz razpisne dokumentacije za ponudbeno fazo. Po končanem pregledu in presoji prijav strokovna komisija sestavi poročilo, v katerem navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost meril, določenih v javnem razpisu.

(8) Odločitev o izbiri koncesionarja na podlagi poročila strokovne komisije iz prejšnjega odstavka sprejme minister, pristojen za zdravje.

(9) Strokovna komisija poročila iz drugega, četrtega in sedmega odstavka tega člena posreduje Vladi Republike Slovenije.

(1) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem sklene koncedent.

(2) Sopodpisnik koncesijske pogodbe je uporabnik objektov.

(3) Koncesijska pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki.

(4) V koncesijski pogodbi koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije in druge sestavine razmerja, ki niso urejene v tej uredbi. S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovita učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.

(1) Če pride do spremenjenih okoliščin, se lahko opravi prilagoditev razmerij med koncedentom in koncesionarjem.

(2) Način in razlogi za morebitno prilagoditev razmerij med koncesionarjem in koncedentom se uredijo v koncesijski pogodbi v skladu z določbami 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.

(1) Koncesionar mora v skladu z veljavno zakonodajo, predpisi in koncesijsko pogodbo redno voditi vse potrebne evidence ter koncedentu in uporabnikom objektov predložiti poročila in drugo potrebno dokumentacijo v skladu z njihovimi navodili.

(2) Vsebina dolžnosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka in način njenega izvajanja se podrobneje uredita v koncesijski pogodbi.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesionirane dejavnosti opravljajo koncedent in uporabniki objektov v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu in koncesijsko pogodbo.

(2) Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi.

Koncesijsko razmerje preneha v naslednjih primerih, in sicer na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo:

‒ s prenehanjem koncesijske pogodbe,

‒ z odkupom koncesije ali

‒ s prevzemom koncesije.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.