Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 21. seji dne 17. 6. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje EUP ROČ 08 Ročevnica – Na jasi III
V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Tržič (Uradni list RS, št. 3/20 – UPB) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP ROČ 08 Ročevnica – Na jasi III (v nadaljevanju OPPN).
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo petih stanovanjskih stavb, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev križišča in dostopne ceste v območju urejanja, gradnjo komunalne infrastrukture in vseh drugih pripadajočih ureditev, ki služijo načrtovani gradnji.
(1) Območje urejanja se nahaja v naselju Ročevnica v Občini Tržič.
(2) Meja območja OPPN izhaja iz Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič.
(3) Območje urejanja obsega zemljišča ali dele zemljišč naslednjih parcelnih številk: 201/1, 201/2, 202/1, 1214, 1215, 198/7 k.o. 2144 Bistrica in je veliko 6.700 m2.
(4) Izven območja OPPN segajo ureditve prometnih površin in obcestnega prostora ter ureditve infrastrukturnega omrežja.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte:
št. 1 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – PNRP | M = 1:5000 |
št. 2 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – gospodarska javna infrastruktura (GJI) | M = 1:5000 |
št. 3 | Območje občinskega podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M = 1:750 |
št. 4 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M = 1:2000 |
št. 5 | Zazidalna oziroma ureditvena situacija | M = 1:500 |
št. 6 | Prerezi (v prečni in vzdolžni smeri) | |
št. 7 | Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno javno dobro | M = 1:500 |
št. 8 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varovanja kulturne dediščine | M = 1:500 |
št. 9 | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M =1:1000 |
št. 10 | Načrt parcelacije | M = 1:500 |
(2) Grafični prikazi so izdelani na geodetskem načrtu (v nadaljevanju GN) v merilu 1:500.
OPPN ima naslednje obvezne priloge:
1. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov;
2. Prikaz stanja prostora;
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
5. Obrazložitev in utemeljitev;
6. Povzetek za javnost;
7. Odločba, iz katere je razvidno, da postopek CPVO ni potreben.
(uporabljeni izrazi in pojmi)
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič ter Kataloga pomožnih objektov Občine Tržič.
II. DOLOČBE PROSTORSKE UREDITVE
OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
(opis prostorske ureditve)
(1) V območju urejanja se načrtuje gradnja petih stanovanjskih stavb, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditev uvoza na območje in ulice v območju urejanja, gradnja komunalne infrastrukture in vseh pripadajočih ureditev, ki služijo načrtovanim ureditvam.
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi urbanistične, krajinsko arhitekturne in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev. Novo stanovanjsko naselje se komunalno opremi tako, da se priključi na obstoječo gospodarsko infrastrukturo, ki je v neposredni bližini ali poteka preko območja. Uredi se dostop in navezava območja na javno prometno omrežje občine. Dostop se uredi kot nov krak križišča lokalne ceste LC 428131 Zvirče–Kovor–Bistrica z javno cesto JP 928 921 Na Jasi, ki vodi v stanovanjsko naselje Na jasi. Predvidena je rekonstrukcija križišča in dela lokalne ceste LC 428 131, ki sega izven območja OPPN z namenom izboljšati prometno varnost vseh udeležencev v prometu na tem odseku.
(3) S podrobnim načrtom se v omenjenem območju ustvari kakovostno bivalno okolje, pri čemer se varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno tipologijo in prepoznavno podobo naselja, ter zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in obrambo.
(vrsta namenske rabe prostora)
Predmetno območje je razvrščeno v podrobno namensko rabo: SS – stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi.
UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Načrtovana gradnja predstavlja nepozidano območje med naseljema Ročevnica in Loka, kjer prav tako prevladujejo stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi. Na vzhodu predmetno območje meji na prometni koridor ceste z namensko rabo PC.
(2) Predvidene ureditve ne bodo negativno vplivale na sosednja stanovanjska območja oziroma na obstoječo državno cesto.
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(dopustne vrste gradenj in ureditev objektov glede na namen)
(1) V območju so dopustne gradnje in ureditve naslednjih vrst objektov glede na namen:
– eno in dvostanovanjske stavbe, z dopolnilnimi dejavnostmi, pri čemer mora imeti stavba več kot polovico tlorisa namenjenega bivanju,
– enostavni in nezahtevni objekti (zimski vrt, garaža, nadstrešnica, vrtna lopa, drvarnica, uta, bazen …),
– ograje in oporni zidovi,
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste,
– objekti, vodi, naprave in priključki infrastrukturnih omrežij ter čistilne naprave,
– mimobežno infrastrukturno omrežje.
(2) Dopustne namembnosti oziroma dejavnosti:
– stanovanjska raba,
– dovoljenje so mirne in nemoteče dejavnosti, ki ne bodo prekomerno obremenjevale okolja in ne bodo povzročale večjega osebnega in tovornega prometa.
Predlagane dejavnosti so: predelovalne dejavnosti, informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo ipd.
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(vrste, tipologija in oblikovanje stanovanjskih objektov)
(1) Tlorisna površina in gabariti:
tloris: | podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4, predlagana dimenzija: 8,6 m x 12,0 m, |
etažnost: | K + P + M, kolenčni zid do največ 1,5 m (merjeno od gotovega notranjega tlaka zadnje etaže do točke loma vertikale v poševni del zaključnega sloja strešne konstrukcije), |
streha: | simetrična dvokapnica, naklon od 38° do 45°, |
kota pritličja | glede na konfiguracijo terena v fazi projektiranja, največ 0,5 m nad koto terena pri vhodu v objekt. |
(2) Oblikovanje:
Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so: arkade, več kotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Ograje balkonov ali gankov morajo sestavljati vertikalni elementi. Polne ograje niso dovoljene.
(3) Materiali in barve:
Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Dopustna je uporaba naravnih materialov (kamen, opeka, glina, les, steklo). Fasade objekta morajo biti bele ali v svetlih tonih zemeljskih ali peščenih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče: modra, rdeča, oranžna, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, turkizno modra. Za fasade je dopustno uporabiti omet, obloge (na primer: naravni kamen, vertikalno položen les) ali pa je konstrukcijski element istočasno že tudi fasada. Vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno.
(4) Strehe stanovanjskih objektov:
Strehe na objektu morajo biti simetrične dvokapnice.
Obvezna je izvedba napušča v minimalni širini 0,5 m. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico stavbe. Dopustno je odpiranje strešin s strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Frčade na eni strehi morajo biti enake oblike, sleme frčad mora biti nižje od slemena matične strešine. Možna je izvedba čopov v matični strešini. Barva strešne kritine: siva. Kritina mora po videzu slediti strukturi majhnih strešnikov.
(oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti, poenotene z osnovno stavbo in morajo slediti tipologiji osnovne stavbe oziroma pogojem za oblikovanje osnovne stavbe. Usmeritve za posamezne objekte so navedene v Katalogu pomožnih objektov Občine Tržič. Nadstreški se lahko izvedejo tudi z ravno streho.
(2) V primeru, da je enostavni ali nezahtevni objekt predviden kot prizidek (prislonjen) k osnovni stavbi, je streha nad njim lahko tudi podaljšek obstoječe strešine z istim naklonom ali ravna streha.
(3) Oblikovanje ograj:
Vidne nadzemne dele ograje morajo sestavljati vertikalni elementi. Betonske in polne ograje, razen podstavka, niso dovoljene. V ograji se vstopna in uvozna vrata, v kolikor niso umaknjena v notranjost gradbene parcele, ne smejo odpirati proti ulici. V funkciji razmejitve zemljišč so dopustne tudi žive meje avtohtonih rastlinskih vrst. Višine ograj ne smejo presegati 1,2 m.
(3) Oblikovanje opornih zidov: Oporni zidovi se lahko izvedejo v manjšem naklonu do višine 1,2 m. Zgrajeni morajo biti iz naravnih materialov (les, kamen) in ozelenjeni.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Lega objektov na zemljišču:
Lega in odmiki objektov so razvidni iz grafičnega dela OPPN (št. lista 5 in 10). Lega stavb mora slediti gradbeni meji. To je črta določena v grafičnem prikazu (št. lista 10), ki označuje skrajno mejo do katere lahko seže stavba (nad terenom fasadni plašč in pod terenom zunanji rob objekta) na parceli namenjeni gradnji (nasproti javnim ali sosednjim zemljiškim parcelam). Stavbe ne smejo segati preko gradbene meje.
(2) Gradbena meja za stanovanjske stavbe je določena:
– 4,00 m od meje sosednjih zemljišč namenjenih gradnji oziroma 2,5 m s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele namenjene gradnji.
Smer slemena: Stanovanjske stavbe se umešča tako, da je daljša stranica orientirana SZ–JV, kot kaže grafični prikaz (št. lista 5).
(3) Gradbena meja nezahtevnih in enostavnih objektov je določena:
– 3,0 m od meje sosednjih zemljišč oziroma 1,5 m s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele.
Enostavni in nezahtevni objekti iz druge alineje 10. člena tega odloka se lahko gradijo le na gradbeni parceli, ki pripada osnovni stavbi.
(4) Odmiki ograj:
Od sosednjega zemljišča morajo biti ograje odmaknjene najmanj 0,5 m oziroma toliko, da so v celoti postavljene na gradbeni parceli. Ograja se ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele lahko postavi tudi do meje. Odmik ograj od prometnih površin je najmanj 1,2 m.
(5) Odmik opornih zidov:
Od sosednjega zemljišča morajo biti oporni zidovi odmaknjeni najmanj 0,5 m oziroma toliko, da so v celoti grajeni na gradbeni parceli. Oporni zid se ob pisnem soglasju lastnika sosednje parcele lahko postavi tudi do meje, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih. Odmik opornih zidov od zemljišč javnih površin in lokalne ceste je najmanj 1,0 m, razen če upravljavec soglaša z manjšim odmikom.
(odprte in zelene površine)
(1) Odprte in zelene površine so prikazane v grafičnem delu (št. lista 5).
(2) Terasa ob stanovanjski stavbi je v grafičnem delu OPPN prikazane samo shematsko. Glede na konfiguracijo terena in orientacijo prostorov v stavbi se terasa lahko umešča na gradbeno parcelo skladno s potrebami lastnika posameznega zemljišča.
(3) Višinske razlike terena se, v kolikor je mogoče, izvedejo na način, da teren čim bolj enakomerno zvezno pada. Dopustno je tudi oblikovanje brežin ali opornih zidov z zasaditvijo v obliki teras.
(4) Za zunanje ureditve se uporabljajo naravni materiali (kamen, beton, tlakovci, les, rastline). Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.
(5) Zelene površine se zasadijo z visokodebelnim sadnim in okrasnim drevjem, grmovnicami ali uredijo kot vrt. Rastline se sadijo tako, da ne ovirajo preglednosti in dostopa do javne infrastrukture. Ob stanovanjskem objektu mora biti na zelenih površinah posajeno vsaj eno visokodebelno sadno drevo. Vrt stanovanjskih stavb se načrtuje ob upoštevanju naravnih danosti, skladno s krajevno tipologijo in ob upoštevanju norm in tehnik krajinsko-arhitekturnega oblikovanja.
(6) Pri urejanju okolice objekta mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in gradbeni material ter urediti okolico.
(7) Za urejanje zelenih površin ni dopustno uporabiti gostiteljskih vrst za hrušev ožig in invazivnih tujerodnih vrst, da bi se prepreči širjenje hruševega ožiga in tujerodnih vrst v naravno okolje. Zasaditev cipres ni dovoljena.
(pogoji za oblikovanje, dimenzioniranje in umeščanje površin za mirujoči promet)
(1) Parkirne površine se predvidijo v garaži stanovanjskega objekta, pomožnega objekta oziroma znotraj dvorišča pripadajoče gradbene parcele.
(2) Za posamezno stanovanjsko stavbo se zahteva najmanj 2 PM/stanovanje. V kolikor je v objektu dejavnost, pa še najmanj dodatno 1 PM.
(parcela namenjena gradnji)
(1) Parcela namenjena gradnji je gradbena parcela (GP), na kateri so predvideni objekti in urejene površine, ki služijo temu objektu. Preostale površine območja so namenjene skupnim površinam naselja. Na teh površinah so dovoljene: infrastrukturne in prometne ureditve, ureditev skupnega parkiranja, postavitev TP, ureditev otroškega igrišča, ureditev zasebnih ali skupnih zelenih površin, ureditev ekološkega otoka ali drugih skupnih ureditev.
(2) Na petih gradbenih parcelah je predvidena gradnja po enega glavnega objekta (stanovanjska stavba) in pomožnih objektov (največ po ena istovrstna nezahtevna ali enostavna stavba). Velikost, lega in oblika zemljiških in gradbenih parcel ter ostalih skupnih površin območja je razvidna iz grafičnega prikaza (št. lista 5 in 10).
GP 1 | Gradbena parcela stanovanjskega objekta 1 | 773,0 m2 |
GP 2 | Gradbena parcela stanovanjskega objekta 2 | 800,0 m2 |
GP 3 | Gradbena parcela stanovanjskega objekta 3 | 800,0 m2 |
GP 4 | Gradbena parcela stanovanjskega objekta 4 | 756,0 m2 |
GP 5 | Gradbena parcela stanovanjskega objekta 5 | 798,0 m2 |
(3) Parcela se na terenu določi ob upoštevanju stopnje natančnosti obstoječih podatkov in v okviru dopustnih odstopanj, ki jih določajo predpisi s področja evidentiranja nepremičnin.
(4) Posestne meje parcele namenjene gradnji morajo biti urejene pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(5) V kolikor bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnih kamnov, je le te investitor dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
(6) Lega, velikost in oblika zemljiške in gradbene parcele GP 1 ni dokončna, saj bo podrejena izbrani projektni rešitvi priključka na lokalno cesto.
ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(opremljenost z infrastrukturo)
(1) V območju OPPN se načrtuje naslednja vrsta infrastrukture, ki je prikazana v grafičnem delu (št. lista 7):
– prometno omrežje,
– padavinsko kanalizacijsko omrežje,
– fekalno kanalizacijsko omrežje,
– javna razsvetljava,
– vodovodno omrežje,
– elektroenergetsko omrežje,
– telekomunikacijsko omrežje oziroma omrežje zvez.
(2) Vsi načrtovani stanovanjski objekti imajo zagotovljeno priključitev na infrastrukturo na gradbeni parceli. Skupna komunalna oprema poteka pod oziroma ob načrtovani dostopni cesti.
(3) Pri vseh gradbenih delih v bližini obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, ki prečkajo območje mora OPPN, biti zagotovljen nadzor s strani pristojnega/pooblaščenega upravljavca.
(prometne površine in obcestni prostor)
(1) Območje OPPN se preko nove dostopne ceste priključuje na lokalno cesto 428131–Zvirče–Kovor–Bistrica.
(2) Vzhodni rob območja proti državni cesti II. reda G2 101/231–Bistrica (Tržič)–Zvirče mora biti urejen kot zeleni pas. Zasajen mora biti z avtohtonim drevjem, ki zagotavlja ustrezen nivo varstva pred hrupom cestnega prometa.
(3) Dostopna cesta z obračališčem in priključki na gradbene parcele se izvede na način, ki zagotavlja ustrezne elemente (obračalne radije, širino, prečne oziroma vzdolžne naklone) tako, da se omogoči dostop merodajnim vozilom. Širina skupnega prečnega profila dostopne ceste znaša 5,5 m. Obsega bankino, vozišče in pločnik. Vzdolžni profil pa sledi naravni konfiguraciji terena.
(4) Predvidena ureditev dostopne ceste poteka po zemljišču s parcelno št. 198/7, 201/2, 202/1 k.o. Bistrica (2144).
(odvodnjavanje padavinskih voda)
(1) Odvodnjavanje padavinskih voda znotraj območja OPPN mora biti urejeno tako, da ne bo prizadeto odvodnjavanje občinske lokalne in državne ceste.
(2) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode se odvaja oziroma ponika, tako da ne bi prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodotokih ali objektih vodne infrastrukture. Večje količine vode ni dopustno spuščati po terenu tako, da bi povzročile erozijske procese ali destabilizirale zemljine. Odvodnjavanje se predvidi na način, ki ne povečuje obremenitev vodnih in obvodnih ekosistemov, vodotokov ter erozijsko ne obremenjuje brežin.
(3) Padavinske, drenažne in čiste zaledne vode se vodi v ponikanje znotraj individualne gradbene parcele.
(4) Predvidena ureditev odvajanja padavinskih voda z dostopne ceste poteka po zemljišču s parcelno št. 198/7, 201/2, 202/1 k.o. 2144 Bistrica. Meteorna kanalizacija ceste se zaključi s ponikovalnico. Odvajanje padavinskih voda, ki nastajajo na posamezni gradbeni parceli, se ureja znotraj le te.
(1) Obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka preko načrtovanih ureditev znotraj OPPN, se ukine. Priključevanje območja se izvede v obliki krožnega voda na obstoječe omrežje DN 200.
(2) Za vsak individualni stanovanjski objekt se predvidi samostojen vodovodni priključek s pripadajočim merilnim mestom. Le to je načrtovano ob vstopu vodovodne cevi na individualno gradbeno parcelo. Vsak hišni priključek mora imeti reducirni ventil za nižanje tlaka.
(3) Požarna voda je zagotovljena iz vodovodnega omrežja. Nadzemni hidrant se postavi ob načrtovano dostopno cesto, na začetku in koncu naselja oziroma na razdalji, kot jo zahteva področni predpis.
(4) Predvidena ureditev vodovodnega omrežja poteka po zemljišču s parcelno št. 198/7, 201/1, 201/2, 202/1, 1119/1 k.o. 2144 Bistrica.
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Za odvod odpadne komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov se predvidi fekalno kanalizacijsko omrežje. Le-to poteka pod načrtovano dostopno cesto in se priključuje na obstoječe že zgrajeno omrežje.
(2) Predvidena ureditev fekalne kanalizacije po zemljiščih s parcelno št. 201/2, 202/1 k.o. 2144 Bistrica.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Preko obravnavanega območja poteka 20 kV kablovod K8030 namenjena oskrbi obstoječih in predvidenih novih odjemalcev z električno energijo na ožjem območju Občine Tržič. V bližini območja stoji transformatorska postaja (TP) TP 0554 Bistrica pod gradom. V severozahodnem delu obravnavanega območja se nahaja tudi NN kablovod, preko katerega se napajajo obstoječi odjemalci.
(2) Za potrebe napajanja novih objektov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi nov NN kabelski vod iz TP 0554 Bistrica pod gradom do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z dostopne ceste. Njihove lokacije bodo določene v projektu elektrifikacije območja. Za priključevanje novih porabnikov ali povečanja obremenitev obstoječih porabnikov na obravnavanem območju se lahko uporabi proste kapacitete elektroenergetskega omrežja oziroma je potrebno zgraditi dodatne elektroenergetske kabelske povezave.
(3) Javna razsvetljava poteka ob dostopni cesti.
(4) Predvidena ureditev elektro energetskega omrežja poteka po zemljiščih s parcelno št. 1119/1, 276/1, 276/2, 198/7, 201/2, 202/1 k.o. 2144 Bistrica.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje poteka preko načrtovanih ureditev znotraj OPPN, zato se ga prestavi pod načrtovano dostopno cesto.
(2) Za vsak individualni stanovanjski objekt se predvidi samostojen telekomunikacijski priključek.
(3) Predvidena ureditev telekomunikacijskega omrežja poteka po zemljiščih s parcelno št. 201/2, 202/1 k.o. 2144 Bistrica.
(ogrevanje, obnovljivi viri energije in osončenost)
(1) Za ogrevanje objektov vrsta energenta ni predpisana. Pri ogrevanju imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo okolje (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin) oziroma kot to določa lokalni energetski koncept občine.
(2) Zaradi učinkovite rabe energije v stavbah se zazidava v območju načrtuje tako, da je osončenost stanovanjskih stavb zagotovljena najmanj v obsegu kot ga zahteva področni predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) Stanovanjske stavbe se zaradi zagotovitve zadostnega osončenja načrtujejo tako, da so izpolnjene zahteve iz področnega predpisa, ki ureja osvetlitev v notranjih prostorih.
(4) V kolikor se za ogrevanje nameščajo sončni kolektorji ali celice za fotovoltaične elektrarne, se te postavi v ravnino strešine.
(križanja in približevanja komunalnih vodov)
(1) Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih področnih predpisih.
(2) Pred pričetkom gradnje je potrebno obstoječe komunalne naprave obvezno zakoličiti, zaščititi oziroma prestaviti skladno z zahtevami upravljavca. Stroške zakoličbe, zaščite, prestavitve in nadzora nosi investitor.
(3) Za vse posege v varovalnem pasu prometnega in infrastrukturnega omrežja je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca.
REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varovanje kulturne dediščine)
Območju OPPN se nahaja izven varovanih območij kulturne dediščine.
REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Območju OPPN se nahaja izven varovanih območij narave.
(1) V času gradnje ali urejanja se preprečuje prenos prašnih delcev. Raznos materiala z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je potrebno preprečevati tako, da se:
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero,
– material/tovor na transportnih vozilih prekriva,
– kadar prekrivanje ni mogoče se sipke materiale vlaži.
(2) Dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak iz tehnoloških procesov, v območju urejanja niso dopustne.
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri izvedbi del (gradnji) se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.
(3) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje, oziroma se začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje ali druge ureditve.
(4) Odlaganje izkopnih materialov se zagotovi na parcelah namenjenih gradnji.
(5) Morebitni prostori in mesta, kjer bi se lahko prečrpavale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (na primer: motorna goriva, olja in maziva) se urejajo kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. Nevarne snovi se lahko deponira tudi v ustrezno nepropustno embalažo.
(varovanje voda in zaščitni ukrepi)
(1) Na območju OPPN ni vodnih teles, ploskovnih, linijskih ali točkovnih objektov površinskih voda.
(2) Območje OPPN tudi ni v bližini vodovarstvenih območij ali območij visoke podtalnice.
(1) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji, skladno z veljavnimi področnimi predpisi, upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za bivalno (stanovanjsko) okolje.
(2) Pri gradnji stanovanjskih stavb se postavitev morebitnih toplotnih črpalk ali prezračevalnih naprav uredi na način, da njihovo delovanje ne povzroča prekomernega hrupa.
(3) Območje OPPN skladno s področnim predpisom sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(1) V območju se zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov uredi na krajevno običajen način. Z odpadki je potrebno ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Za odlaganje ločeno zbranih frakcij odpadkov se uporabnikom območja zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov na EKO otoku, ki lociran v neposredni bližini.
(3) Znotraj občinskega zbirnega centra je urejena tudi zbiralnica nevarnih frakcij.
(4) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralcem gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem. Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani za tako dejavnost.
REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vsi objekti morajo biti grajeni potresno varno. Upošteva se projektni pospešek tal PGA, ki je za tangirano območje 0,175 g.
(proti erozijska in proti plazljiva zaščita)
(1) Za obravnavano območje glede na Karte erozijske nevarnosti in pazljivosti za območje Občine Tržič velja srednje velika podvrženost plazenja. Zaradi navedenega je bilo za območje OPPN izdelano geološko-geomehansko poročilo.
(2) Usmeritve za gradnjo in projektiranje:
Glede na geološko sestavo, predvideno etažnost in namen objektov, je pri gradnji stanovanjskih objektov predlagano plitvo temeljenje (kombinacija pasovnih temeljev in temeljne plošče). Temeljna tla se primerno pripravijo ter izvedejo v sušnem obdobju. Tam, kjer bi se lahko pojavile leče ali odsevi peskov, meljev ali glin, se te površine primerno sanirajo. Po potrebi se temeljna tla uvaljajo, vgradi geotekstil ali gramoz v plasteh 0,2–0,3 m minimalno 0,5 m. V fazi gradnje posameznega objekta se predlaga sodelovanje geologa.
(1) Pri projektiranju objektov se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo zagotovljeni:
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– prometne površine za intervencijske površine,
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarna varnost objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati. Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila in viri vode za gašenje.
(3) Odjem požarne vode se zagotovi na nadzemnih hidrantih skladno z 20. členom tega odloka.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Faznost gradnje ni predpisana. Gradnja objekta(ov) in potrebne infrastrukture se lahko izvaja sočasno, vendar mora biti vsa predvidena infrastruktura dana v uporabo pred priključitvijo stanovanjske stavbe oziroma pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja za stanovanjsko stavbo.
DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna naslednja odstopanja:
– Odstopanja od lege stanovanjskega objekta: dopustno odstopanje lege objekta v horizontalni smeri do ±15 %. Za dopustno lokacijsko odstopanje pri gradnji objektov se šteje, če je stanovanjski objekt znotraj gradbene meje in če daljša stranica stanovanjskega objekta sledi predpisani orientaciji.
– Odstopanja od etažnosti objekta: gradnja kleti oziroma mansarde ni obvezna.
– Odstopanja pri gradnji infrastrukturnih objektov in napran grajenega javnega dobra ter križanja komunalnih vodov. K vsaki rešitvi poteka ali križanja komunalnih vodov morajo investitorji takega voda predhodno pridobiti soglasje upravljavcev.
(2) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov je v grafičnem delu OPPN prikazana shematsko. Upoštevati je potrebno minimalni odmik oziroma gradbeno mejo.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s splošnimi, podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Občine Tržič. Za območje je potrebno pripraviti tudi posebni PIP glede velikosti in oblikovanja objektov.
OPPN je na vpogled na Občini Tržič, Urad za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-4/2020
Tržič, dne 18. junija 2021
