Na podlagi 21. in 29. ter 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), 3. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06 in 9/17) in 4. člena Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko, Miren - Kostanjevica in Vipava (Uradni list RS, št. 93/20) ter 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11, 73/14 in 20/17) je Občinski svet Občine Vipava na 24. redni seji dne 17. 6. 2021 sprejel
o vzdrževanju čistoče in splošnem redu v Občini Vipava
Ta odlok ureja:
1. obveznosti in način urejanja, čiščenja in vzdrževanja javnih površin, drugih zunanjih površin, ki mejijo na javne površine in drugih zunanjih površin, ki vplivajo na videz okolice;
2. obveznosti lastnikov oziroma upravljalcev površin v javni rabi, obveznosti uporabnikov javnih površin, vrste vzdrževalnih del, nivo rednega vzdrževanja čistoče;
3. varovanje javnega reda in miru, varstvo ljudi in premoženja ter obveznosti skrbnikov živali v Občini Vipava, v kolikor ta področja niso urejena v drugih odlokih Občine Vipava;
4. sankcije za kršitev določb tega odloka.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. javne površine po tem odloku so površine, katerih raba je pod enakimi pogoji dostopna vsem in jih lahko vsakdo uporablja na način določen s predpisi (npr. javni parki, zelenice, pešpoti, športna in otroška igrišča, druga zemljišča v javni rabi …);
2. javne prometne površine so: hitre ceste, glavne ceste, regionalne ceste, lokalne ceste, javne poti, javne poti za kolesarje, trgi, površine za pešce, ploščadi, podhodi, nadhodi, pasaže, mostovi, parkirišča, kolesarske steze, avtobusna postajališča, ulice, pločniki in trgi ter druga prometna infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom;
3. druge zunanje površine so površine na območju Občine Vipava, ki pripadajo zazidanim in nezazidanim stavbnim zemljiščem;
4. urbana oprema so predmeti namenjeni javni rabi (na primer: koši za odpadke, klopi, stojala za kolesa, ograje, naprave namenjene omejevanju dostopa, cestna in dekorativna svetila, igrala, športne naprave, rastlinska korita, zbiralnice ipd.);
5. reklamni objekt je objekt ali naprava z nameščeno reklamo ali obvestilom.
(pravice in obveznosti uporabnikov)
(1) Vsakdo, ki prebiva ali se začasno nahaja na območju Občine Vipava, je dolžan ravnati tako, da ne moti, vznemirja ali ovira drugih oseb pri delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da spoštuje javni red, da skrbi za urejenost svojega kraja ali naselja, da ne opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma ne opravlja dejanj, ki so po tem odloku prepovedana.
(2) Za prekrške, storjene po tem odloku, so neposredno odgovorni storilci prekrškov, za prekrške, ki jih storijo otroci ali mladoletne osebe, pa starši, posvojitelji, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja in oskrba mladoletnika, če je storjeni prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnike.
II. UREJANJE, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE JAVNIH IN DRUGIH ZUNANJIH POVRŠIN
Na javnih površinah iz 2. člena tega odloka je prepovedano:
1. odlagati komunalne ali druge odpadke (npr. zeleni odrez, embalažo, tehnične predmete …) izven za to določenih mest
2. odvajati odpadne vode in tekoče odpadke
3. odvajati meteorne vode iz zgradb in zemljišč, če to povzroča nevarnost ali škodo
4. odvajati odpadne vode iz greznic v meteorno kanalizacijo
5. puščati predmete ali naprave, ki bi ovirale ali onemogočale uporabo javnih površin
6. brez soglasja upravljalca oziroma pristojnega organa začasno ali trajno odlagati in skladiščiti materiale in predmete
7. ob javnih prometnih površinah in drugih potnih povezavah oziroma infrastrukturi, ki je namenjena dostopu do nepremičnin orati na razdalji manj kot 4 metre od roba teh površin v pravokotni smeri ali na razdalji manj kot 1 meter od roba teh površin vzporedno z njimi
8. na in ob javnih površinah nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko onemogočali uporabo javnih površin ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje prometa
9. na javno prometno površino odlagati predmete in materiale, ki bi ovirali ali ogrožali promet
10. na zelenicah voziti in parkirati motorna vozila in prikolice
11. graditi objekte, naprave ali posaditi drevje in grmičevje ali postavljati druge predmete, s katerimi bi se ovirala nemotena uporaba javnih površin
12. puščati vozilo na površinah, katerih uporaba je omejena z javnim pozivom zaradi izvajanja zimske službe rednih vzdrževalnih del, prireditev ipd.
13. opravljati kakršnakoli dela brez ustreznega dovoljenja oziroma soglasja pristojnega občinskega organa
14. na kakršenkoli način (trganje, sekanje, lomljenje …) posegati v vegetacijo brez pisnega soglasja oziroma dovoljenja pristojnega organa
15. na drevesa ali grmovnice nameščati ali pritrjevati kable, žice, razsvetljavo, okraske, reklamne objekte, ptičje hišice in podobno, brez soglasja lastnika oziroma upravljalca površin
16. kuriti odpadke, oziroma sežigati travne površine, suhljad in podobno
17. gojiti kulture, vrtnine in druge rastline, ki kvarijo estetsko podobo naselja ali imajo druge škodljive učinke na okolje oziroma ljudi
18. uničevati, odstranjevati ali kako drugače škodljivo posegati v urbano opremo ali rastline
19. izvajati dejavnosti s katerimi bi se povzročilo poškodbe javnih površin ali ogrožalo varnost obiskovalcev in premoženja
20. uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del javnih površin v nasprotju z njihovo naravo in namenom.
(1) Poseg v javne površine je dovoljen le s pisnim soglasjem lastnika oziroma upravljavca teh površin.
(2) Če nadzorni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na javnih površinah brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
(3) Če investitor, ki posega v javne površine ne pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi nadzorni organ vzpostavitev javne površine v stanje pred posegom, na stroške kršitelja.
(nujna dela na komunalni infrastrukturi)
(1) V primerih nujnih del na gospodarski javni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni občinski organ o izvajanju del in takoj po končanju del povrniti javno površino v prvotno stanje.
(2) V primeru, da izvajalec nujnih del na gospodarski javni infrastrukturi ne vzpostavi javne površine v prvotno stanje takoj po končanju del, mu nadzorni organ odredi rok za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške izvajalca to opravi drugi izvajalec.
(gradbeni in drugi posegi na javnih površinah)
(1) Izvajalec, ki zaradi gradbenih, vzdrževalnih ali drugih del ter izvajanja rednih vzdrževalnih del na gospodarski javni infrastrukturi posega v javne površine, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči nepotrebne škode na teh površinah, oziroma je dolžan škodo takoj po nastanku oziroma dokončanju del odpraviti.
(2) Investitorji gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni:
1. pri obnovi in gradnji objektov postaviti lovilne odre in zaščitne zavese, če prihaja pri delu do prašenja
2. sproti čistiti gradbišče odpadkov, ki bi lahko onesnaževali javne površine
3. skrbeti, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni
4. nalagati material na vozila tako, da se pri prevozu ne raztresa ali izteka po javnih površinah
5. očistiti vozila pred vključevanjem v promet (npr. blato, sneg …)
6. uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne raznaša na javne površine
7. odstranjevati vse odpadke in nevarne snovi ter redno čistiti neposredno okolico gradbišča
8. sanirati morebitne poškodbe na javni površini zaradi izvedenih del.
(3) Nedokončan in nenaseljen objekt v naselju mora imeti:
1. zavarovane meje objekta in površine za njegovo normalno rabo pri gradnji proti javnim površinam
2. urejene in vzdrževane dostope in odvoze
3. zaznamovana in zavarovana nevarna mesta na objektu in površinah za njegovo normalno rabo pri gradnji.
(4) V primeru, da izvajalec iz prvega odstavka tega člena oziroma investitor iz drugega odstavka tega člena škode ne odpravi takoj po opravljenem delu, mu lahko nadzorni organ odredi dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi, da na njegove stroške škodo odpravi drugi izvajalec.
(zavarovanje javnih površin v času posega)
(1) Izvajalec gradbenih del in drugih posegov na javnih površinah je dolžan pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati obstoječa drevesa, grmovnice in drugo vegetacijo pred poškodbami.
(2) V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči vegetacijo ali rastje, ga je dolžan nadomestiti v enaki količini, primerni velikosti, stanju in obliki. Poškodovane javne površine je izvajalec dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom.
(3) Če je zaradi izvajanja del potrebno odstraniti obstoječo vegetacijo, jo je dolžan izvajalec po zaključku del oziroma po izvedenih posegih primerno nadomestiti v dogovoru z lastnikom oziroma upravljalcem javne površine.
(4) Po zaključeni gradnji je izvajalec gradbenih del dolžan urediti zemljišče v stanje, ki je najmanj enako ali boljše kot pred posegom (npr. odstraniti začasne objekte in odvečni material ter razgrniti in poravnati plodno zemljo tako, da je plast debela najmanj 20 cm ter na območje, ki je namenjeno travni površini, posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih območjih).
(5) Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni površini na celotnem območju odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na mestu in roku, ki ga odredi pristojni občinski organ.
(6) Če izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni v določenem roku, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške izvajalca gradbenih del.
(7) V kolikor ni mogoče povrniti javne površine v prvotno stanje je kršitelj lastniku prizadete površine dolžan poravnati odškodnino.
(varstvo cestnih površin)
(1) Prepovedana je uporaba gozdnih cest in poljskih poti, ki so v lasti ali upravljanju Občine Vipava s težkimi vozili in kmetijskimi stroji v času, ko so tla močno razmočena, razen v nujnih oziroma utemeljenih primerih (npr. dostop do objektov, oskrba živine in interventni dovozi).
(2) Uporabniki motornih vozil so dolžni poskrbeti za vzdrževanje vozila tako, da iz njih ne iztekajo goriva, olja in druge nevarne snovi.
(3) Pri prevozu gramoza, peska oziroma drugega tovora morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa tovor na javne površine.
(4) Prepovedano je odvajanje meteornih ali odpadnih vod prosto po prometnih površinah.
(posegi v javne površine pri obdelavi kmetijskih in drugih površin)
(1) Pravne in fizične osebe, ki obdelujejo kmetijske in druge površine so dolžne:
1. varovati javne prometne površine in druge potne povezave oziroma infrastrukturo, ki je namenjena dostopu do nepremičnin, kot tudi naprave za odvodnjavanje ter pripadajoči cestni svet, tako da ostanejo nepoškodovane,
2. pri prevozu materiala poskrbeti, da se ta ne stresa po javnih in drugih površinah,
3. očistiti vozila in kmetijsko mehanizacijo pred vključevanjem v promet oziroma odhodom na javne površine (npr. blato, sneg …),
4. očistiti javne površine v primeru onesnaževanja,
5. v primeru poškodovanja javne površine, cestnega sveta ali spremljajočih objektov, sanirati poškodbo.
(2) V primerih, ko na kraju samem oziroma z neposredno zaznavo pristojnega organa ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja prekrška iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena, se za povzročitelja prekrška šteje uporabnik zemljišča, iz katerega vodijo sledi onesnaženja oziroma poškodovanja javne površine.
(skrb za površine ob prireditvah)
Organizatorji prireditev in prodajalci na stojnicah na javnih površinah morajo skrbeti, da se javne površine, ki jih uporabljajo ne onesnažujejo in so jih dolžni sprotno čistiti. Po končani prireditvi oziroma prodaji na stojnicah, morajo prireditveni oziroma prodajni prostor očistiti in sicer tako, da so po čiščenju javne in druge površine vzpostavljene v prvotno stanje.
(varstvo drugih zunanjih površin)
(1) Na drugih zunanjih površinah iz 2. člena tega odloka je prepovedano:
1. prosto zlivati in odvajati fekalne vode ali spuščati odpadno vodo
2. odlaganje komunalnih in drugih odpadkov
3. kurjenje odpadkov, ki je s področnimi predpisi prepovedano
4. odlagati in skladiščiti materiale in predmete tako, da se s tem kvari zunanji izgled oziroma videz naselja.
(2) Zasebne površine, ki mejijo na javne površine, morajo biti urejene tako, da ne kvarijo estetskega videza naselja, ne posegajo v pravice drugih fizičnih in pravnih oseb ter omogočajo prometno varnost.
(povzročitev in odprava škode)
(1) Kdor namerno ali iz malomarnosti povzroči škodo na javnih površinah, iz 2. člena tega odloka, mora povzročeno škodo odpraviti.
(2) V nasprotnem primeru odpravi škodo po naročilu organa, ki opravlja nadzor in na stroške povzročitelja, pooblaščeni izvajalec.
III. VZDRŽEVANJE JAVNIH IN DRUGIH POVRŠIN
(vzdrževalna dela na zasebnih površinah, ki mejijo na javne površine)
(1) Na zemljiščih, ki se nahajajo ob javnih površinah in vplivajo na videz naselja, na zemljiščih, ki mejijo na površine drugih zasebnih lastnikov, morajo lastniki oziroma upravljavci opravljati vsa nujna vzdrževalna dela, kot so:
1. urejanje obstoječih nasadov, obrezovanje živih mej, grmovnic in dreves, posebej ob cestah in pločnikih tako, da ne segajo na javno površino in ne ovirajo hoje in vožnje ter preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije ter zagotavljajo prosti profil ceste v skladu z zakonodajo;
2. pravočasno odstranjevati vegetacijo, ki je nevarna za promet (hirajoča in suha drevesa in podobno);
3. druga vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin in naselja;
4. zagotoviti, da ne pride do oviranja ukrepov dezinfekcije, dezinsekcije ali deratizacije.
(2) Lastniki nezazidanih zemljišč so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati (košnja in podobno), tako da so urejenega videza in na njih ni odpadnega materiala.
(3) Lastniki so dolžni nenaseljene nepremičnine (stanovanjske hiše, vikendi, vinske kleti, opuščena gospodarska poslopja …) redno vzdrževati in čistiti tako, da je zagotovljena varnost ljudi in premoženja, da so urejenega videza in da ne kvarijo zunanjega izgleda naselja in okolice.
(4) Okolice nepremičnin, ki mejijo na javne površine, morajo lastniki vzdrževati tako, da ne posegajo in ne ogrožajo javne površine.
(5) Opustitev ravnanja nujnih vzdrževalnih del se sankcionira skladno z določili tega odloka.
(vzdrževanje podobe okolice)
(1) Zasebne površine (zunanji deli objektov, elementi zunanje ureditve …), ki mejijo na javne površine, morajo biti redno vzdrževane in urejene tako, da je zagotovljena prometna varnost ter varnost ljudi in premoženja ter da se ne kvari estetski videz naselja.
(2) Na območju občine je prepovedano postavljanje vozil, prikolic, šotorov in podobnih premičnih in nepremičnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno bival, razen na za to izrecno določenih mestih oziroma s soglasjem lastnika ali upravljalca.
(1) Reklamne objekte je dovoljeno postaviti, pritrditi ali vgraditi na mestih, določenih z akti občine.
(2) Za postavitev reklamnega objekta za oglaševanje mora izvajalec pridobiti:
– ustrezna dovoljenja oziroma soglasja v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo, zakonodajo s področja graditve objektov in cestnega prometa,
– dovoljenje ali soglasje občinske uprave, ko gre za javne površine ali površine v lasti občine.
(3) Reklamnih objektov ni možno postaviti ali pritrditi v naslednjih primerih:
– če je predlagana postavitev v nasprotju s prostorskimi izvedbenimi (operativnimi) akti,
– če gre za kmetijska zemljišča,
– če gre za zemljišča, ki so zavarovana kot naravno ali kulturno območje ali je na njem zgrajen zavarovan objekt in bi se s postavitvijo reklamnega objekta degradirale njegove kvalitete,
– če gre za zemljišča, kjer je oviran pogled na značilno veduto mesta, kompleks ali objekt,
– na zelenicah, v parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke, izjemoma se dovoli le postavitev začasnih,
– če gre za zemljišča, kjer so že postavljene druge obvestilne ali reklamne oznake, pa bi se z dodatno postavitvijo zmanjšala njihova sporočilnost,
– na zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– na mestih, kjer postavitev zakriva ostala javna obvestila,
– na mestih, kjer postavitev zakriva zavarovane ali nezavarovane javne objekte, obeležja, spomenike ali druge pomembne objekte ali naprave,
– na javnih mestih (pločnikih, zelenicah), kjer bo postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– na površinah in objektih, kjer bi se zaradi tega zmanjšala prometna varnost zaradi zmanjšane pozornosti voznika ali zmanjšanja zaznavanja prometnih oznak,
– na površinah, ki služijo kot interventne poti,
(4) Na javnih površinah in drugih površinah in zgradbah v lasti (solasti) Občine Vipava je prepovedano:
1. lepljenje plakatov na zunanjih površinah izložb, sten, inštalacijskih omaric (elektro, telefon itd.), vrat, dreves, prometne signalizacije, prometne opreme ipd.,
2. trositi propagandni material,
3. nenamensko uporabljati, poškodovati ter uničiti reklamne objekte ter poškodovati in zakrivati vsebino reklam ali obvestil.
(5) Prepovedano je oglaševati z napisi v tlaku pločnika in po drugih utrjenih javnih površinah.
(6) Uporaba lokacij brez ustreznih dovoljenj in soglasij pristojnih organov je prepovedana.
IV. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
(1) Zaradi ogrožanja varnosti ljudi in premoženja je prepovedano:
1. odstraniti, poškodovati ali uničevati stvari, objekte in površine, ki so v lasti Občine Vipava oziroma so javnega pomena.
2. izvajati kakršnekoli posege na javni površini ali v javnih prostorih brez soglasja Občine Vipava. Povzročitelj nedovoljenega posega je dolžan javno površino na svoje stroške vzpostaviti v prvotno stanje;
3. saditi ali gojiti rastline oziroma postavljati predmete in material na način, da povzročajo škodo na javni komunalni infrastrukturi, javni površini ali javni zgradbi ali tako da motijo njihovo uporabo;
4. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, izkop ali prekop, ki predstavlja nevarnost za življenje in zdravje ljudi;
5. poškodovati ali odstraniti ograje in naprave, postavljene za preprečevanje nesreč.
(2) Z namenom varovanja varnosti ljudi in premoženja so lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov dolžni:
1. odstraniti drevesa oziroma suhe veje dreves, pri katerih obstaja nevarnost, da padejo na javne površine in s tem ogrožajo varnost ljudi in premoženja,
2. skrbeti, da so na objektih, ki mejijo na javne površine, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda in snegobrani ter napušči in kritine,
3. redno odstranjevati ledene sveče s streh in žlebov objektov, ki mejijo na javne neprometne površine.
V. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU
(splošna določila za uporabo zunanjih površin)
(1) Vsi uporabniki in obiskovalci so dolžni spoštovati in se držati pravil in predpisanega reda, ne glede na čas in namen uporabe oziroma obiska zunanjih športnih površin. Odgovorna oseba uporabnika mora vse svoje vadeče in obiskovalce seznaniti s tem hišnim redom.
(2) Glede izvajanja dejavnosti na zunanjih športnih površinah se vodi urnik uporabe. Vstop na zunanje športne površine je vadečim oziroma organiziranim vadbenim skupinam dovoljen dvajset (20) minut pred pričetkom vadbe oziroma po veljavnem urniku vadbe oziroma po dogovoru na dan tekme.
(3) Občina Vipava ne odgovarja za morebitne odtujitve stvari uporabnika.
(4) Uporabniki, ki sklenejo pogodbo o uporabi zunanjih športnih površin, morajo zagotoviti, da športne površine uporabljajo izključno njihovi člani vadbene skupine in za dejavnost, za katero so s strani zavoda pridobili termine.
(5) Uporabniki morajo skrbeti za varno vadbo oziroma dejavnost, ki jo izvajajo, ter poskrbeti za potrebno nezgodno zavarovanje svojih članov oziroma uporabnikov.
(6) Vsi uporabniki in obiskovalci so dolžni obvestiti Občino Vipava o vseh nepravilnostih in poškodbah zunanjih športnih površin, ki so nastale pred prihodom skupine in med vadbo ali po končani vadbi. V primeru povzročene poškodbe s strani uporabnikov in obiskovalcev je potrebno s pristojnim organom pripraviti zapisnik o poškodbi ter v zapisniku določiti rok za poravnavo stroškov odprave poškodb.
(7) Uporabniki so dolžni spoštovati vsa pravila in prepovedi na tablah, ki so namenjene uporabi zunanjih športnih površin.
(8) Atletska steza in površine iz tartana in umetne mase so primarno namenjene tekaškim in podobnim športnim ter rekreacijskim dejavnostim. Prepovedana je vsakršna nenamenska uporaba navedenih površin (npr. uporaba uteži, vožnja s kolesi, rolerji …).
(9) Brez predhodnega dogovora z upravljalcem je prepovedana uporaba travnate površine (nogometnega igrišča) znotraj označene igralne površine.
(10) Na zunanje športne površine je prepovedano vnašanje alkoholnih pijač, steklene embalaže, pirotehničnih sredstev ter drugih sredstev, ki bi utegnila povzročiti škodo oziroma ogroziti ljudi in njihovo premoženje.
(11) Na zunanjih športnih površinah je uporabnikom prepovedano netiti ogenj.
(12) Nameščanje reklamnih napisov ali svetlobnih semaforjev za reklamiranje je dovoljeno le s predhodnim soglasjem Občine Vipava.
(13) Na zunanjih športnih površinah je prepovedano:
1. neorganizirano in brez soglasja pristojnega organa točiti, prodajati in uživati alkoholne pijače
2. metati predmete med gledalce in nastopajoče
3. nadlegovati in se nasilno obnašati do drugih, se nemoralno obnašati ali opravljati nemoralna dejanja
4. parkirati vozila ali odlagati predmete pred dovozom in vhodom objekta
5. kajenje.
(14) Na zunanje športne površine je prepovedan vstop s psi in drugimi živalmi razen za prireditve organiziranje s strani uporabnika in po predhodnem soglasju upravitelja.
(15) Vstop na zunanje športne površine je prepovedan vsem osebam, ki so pod vplivom alkohola ali drugih nedovoljenih substanc.
VI. OBVEZNOSTI LASTNIKOV IN VODNIKOV ŽIVALI
(1) Živali ni dovoljeno voditi na otroška in športna igrišča, zelenice v neposredni bližini vzgojno-izobraževalnih ustanov, zdravstvene ustanove in v druge zaprte javne prostore, ki jim niso namenjeni, razen v primeru, ko je to izrecno dovoljeno, pri čemer način uporabe živali in površine določi lastnik ali upravljavec nepremičnine. Prepoved ne velja za živali, ki jih pri svojem delu uporabljajo pooblaščene osebe ali živali, ki se uporabljajo kot vodiči (npr. slepim osebam).
(2) O najdbi zapuščene živali (mačke, psa) se obvešča pristojno Zavetišče za zapuščene živali ter pristojni organ občine o najdenih zapuščenih živalih.
(3) V primeru, ko se ugotovi lastnika zapuščene domače živali, se mu naloži plačilo oskrbe in namestitve zapuščene živali v višini dejanskih stroškov, ki jih je imela veterinarska postaja ali pooblaščeno zavetišče.
(obveznosti lastnikov in vodnikov živali)
(1) Prepovedano je pustiti žival brez ustreznega nadzorstva.
(2) Prepovedano je voditi konje in konjske vprege, v kolikor ni zagotovljeno čiščenje za živalmi oziroma ustrezen lovilec iztrebkov.
(3) Lastnik oziroma vodnik živali je dolžan počistiti iztrebke, ki jih na javnih površinah pusti njegova žival.
(4) Lastnik oziroma vodnik živali je dolžan imeti s seboj ustrezne čistilne pripomočke za pobiranje iztrebkov in ga ob pozivu pokazati pristojnemu nadzornemu organu.
(5) Lastnik oziroma vodnik psa je v urbanem okolju dolžan upoštevati in uporabljati označene smetnjake, ki so namenjeni za pasje iztrebke in prostore, ki so temu namenjeni.
(nadzor nad izvajanjem odloka)
Uresničevanje določb tega odloka nadzoruje pristojni medobčinski inšpekcijski organ in drugi pristojni organi.
(kaznovanje pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov)
(1) Z globo 1.500 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 1., 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 4. člena tega odloka.
(2) Z globo 1.000 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 9. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 16. člena tega odloka.
(3) Z globo 800 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 7. ali 11. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 7., 10. ali 17. člena tega odloka.
(4) Z globo 500 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 5. ali 6. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 9. člena tega odloka.
(5) Z globo 400 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 8., 10., 12., 13., 14., 15. ali 18. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 12. člena ali v nasprotju z določili 14. člena tega odloka.
(6) Z globo 200 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 15. člena tega odloka.
(7) Z globo 150 eurov se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določili 17., 19. ali 20. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 18., 19. ali 20. člena tega odloka.
(kaznovanje fizičnih oseb)
(1) Z globo 400 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 1., 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka 4. člena tega odloka.
(2) Z globo 300 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 9. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 16. člena tega odloka.
(3) Z globo 200 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 7. ali 11. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 7., 10. ali 17. člena tega odloka.
(4) Z globo 150 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 5. ali 6. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 9. člena tega odloka.
(5) Z globo 100 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 8., 10., 12., 13., 14., 15. ali 18. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 12. člena ali v nasprotju z določili 14. člena tega odloka.
(6) Z globo 75 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 15. člena tega odloka.
(7) Z globo 50 eurov se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določili 17., 19. ali 20. točke prvega odstavka 4. člena ali v nasprotju z določili 18., 19. ali 20. člena tega odloka.
Določbe 7. točke 4. člena ter 10. člena tega odloka se začnejo uporabljati 1. januarja 2022.
Ta odlok začne veljati 1. avgusta 2021.
Št. 007-4/2021-1
Vipava, dne 17. junija 2021
