Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 115., 119., 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 in 175/20), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 17. redni seji dne 22. 6. 2021 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ob Bežigrajski cesti – območje SL-4-1
V skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje ob Bežigrajski cesti – območje SL-4-1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN) po projektu številka 03/2019, ki ga je izdelalo GPC d.o.o., Celje.
(1) Odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je kot priloga sestavni del tega odloka:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela prostorskega izvedbenega akta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:500,
– prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, M 1:500,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:1000,
– prikaz zazidalne oziroma ureditvene situacije, M 1:500,
– prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:500,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave – Natura 2000, M 1:500,
– načrt parcelacije, M 1:500.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Predmet OPPN je gradnja dveh samostojnih objektov za namen poslovne, skladiščne, obrtne, trgovske in druge spremljajoče dejavnosti.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN so:
– umestitev objektov,
– prometna ureditev s parkirnimi površinami,
– gradnja nove oziroma rekonstrukcija obstoječe javne gospodarske infrastrukture,
– ureditev zunanjih površin.
(1) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 215/31, 215/32, 215/33, vse k.o. 1083 Bukovžlak.
(2) Površina območja OPPN znaša 7.715 m2.
(3) Podrobnejša namenska raba obravnavanih zemljišč je: območje proizvodnih, servisnih in gospodarskih dejavnosti.
(4) Meja območja OPPN je določena v grafičnemu prikazu št. 2 »Prikaz območja podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«.
(5) Za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo ter obvodne ureditve se dovoljujejo posegi tudi izven območja urejanja v prvem odstavku naštetih zemljiških parcel.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje se nahaja južno od obstoječe gospodarske cone Vzhodne Trnovlje II. Na severni strani ga omejuje regionalna cesta Celje–Šentjur, na zahodni strani se nahaja gospodarska cona – strategija razvoja, na južni in vzhodni strani so kmetijske površine in površine za stanovanjsko gradnjo.
(2) Glavna napajalna cesta je regionalna cesta Celje–Bukovžlak.
Z OPPN so dopustne naslednje namembnosti objektov skladno s CC-SI – Klasifikacija vrst objektov:
– 122 – Poslovne in upravne stavbe,
– 123 – Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 125 – Industrijske in skladiščne stavbe,
– 222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 21122 – Samostojna parkirišča,
– 24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:
– gradnja novih objektov in njihova rekonstrukcija,
– dozidave in nadzidave,
– investicijsko-vzdrževalna dela objektov,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,
– rušenje objektov in nadomestna gradnja.
(2) Na območju OPPN ni dopustno umeščati:
– obratov večjega ali manjšega tveganja za okolje v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic,
– dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega v skladu z določili predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju OPPN je, razen na površinah, namenjenim dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– vsi objekti za lastne potrebe,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograje višine do vključno 2,5 m,
– podporni zidovi,
– rezervoarji za vodo prostornine do vključno 250 m3,
– objekt za oglaševanje (oglasne površine do vključno 12 m2 in višine do vključno 5 m).
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja pomožnih cestnih objektov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov ter pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Ograjo je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo, tako s podzemnimi kot z nadzemnimi deli objekta, ne posega na sosednje zemljišče ter da je vzdrževanje omogočeno izključno z zemljišča lastnika ograje.
(5) Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji lastnikov sosednjih zemljišč.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Pogoji za oblikovanje objektov:
– objekti znotraj ureditvene enote morajo biti oblikovani enotno in med seboj skladno; Objekti, ki se gradijo etapno, morajo oblikovno slediti oziroma biti skladni z že obstoječimi objekti znotraj posamezne ureditvene enote;
– stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno;
– konstrukcija je lahko klasično zidana, montažna ali v kombinaciji obeh, jeklena, armirano betonska, skeletna, po izbiri projektanta, odvisno od zasnove objekta;
– fasade stavb znotraj prostorske enote morajo biti usklajene v oblikovni zasnovi, razmerjih, arhitekturnih detajlih, barvah in materialih; izvedene so lahko po sistemu obešene fasade iz kompaktnih fasadnih plošč, stekla, kovine ali kontaktne fasade; glavne, vhodne fasade so orientirane na glavne prometnice in so oblikovno lahko poudarjene, dodatno arhitektonsko oblikovane (poudarjeni arhitekturni elementi in členi z barvami, materiali, volumni ipd.); dovoljene so (med seboj usklajene) barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade ali za členitev in popestritev fasadnih ploskev; intenzivnejši barvni toni niso dovoljeni, razen v detajlih in v primeru napisa imena podjetja oziroma logotipa;
– strehe stavb so lahko ravne, enokapne ali simetrične dvokapnice;
– dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic, sončnih sprejemnikov in tehnološke opreme na ali v streho;
– dopustna je gradnja nadstreškov nad vhodi v objekte, pri čemer je nadstrešek lahko po celotni dolžini stranice fasade; izvedba je možna izven gradbene linije.
(2) Lega novih objektov je določena z gradbeno mejo, ki je razvidna iz ureditvene situacije.
(3) Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stavbe ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje umaknjena v notranjost.
(velikost in zmogljivost)
(1) Tloris novih objektov je znotraj gradbene meje. Stranice objektov morajo biti vzporedne z gradbeno mejo.
(2) Višinski gabarit obeh stavb je lahko največ P+N. Nad koto N je dopustna izvedba dostopov na streho, tehničnih naprav, strojnih instalacij in telekomunikacijskih naprav.
(ureditev zunanjih in zelenih površin)
(1) Na območju OPPN se izvedejo izravnave terena, kot je določeno v vsebinah o legah objektov.
(2) Odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse aktivnosti, ki se lahko odvijajo znotraj zaprtih prostorov, naj se odvijajo v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne.
(3) Nepozidane dele parcel se uredi za parkirne in manipulativne površine, tlakovane površine in ploščadi ob objektih. Površine parkirišč so asfaltirane. Ostali deli parcel se hortikulturno uredijo. Pri urejanju zunanjih površin v ureditvenem območju je potrebno uporabiti avtohtono vegetacijo.
(4) Nepozidane dele parcel je potrebno utrditi in modelirati skladno s konfiguracijo terena.
(5) Če se pri zunanji ureditvi izkaže potreba po gradnji opornih zidov, je možna gradnja le-teh.
(1) Parcele na območju OPPN se lahko parcelirajo.
(2) Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe in se določi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene.
(2) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejene tako, da so zagotovljeni neovirani dostop ter vstop in uporaba stavb funkcionalno oviranim ljudem. Stavbe morajo biti grajene brez ovir v skladu z zakonodajo s tega področja.
(priključevanje na javno cesto)
(1) Dostop in dovoz na območje OPPN bo omogočen iz javne ceste, in sicer iz novega urejenega križišča obstoječih občinskih kategoriziranih lokalnih cest številka LC034342 – Bežigrajska cesta in lokalne ceste številka LC034111 – Bukovžlak–Leskovec, s traso križišča obeh cest na parcelni številki 215/31, k.o. 1083 Bukovžlak.
(2) Dovozi in priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet. Podrobni načrt prometne ureditve (dovozne ceste s priključkom, kot tudi parkirne in manipulativne površine) se izdela v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: DGD).
(3) Pri načrtovanju je potrebno upoštevati zasnovo Bežigrajske ceste z voznimi pasovi, hodniki za pešce, kolesarskimi stezami, zelenico z drevoredom in širino komunalnega koridorja ob trasi Bežigrajske ceste.
(4) Predvideti je potrebno ustrezno število parkirnih mest ter ustrezno površino za manipulacijo.
(5) V okolici cest in javnih površin je za postavitev objektov, ograj, opornih zidov, nasipov ali sajenje rastlin, znotraj varovalnih pasov potrebno pridobiti mnenje upravljalca cestne infrastrukture.
(6) Posebno skrb je potrebno posvetiti odvodnjavanju cestnega priključka na javno meteorno kanalizacijo, kar mora biti razvidno iz DGD.
(7) Pred začetkom gradnje je obvezno izvesti zakoličbo vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljalcem.
(8) Intervencijske poti in površine je potrebno urediti skladno z veljavnim standardom.
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in komunikacijsko urejanje)
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječo ter in predvideno komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje po pogojih posameznih mnenjedajalcev komunalnih in energetskih vodov;
– vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi, tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje; Kadar potek po javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljalec pa mora od lastnika pridobiti služnost;
– upoštevati je potrebno predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih vodov in naprav;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega oziroma energetskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;
– obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(1) Na območju je zgrajen javni vodovod. Za predvidena objekta je predvidena izgradnja nove veje vodovoda brez slepih vodov, ki bo navezana na obstoječi javni vodovod LT N DN/ID 200 mm.
(2) Objekta morata biti priključena na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljalca vodovodnega omrežja.
(3) Pri projektiranju vodovoda je potrebno upoštevati tudi zahteve glede zagotavljanja požarne varnosti.
(4) Hidranti zunaj objektov morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
(1) Na območju OPPN je že zgrajena javna kanalizacija, zato je potrebno komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo skladno z zakonodajo na področju odvajanja in čiščenja komunalnih in odpadnih vod.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je predviden skupni kanalizacijski priključek odpadnih komunalnih vod, ki se priključi na obstoječ javni fekalni kanal preko revizijskega jaška.
(3) Za odvod padavinskih odpadnih vod s strehe in padavinskih odpadnih vod s ceste je predvidena kanalizacija, ki bo odvajala padavinske odpadne vode v površinski odvodnik. Predvideni so ukrepi za zmanjšanje hipnega odtoka padavinskih odpadnih voda v površinski odvodnik, zato je za predvidene odpadne padavinske vode s streh in odpadne padavinske vode s ceste padavinski zadrževalnik oziroma padavinske zadrževalnike. Velikost le-teh se detajlneje določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Odpadne padavinske vode s ceste se morajo pred vtokom v padavinski zadrževalnik očistiti nečistoč v lovilcu olj. Lokacija in dimenzija lovilca se določi pri izdelavi DGD.
(4) Priključitev internih fekalnih kanalizacijskih priključkov na predvideno fekalno kanalizacijo izvede javno podjetje Vodovod – kanalizacija d.o.o. na stroške investitorjev, ko bo javna fekalna kanalizacija zgrajena v skladu z obravnavanim OPPN, ko bo zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in ko bo ta kanalizacija predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – kanalizacija d.o.o.. Na kanalizacijskem omrežju na južnem delu zemljišča s parc. št. 215/33 k.o. 1083 Bukovžlak je predviden nov priključni revizijski jašek javne kanalizacije, tako da bo ta odmaknjen min. 3,0 m od gradbene linije.
(5) V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo določilom veljavne področne zakonodaje (o emisiji snovi ter toplote pri odvajanju odpadnih voda). Zavezanci za zagotovitev monitoringa si morajo zagotoviti izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s področno zakonodajo.
(6) V okviru predvidenih posegov v prostor je zagotovljen tudi zajem odpadnih požarnih vod, ki bodo detajlneje opisane v projektni dokumentaciji za izvedbo.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V območju predvidene gradnje poslovnih objektov poteka obstoječ srednje napetostni (v nadaljevanju: SN) nadzemni elektroenergetski vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša min. 10 m od osi SN nadzemnega elektroenergetskega voda v obe smeri. Vsled sprostitve zemljišča je potrebno prej navedeni SN nadzemni vod pred pričetkom del preurediti oziroma odstraniti.
(2) Obstoječi SN nadzemni elektro energetski vod se preuredi oziroma odstrani na sledeč način:
– za napajanje predvidenih objektov se predvidi nova transformatorska postaja (v nadaljevanju: TP), dimenzij 6 x 5 m,
– nova TP se vzanka v obstoječi SN podzemni elektroenergetski vod 20kV KB376: DV 20 kV Šmarjeta – TP Obrtna cesta,
– z izgradnjo nove TP se opusti obstoječa TP Gradis Gaje, vsled česar se predvidi vključitev obstoječih nizkonapetostnih izvodov iz TP Gradis Gaje v novo TP, katere je potrebno predvideti v skupni kabelski kanalizaciji,
– obstoječi SN podzemni elektroenergetski vod 20 kV – KB 262 – oporišče št. 5 – TP Linde plin se podaljša od obstoječega stojnega mesta do predvidene TP in se priključi na eno od vodnih celic.
(3) Na podlagi predvidenih tehničnih rešitev se lahko obstoječi SN nadzemni elektroenergetski vod od oporišča št. 35 – odcep Linde plin do oporišča št. 5 in TP Gradis Gaje odstrani, s čimer se sprosti zemljišče, predvideno izgradnji predmetne ureditve v območju OPPN.
(4) Za predmetno območje se predvideva cca 200 kW priključne moči. Energija za napajanje predvidene TP je na razpolago na SN KB 20kV KB 376:DV 20 kV Šmarjeta – TP Obrtniška cesta.
(5) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenega dovoljenja za predmetna objekta si je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
(6) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih, za katera bodo izdelani prostorski akti, bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(7) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa z upoštevanjem predpisov s področne zakonodaje (o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežjih).
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja v upravljanju Telekoma Slovenije d.d..
(2) Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo.
(3) Glede na pozidavo in komunalno ureditev je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali ga prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekoma Slovenije d.d..
(4) Za trase novih TK vodov, kateri bodo omogočali sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostop do interneta, klasične in IP telefonije, tudi izgradnjo najetih privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor ipd.), brezžične dostopkovne tehnologije (WI-FI), naj se v sodelovanju s predstavnikom Telekoma Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske kanalizacije s PVC premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
(5) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih in v sodelovanju s predstavnikom Telekoma Slovenije d.d..
(6) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(ogrevanje in priprava sanitarne tople vode)
Kot energent za ogrevanje se predvidi vgradnja toplotne črpalke (zrak:voda, zemlja:voda), daljinsko ogrevanje oziroma uporaba drugega obnovljivega vira energije, ob upoštevanju energetsko varčne gradnje in področne zakonodaje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju kulturne dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določiti arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler niso opravljene raziskave arheoloških ostalin, oziroma omeji ali prepove gospodarsko ali drugo rabo zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE, VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
(varstvo površinskih vod in podtalnih vod)
(1) Odvajanje padavinskih odpadnih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da bo ustrezno zmanjšan hipni odtok padavinskih odpadnih vod z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih odpadnih vod pred iztokom v odprti odvodnik in to v projektu tako računsko kot v načrtih jasno prikazati.
(2) Izpusti odpadnih padavinskih vod v odprti odvodnik morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil odprtega odvodnika. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin odprtega odvodnika. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
(3) Ob Bežigrajski cesti poteka površinski odvodnik katerega funkcijo je potrebno ohraniti. Na mestu dostopa do novega območja OPPN je predviden nov cestni priključek, pod katerim poteka obstoječi prepust odprtega odvodnika. Zasutje ali dodatno kanaliziranje odvodnika ni dopustno. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno preveriti obstoječi prepust in po potrebi predvideti zamenjavo. Podaljševanje prepusta ni priporočljivo. Izdelan je preračun ustrezne prepustnosti obstoječega prepusta. Ureditev zavarovanj brežin in prepusta pod novim cestnim priključkom bo predmet komunalne in prometne ureditve v sklopu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga izda Direkcija RS za vode.
(5) Ureditveno območje predmetnega prostorskega načrta se ne nahaja na območju vodovarstvenih pasov vodnih virov.
(6) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(7) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda.
(8) Izkopane zemlje, gradbenih odpadkov ali kakršnegakoli drugega odpadnega materiala naj se ne odlaga na brežino ali v strugo odprtega odvodnika. Višek izkopanega materiala naj se vgradi v nasipne platoje stavbnih zemljišč za gradnjo objektov ali se odpelje na za to urejeno deponijo.
(9) V času del je treba paziti, da se ne slabša kvaliteta vode (npr. onesnaženje zaradi izpusta naftnih derivatov in maziv iz gradbenih strojev, izpiranje gradbenega materiala).
(10) Odvajanje in ukrepi za industrijsko odpadno vodo in onesnaženo padavinsko odpadno vodo (npr. s cestnih, manipulativnih, intervencijskih površin, parkirišč) se načrtujejo skladno z določili predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(11) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo oziroma obratovanjem pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, pesticide) morajo biti urejeni kot lovilna skleda – zadrževalni sistem, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
V enakem smislu je treba zagotoviti tudi zajem odpadnih požarnih voda, kadar obstaja kakršnakoli verjetnosti onesnaženja odpadnih požarnih voda (posledično tudi površinskih in podzemnih voda in tal) z nevarnimi snovmi.
(12) Za vse posege na območju proizvodnih dejavnosti, ki bodo vir industrijske odpadne vode, procesov in zanje, po predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, se načrtuje, da si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno o doseganju ravni varstva okolja v skladu z določili prej omenjenega predpisa.
(13) Vse prometne cestne, manipulativne in intervencijske površine, površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvajanje onesnaženih padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj.
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času. Dela med vikendi in prazniki niso dovoljena.
(3) Viri hrupa na posameznem območju stopenj varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom glede na podrobnejšo namensko rabo prostora, določene v skladu z veljavno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju vseh objektov, naprav in omrežij se predvidijo ustrezni ukrepi za zmanjšanje vplivov hrupa na okolje v času gradnje in obratovanja.
(4) Za vse posege na območju proizvodnih dejavnosti, ki bodo vir hrupa iz tehnoloških procesov, in zanje po predpisih, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja ter zaradi posega v okolje, zaradi gradnje naprave ali njene spremembe, ni treba pridobiti okoljevarstvena soglasja, se načrtuje, da si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti oceno vpliva hrupa na okoliška območja namenske rabe prostora. Za izdelavo ocene se smiselno uporabljajo merila in metode, predpisane z zakonodajo s področja hrupa v okolju.
(5) V skladu z zakonodajo na področju ocenjevanja hrupa in urejanju hrupa v okolju je potrebno monitoring hrupa izvajati v času po izvedbi OPPN. Zavezanec za spremljanje stanja med obratovanjem je investitor.
(6) Monitoring hrupa je potrebno izvajati v skladu z zakonodajo na področju ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju. V okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je potrebno zagotoviti meritve obremenitve s hrupom kot posledico emisije vseh virov hrupa. Meritve hrupa je potrebno opraviti pri bližnjih stanovanjskih objektih.
(7) Prvo ocenjevanje hrupa se izvede na osnovi meritev hrupa skladno s standardom SIST ISO 1996-2 v povezavi s standardom SIST ISO 1996-1 ali modelnega izračuna hrupne obremenjenosti na podlagi računskih metod:
– po prvem zagonu novega vira hrupa ali
– po znatni spremembi obratovanja ali rekonstrukciji obratujočega vira hrupa ali
– po izvedenih ukrepih zmanjšanja ali preprečevanja širjenja hrupa obratujočega vira hrupa.
(8) Ocenjevanje hrupa iz prejšnjega odstavka se izvede v času poskusnega obratovanja, če to v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni določeno, pa po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer oziroma pod dejanskimi obratovalnimi pogoji, vendar ne pozneje kot 15 mesecev po zagonu.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Vsa zunanja razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti, določenih z zakonodajo na področju svetlobnega onesnaževanja okolja. Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojnovarstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas.
(2) Obratovalni čas razsvetljave naj bo odvisen od dnevne svetlobe in bo uravnavan s senzorji, za dodaten prihranek energije pa naj bodo za nekatera zunanja območja določeni časovni okviri obratovanja razsvetljave.
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(4) Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovne stavbe, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih z zakonodajo na področju svetlobnega onesnaževanja okolja.
(5) V skladu z zakonodajo na področju svetlobnega onesnaževanja okolja je potrebno meritve izvesti v času po izvedbi OPPN. Zavezanec za spremljanje stanja med obratovanjem je investitor.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi se priporočajo svetilke z ravnim steklom in LED modulom ustrezne moči, ustreznim svetlobnim tokom ter barvno temperaturo. Svetilke so usmerjene navzdol in niso locirane na robu OPPN. Na območju naravnih vrednot morajo biti svetilke ustrezno zasenčene.
(1) Pri umeščanju objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati predpise s področja varovanja kakovosti zunanjega zraka.
(2) Dejavnosti je potrebno umeščati skladno s predpisi o kakovost zraka na območju Mestne občine Celje in Republike Slovenije.
(3) Izpusti v zrak ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v predpisih iz prvega odstavka tega člena. Objekti se bodo ogrevali z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak.
(4) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(5) Za vse posege na območju proizvodnih dejavnosti, ki bodo vir onesnaževanja zraka iz tehnoloških procesov in zanje po predpisih, ki urejajo emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in zaradi posega v okolje zaradi gradnje naprave ali njene spremembe ni treba pridobiti okoljevarstvenega soglasja, se načrtuje, da si mora investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno oceno vplivov emisije snovi v zrak iz naprave v skladu s predpisi o kakovosti zraka na območju Mestne občine Celje in Republike Slovenije.
(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od ceste. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
(2) Potrebno je načrtovati območje za začasno ločeno zbiranje odpadkov na način, da ima vsak povzročitelj svoje lastno območje za začasno zbiranje odpadkov. Skupna zbirališča odpadkov za odpadke iz dejavnosti, ki bi služila več povzročiteljem odpadkov, se ne načrtujejo.
(3) Ravnanje z odpadki in njihovo začasno skladiščenje mora biti urejeno v skladu s področno zakonodajo.
(4) Za vsak poslovni objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto in odjemno mesto za odpadke. Zbirno mesto je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke. Na odjemnem mestu izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvod odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja z odpadki.
(5) Zbirno mesto mora ustrezati naslednjim splošnih zahtevam:
– funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno varstveni pogojem,
– ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah,
– vzdolžni nagib dostopne poti od zbirnega do odjemnega mesta je lahko max. 15 % v strmini oziroma max. 4 % v klančini,
– med zbirnim in odjemnim mestom ne sme biti stopnice ali robnikov, ti morajo biti poglobljeni,
– širina dostopa do zbirnega mesta mora biti za 0,5 m večja, kot je širina najširšega nameščenega zabojnika,
– kadar so med zbirnim in odjemnim mestom vrata, naj bodo ta široka vsaj 0,3 m več, kot je širok najširši zabojnik; ista širina velja tudi za poglobljeni robnik,
– tla zbirnega mesta morajo biti primerno utrjena zaradi prevoza zabojnikov, odporna na udarce in obrabo,
– zbirno mesto je potrebno urediti tako, da se prepreči zdrs zabojnika.
(6) Če je zbirno mesto v objektu, mora biti to urejeno na naslednji način:
– prostor mora imeti električno razsvetljavo,
– prostor mora biti ustrezno prezračevan,
– tla v prostoru morajo biti ustrezno utrjena (betonirana, tlakovana …) in nagnjena proti kanalizacijskemu jašku z rešetko in priključkom na javno kanalizacijsko omrežje,
– v prostoru ne smejo biti priključki za plin, plinski števci ipd..
(7) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3 m.
(1) V skladu z Geotehničnim mnenjem o možnostih in pogojih temeljenja in odvajanja meteornih vod, ki ga je izdelal ARPing d.o.o., pod št. 034-020-GEO, se območje nahaja na erozijskem območju.
(2) Z izvedbo OPPN je predviden zemeljski izkop. Ker obstaja potencialna možnost, da so tla onesnažena, je potrebno pred začetkom izkopa izvesti analizo tal.
(3) Predvideni objekti morajo biti temeljeni s predhodno odstranitvijo slabo nosilne zemljine in temeljeni do nosilne zemljine (polhribine), pri čemer se mora izvesti navedene poglobitve zaradi eventualne porušnice in prenosa obtežbe čim globlje v tla.
(4) Okoli objektov je potrebno za preprečitve dotoka podzemnih vod položiti drenažo s kontroliranim odvodom ter izvesti zunanjo ureditev tako, da ne zamaka temeljnih tal pod njim.
(5) Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri izvedbi del v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise s področja varovanja okolja.
(6) V primeru intenzivnejšega posega v zemeljske mase je predhodno potrebno pridobiti mnenje geomehanika.
(7) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu.
(8) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila v zvezi z obveznostmi v času gradnje, ter predpise s področja varovanja okolja. Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
(9) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje, ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
(10) Pri ravnanju z zemeljskimi izkopi je potrebno dosledno upoštevati določila predpisov o ravnanju z odpadki pri gradbenih delih in obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi in drugo veljavno zakonodajo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,150 g.
(2) Ureditveno območje predmetnega OPPN je potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem je potrebno pridobiti mnenje geomehanika in zaključke geomehanskega poročila dosledno upoštevati. Gradnja mora biti načrtovana skladno z zakonodajo s področja varstva voda, ki določa erozijska in plazljiva območja ter omejuje oziroma prepoveduje posege na teh območjih. Odvod padavinskih voda, zalednih voda ter očiščenih komunalnih voda mora biti načrtovan in izveden tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja voda po erozivnih oziroma plazljivih zemljiščih in tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča.
(3) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni so tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni so ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja,
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi,
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije, ter nenazadnje
– zagotoviti vse potrebne ukrepe za varstvo pred visokimi vodami Voglajne in pri tem upoštevati določbe Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 98/08), izdelane študije ter ostale določbe tega odloka.
Ureditveno območje ni poplavno ogroženo.
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi požarne varnosti. Izpolnjevanje bistvenih zahtev za varstvo pred požarom je treba dokazati:
– za požarno manj zahtevne objekte v elaboratu zasnove požarne varnosti,
– za požarno zahtevne objekte v študiji požarne varnosti.
(3) Intervencijske poti in površine: stavbe v območju OPPN so za intervencijska vozila dostopne po javnih cestah na obodu območja OPPN. Intervencijska pot poteka tudi znotraj območja OPPN. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene skladno s predpisi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Hidrantno omrežje bo zasnovano v skladu z zasnovo oziroma študijo požarne varnosti.
(5) Odmiki: z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(6) Evakuacijske poti: v projektni dokumentaciji je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Dalje je evakuacija mogoča po sistemu pešpoti v območju OPPN do javnih cest na obodu območja. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, hidrotehničnih, hidroloških, geomehanskih, geoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s hidrotehničnega, gradbeno-tehničnega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali oblikovalskega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka tega člena ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati mnenjedajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(3) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji ipd.) za 10 %.
(4) Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja OPPN in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so +/-5,00 m. Dovoljena odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov na območju OPPN, razen ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov, so lahko tudi večja, vendar ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev.
(5) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacija nove stavbe in potrebnih naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(6) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
(1) Etapnost izvedbe načrtovanih objektov in ureditev (zaporedje izvajanja del) je odvisna od potreb in z odlokom predpisanih ureditev. Prva faza obsega graditev komunalnega, energetskega in infrastrukturnega omrežja, na katerega je potrebno priključiti novo obravnavano območje vključno s predvidenimi prometnicami.
(2) Drugo fazo predstavlja gradnja stavb (lahko ločeno za objekte).
(3) Prva in druga faza gradnje lahko potekata tudi sočasno v primeru, da si investitor pridobi gradbeno dovoljenje za komunalno, energetsko in prometno opremljanje območja ter za objekte.
XI. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
(obveznost investitorjev in izvajalcev)
(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zardi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,
– zagotoviti je potrebno nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,
– gradnjo je treba izvajati tako, da se izogne vplivom na mehansko odpornost in stabilnost okolice oziroma da so vplivi čim manjši, v dopustnih mejah,
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav.
(2) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav ter cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-8/2019
Celje, dne 22. junija 2021
