Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo in 23/19), Uredbe o merilih za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16), Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 20/14), Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16, 26/19), 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07, 53/10 in 46/18) je Občinski svet Občine Postojna na 18. redni seji dne 30. 6. 2021 sprejel
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Postojna
(1) Ta odlok ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja, okolja in kulturne dediščine pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: varstvo v občini).
(2) S tem odlokom se ureja organiziranje in delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Postojna (v nadaljnjem besedilu: občina), in sicer:
− odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,
− preprečevanje naravnih nesreč,
− obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,
− izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,
− organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,
− samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju osebna in vzajemna zaščita),
− aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
− odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
− reševanje in pomoč,
− odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,
− ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče,
− druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se na območju Občine Postojna izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje, podzakonskih predpisov RS in predpisov EU.
(4) Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic nesreč ter reševanje in pomoč ob nesrečah.
(5) Pojmi in definicije v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji ter posledično v lokalni skupnosti in zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.
II. DOLŽNOSTI IN PRAVICE OBČANOV
Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, ki ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1) Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v zaščiti in reševanju, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom ali preko medijev, telefona, preko sredstev javnega alarmiranja in na druge razpoložljive načine.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanju in delavec zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme biti materialno oškodovan.
(3) Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj. Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom, ki ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
1. Pristojnosti občine
(1) Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju. V občinski pristojnosti je:
− urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi,
− spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
− zagotavljanje opreme za potrebe zaščite, reševanja in pomoči,
− načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
− izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
− organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,
− organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
− določanje, organiziranje in opremljanje služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
− zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
− zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v primeru naravnih in drugih nesreč za evakuirane občane in tiste, ki so ostali brez osnovnih življenjskih pogojev,
− določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč,
− mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami ter lahko z njimi v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
2. Pristojnosti občinskega sveta
Občinski svet občine v sistemu varstva zlasti:
– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi način izvajanja javne gasilske službe,
– sprejema program oziroma resolucijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– spremlja uresničevanje programov in načrtov zaščite in reševanje,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
3. Pristojnosti župana
(1) Župan občine je pooblaščen zlasti za:
– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonodajo,
– sprejem letnih načrtov zaščite in reševanja,
– izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodenje zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanja posledic naravnih in drugih nesreč,
– obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– sprejema oziroma predlaga za sprejem programe oziroma resolucije in letne načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja,
– določanje izvajalcev nalog zaščite, reševanja in pomoči ter obveznosti ustanovitve sil zaščite, reševanja in pomoči,
– določanje izvajalcev javne gasilske službe,
– določanje programskih aktivnosti in nalog sistema varstva občine upravnim organom in službam,
– izdajo sklepa o ustanovitvi in imenovanju štaba,
– izdajo sklepa o organiziranju in ustanovitvi sil zaščite, reševanja in pomoči,
– izdajo zahteve po pomoči za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v skladu z zakonom,
– druge naloge, ki jih določa zakon.
(2) Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine, njegovega namestnika in štab Civilne zaščite.
4. Pristojnosti poveljnika civilne zaščite
(1) Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu.
(2) Poveljnik Civilne zaščite občine ima, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:
– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,
– vstop v stanovanje,
– uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev,
– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,
– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,
– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,
– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,
– porušitev objekta oziroma posek drevja.
(3) Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
(4) Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.
(5) Poveljnik Civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, v kolikor so ogrožena življenja in premoženje, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite občine lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.
(6) O odločitvah poveljnika Civilne zaščite občine po tem členu se vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo lahko poveljnik Civilne zaščite občine v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.
(7) Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, ter dela iz četrtega odstavka tega člena.
(8) O porabi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah odloča poveljnik Civilne zaščite.
(1) Naloge poveljnika Civilne zaščite občine so:
− preverjanje pripravljenosti sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
− vodenje in usmerjanje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah,
− skrb za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,
− dajanje mnenj in predlogov županu v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenj in predlogov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
− predlaganje kandidatov za člane štaba civilne zaščite,
− sodelovanje pri pripravi programa in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
− spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter sprejemanje ali predlaganje ukrepov za zaščito,
− vodenje in usmerjanje dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanju in pomoči,
− dajanje mnenj in predlogov županu za odpravo posledic nesreč,
− sodelovanje pri javnih predstavitvah načrtov zaščite in reševanja.
(2) Poveljnik Civilne zaščite občine, ki ga imenuje župan s sklepom, je praviloma strokovnjak s področja zaščite, reševanja in pomoči, ki uživa ugled med vsemi enotami in službami, ki so ustanovljene v občini.
5. Pristojnosti občinske uprave
(1) Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– izdela predlog občinskega programa in letnega programa dela zaščite, reševanja in pomoči, ki ne smeta biti v nasprotju z nacionalnim programom oziroma letnim državnim programom,
– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine,
– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine,
– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,
– zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne zaščite občine, štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,
– spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,
– v primeru večjih nesreč nudi administrativno-logistično podporo štabu CZ in vpoklicanim enotam,
– določi skrbnika načrtov ZRP.
(2) Občinska uprava skrbi za usklajen razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini v skladu z oceno ogroženosti, načrti zaščite in reševanja ter merili za organiziranje in opremljanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
6. Pristojnosti krajevnih skupnosti
(1) Krajevne skupnosti usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči na območju krajevne skupnosti.
(2) Za organizacijo in pomoč pri zaščiti in reševanju v krajevnih skupnostih župan imenuje na predlog posamezne krajevne skupnosti poverjenike in namestnike poverjenikov, ki o stanju in potrebah obveščajo Občinski štab Civilne zaščite.
7. Pristojnost komisije za ocenjevanje škode
(1) Za ocenjevanje škode ob posameznih naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za ocenjevanje škode.
(2) Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in jo predložijo občinski komisiji v oceno in potrditev.
(3) Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode, ki jo predpiše pristojni minister.
IV. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
(1) Župan sprejme program dela zaščite, reševanja in pomoči, v katerem opredeli cilje, razvoj preventivnih dejavnosti, zmogljivosti sil zaščite, reševanja in pomoči, usmeritve za izobraževanje in usposabljanje za obdobje 5 let.
(2) Na podlagi programa dela iz prejšnjega odstavka se pripravi Letni načrt dela zaščite, reševanja in pomoči, ki natančno določa obseg izvajanja priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sestavljen je iz načrtov vseh enot za zaščito in reševanje in ga predhodno potrdi štab Civilne zaščite. Letni načrt dela zaščite, reševanja in pomoči se potrjuje v okviru proračuna občine.
(3) Načrt oziroma resolucijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki se osredotoča na lokalne specifike ter je smiselno usklajen z nacionalnim programom, sprejme občinski svet na predlog župana, po predhodnem soglasju štaba Civilne zaščite. Predlog programa upošteva aktualno oceno ogroženosti občine, ki jo po potrebi tudi dopolnjuje.
(1) Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah, ki jih pripravi pristojni občinski organ.
(2) Ocene ogroženosti se morajo obnoviti vsakih pet let oziroma vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja. Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nesreče mora vsebovati podatke in ocene o:
– virih nevarnosti;
– možnih vzrokih nastanka nesreče;
– verjetnosti pojavljanja nesreče;
– vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti;
– poteku in možnem obsegu nesreče;
– ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini;
– verjetnih posledicah nesreče;
– verjetnosti nastanka verižne nesreče;
– možnosti predvidevanja nesreče.
Ocena ogroženosti mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče.
(3) Oceno ogroženosti za območje občine izdela pristojni organ občinske uprave.
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja. Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.
Načrte zaščite in reševanja se dopolni ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
(1) Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
(2) Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.
Na podlagi ocene ogroženosti za naravne in druge nesreče se za območje občine načrtujejo in izvajajo naslednji ukrepi in aktivnosti, ki zmanjšujejo in preprečujejo škodljive vplive naravnih in drugih nesreč:
− zaščita in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah,
− evakuacija,
− sprejem in oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva,
− prva medicinska pomoč,
− zaklanjanje,
− zaščita kulturne dediščine,
− prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi, ki preprečujejo in zmanjšujejo škodljive vplive naravnih in drugih nesreč,
− sanacija oziroma vzpostavitev izboljšanega stanja glede na stanje pred nesrečo.
20. člen
Ukrepi našteti v prejšnjem členu obsegajo:
− aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,
− organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,
− aktivnosti za odpravo posledic.
Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti. V primeru naravne ali druge nesreče župan, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije, lahko odredijo evakuacijo. Način in postopek evakuacije se določi v načrtih zaščite in reševanja oziroma njihovih prilogah.
Občina zagotovi zatočišče in nujno oskrbo oseb, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostale brez doma in sredstev za preživetje. Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki in uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.
(1) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju občine, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč s kemikalijami, za zmanjševanje posledic nesreč za ljudi in okolje ter izdelati oceno ogroženosti z načrti za zaščito in reševanje.
(2) Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte v skladu z uredbo, ki ureja vsebino in izdelavo načrtov zaščite in reševanja, morajo pristojnim občinskim organom dati podatke za izdelavo občinskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja in ob spremembah pri obratovanju organizacije oziroma obrata.
Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine in zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino spadajo stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina, premični predmeti in njihove zbirke, ki imajo za državo ali lokalno skupnost kulturno vrednost.
(1) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstvom, pristojnim za okolje in prostor, ter Zavodom za gozdove samostojno ali na predlog občine (glede na geografske, vremenske in druge razmere) ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja.
(2) V obdobju razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti je kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja v naravnem okolju prepovedana.
(3) V času razglasitve velike in zelo velike požarne ogroženosti naravnega okolja mora občina organizirati požarno stražo ter opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov.
(4) Lokalna skupnost veliko ali zelo veliko požarno ogroženost oziroma spremembo stopnje požarne ogroženosti razglasi le na svojem območju, o čemer mora takoj obvestiti upravo.
(5) Če na posameznem območju požarno ogroženost razglasita uprava in lokalna skupnost in sta le-ti različni, velja višja stopnja požarne ogroženosti.
VII. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja. Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah si morajo prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije zagotoviti sami, razen če v tem odloku ni določeno drugače.
(1) V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje in priprave neposredno usmerjajo poverjeniki Civilne zaščite.
(2) V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo ali štab za Civilno zaščito, v kolikor ga imajo ustanovljenega skladno z merili za organiziranje zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Državljani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
− organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito,
− vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje (zaklonišča, zaklonilnike in druge prostore, ki jih imajo v lasti, razen javna zaklonišča),
− se opremljajo z opremo za osebno zaščito.
(4) Občina za občane izvaja akcije ozaveščanja o pomenu osebne in vzajemne pomoči, kjer se vse občane vzpodbuja in usposablja za pravilno ravnanje ob naravni ali drugi nesreči. V ta namen občina objavlja članke v lokalnem časopisu, izdeluje propagandni material in izvaja raznovrstne promocijske aktivnosti, kot na primer:
− akcije, s katerimi se občane poučuje, kako ravnati pred, med in po nesreči,
− otroške igre preventive,
− aktivnosti ob mesecu požarne varnosti,
− predavanja strokovnjakov iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
− dan zaščite in reševanja.
VIII. ORGANIZACIJA SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ
1. Organizacija in naloge
Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega zlasti:
− prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč,
− pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,
− prvo veterinarsko pomoč,
− gašenje in reševanje ob požarih,
− reševanje iz ruševin,
− reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah,
− reševanje ob velikih nesrečah v prometu,
− reševanje na vodi in iz vode,
− iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,
− reševanje ob vojaških in terorističnih napadih ali drugih oblikah množičnega nasilja,
− zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje, ki je lahko zagotavljanje zadostne pitne vode in osnovno delovanje vse komunalne infrastrukture.
29. člen
Naloge iz prejšnjega člena izvajajo zlasti:
− enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij,
− gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,
− službe in enote Civilne zaščite,
− policija, skladno z odločitvijo poveljnika Civilne zaščite, ter
− Slovenska vojska v skladu z zakonom ter odločitvijo poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.
(1) Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku civilne zaščite občine se organizira štab civilne zaščite občine. Člane štaba CZ Občine Postojna določi župan s sklepom.
(2) Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.
(3) Štab civilne zaščite občine ima poleg poveljnika in namestnika še druge člane in pridružene člane, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja ter predstavnik policije.
Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija ter skladno s pooblastili tudi občinsko redarstvo.
2. Prostovoljna gasilska društva in Gasilska zveza
Župan določi, katera prostovoljna gasilska društva (gasilske enote) opravljajo javno gasilsko službo na območju občine. Na podlagi predloga občinskega gasilskega poveljstva, župan določi operativna območja gasilskih enot (območja delovanja), kategorije gasilskih enot ter organizacijo gasilstva in delovanje gasilskih enot v občini.
Izvajalci javne gasilske službe izvajajo predvsem naloge gašenja in reševanja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom ter ostale naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, za katere so usposobljeni in opremljeni.
(1) Za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini se ustanovi gasilsko poveljstvo občine, ki ga sestavljajo poveljniki prostovoljnih enot na območju občine. Gasilsko poveljstvo imenuje gasilskega poveljnika občine. Gasilsko poveljstvo deluje v okviru gasilske zveze, ki mu zagotavlja pogoje za delovanje.
(2) Gasilski poveljnik občine zlasti:
– vodi in predstavlja gasilsko poveljstvo občine;
– odgovoren je za izvajanje nalog gasilskega poveljstva občine;
– vodi večje gasilske intervencije v občini ob večjih požarih in drugih nesrečah;
– izvaja nadzor nad izvajanjem javne gasilke službe v občini;
– daje soglasja k opremljanju gasilskih društev občine;
– je član štaba civilne zaščite Občine Postojna;
– skrbi za povezanost med gasilsko zvezo, gasilskim poveljstvom, poveljnikom in občinskim štabom Civilne zaščite, občinskimi organi ter z drugimi organizacijami na področju požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Če je potrebna pomoč gasilskih enot v sosednji občini, vrsto, število ter vodenje gasilskih enot, ki bodo napotene v sosednjo občino, določi poveljnik gasilskega poveljstva občine oziroma pomoč uskladi občinski poveljnik Civilne zaščite ali župan. V primeru napotitve gasilskih enot na pomoč v drugo občino se mora zagotoviti nemoteno izvajanje javne gasilske službe. Za napotitev več kot 1/3 sil mora soglasje k napotitvi podati župan ali od njega pooblaščena oseba.
(1) Prostovoljna gasilska društva v občini se povezujejo v Gasilsko zvezo Postojna (v nadaljevanju: Gasilska zveza).
(2) Gasilska zveza v sodelovanju z gasilskim poveljstvom Občine Postojna pripravlja predlog program dela in finančnega načrta, predlog načrta nabav in investicijskih vlaganj, ter predlog načrta razvojnih programov za gasilske enote, ki opravljajo javno gasilsko službo v Občini Postojna.
(3) Gasilska zveza skrbi za usposabljanje prostovoljnih gasilcev, vodenje evidenc o prostovoljnih operativnih gasilcih in materialno tehničnih sredstvih ter opravlja druge naloge, ki jih določi župan in so opredeljene v pogodbi o izvajanju javne gasilske službe.
(1) S pogodbo o opravljanju javne gasilske službe se uredijo razmerja med Občino Postojna in Gasilsko zvezo ter gasilskimi enotami, kot izvajalci javne gasilske službe.
(2) Občina zagotavlja sredstva za:
– redno delovanje gasilskih enot;
– gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in aktiviranje;
– vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme;
– izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot;
– gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva;
– zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni;
– zdravstvene preglede gasilcev;
– povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva;
– povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva;
– opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.
(1) Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja oseba, pooblaščena s strani župana.
(2) Kadar se ugotovi, da gasilska organizacija ne opravlja javne gasilske službe v skladu z zakonom, drugimi predpisi, s tem odlokom, sklepom župana ali pogodbo, ji župan določi rok za odpravo pomanjkljivosti.
(3) V primeru, da gasilska organizacija pomanjkljivosti ne opravi v roku, župan, na predlog gasilskega poveljnika občine ali osebe pooblaščene s strani župana, gasilski organizaciji opravljanje javne gasilske službe ustrezno omeji ali odvzame.
(1) Investicijska sredstva, ki jih občina vlaga za nakup premičnega in nepremičnega premoženja gasilskih organizacij, se prioritetno najprej namenijo za potrebe izvajanja javne gasilske službe.
(2) V primeru, da se gasilski organizaciji odvzame pravico opravljanja javne gasilske službe skladno s 36. členom tega odloka ali v primeru, ko gasilska organizacija odstopi od opravljanja javne gasilske službe, mora gasilska organizacija sredstva, ki jih je od dneva uveljavitve tega odloka vložila občina za sofinanciranje nakupa njenega premoženja, vrniti občini.
3. Enote in službe civilne zaščite
(1) Za zaščito, reševanje in pomoč se poleg štaba organizirajo še:
– služba za podporo,
– enota prve pomoči,
– enota za tehnično reševanje,
– enota za RKB zaščito in
– komisija za oceno škode.
(2) Naloge enote za tehnično reševanje lahko izvajajo pogodbene organizacije, naloge s področja RKB zaščite pa gasilska enota, v kolikor tega ni mogoče organizirati v okviru civilne zaščite.
4. Društva in druge nevladne organizacije
(1) Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij organizirajo enote zaščite in reševanja, kot npr.:
– za reševanje v gorah in jamah,
– za postavljanje začasnih bivališč,
– za vzpostavljanje zvez,
– za iskanje pogrešanih oseb.
V posebnih primerih se vključujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, ki delujejo na območju občine.
(2) Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.
5. Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
(1) Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko župan s sklepom določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.
(2) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah. Z njimi lahko sklene občina pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu določili zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:
− gradbeno-tehnično reševanje,
− reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,
− izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,
− pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,
− pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,
− prva veterinarska pomoč,
− logistična podpora.
6. Aktiviranje
Aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah odredi župan, v njegovi odsotnosti pa poveljnik Civilne zaščite ali namestnik poveljnika Civilne zaščite. Enaki postopki se uporabljajo tudi v primerih, če aktiviranje odredi Vlada Republike Slovenije.
Sile za zaščito in reševanje se aktivirajo in mobilizirajo v naslednjem času:
– Štab Civilne zaščite v sestavi, ki omogoča
operativno delovanje | do 4 ure; |
– službe in posamezniki po dolžnosti | do 8 ur; |
– poklicne službe | do 4 ure; |
– prostovoljci | do 8 ur. |
Prostovoljne gasilske enote v gasilskih društvih, ki opravljajo gasilsko službo na območju Občine Postojna, morajo zagotoviti izvoz (odhod) enote v času:
– osrednja gasilska enota | 5 minut |
– ostala PGD | 15 minut. |
7. Vodenje sil
(1) Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem. Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine oziroma vodje enot.
(2) Vodenje sil temelji na modelu vodenja odziva na dogodke ob upoštevanju načela enostarešinstva in subordinacije. Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.
(1) Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, samostojno vodijo njihovi vodje v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in navodili nadrejenih v sistemu Civilne zaščite.
(2) Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali drugih operativnih sestavov oziroma če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami in navodili poveljnika Civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.
IX. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
Občina organizira izobraževanje kot neobvezne oblike usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov kot to določa ta odlok in drugi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Za pripadnike organov vodenja in sil za zaščito, reševanje in pomoč ter Civilne zaščite lahko občina organizira izobraževanje in usposabljanje.
Usposabljanje opravljajo skladno s svojimi načrti tudi upravljavci javnih služb na področju zaščite, reševanja in pomoči, društva in druge organizacije, gospodarske združbe ter druge organizacije, ki nastopajo kot izvajalci v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini.
(1) Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:
− iz proračuna občine,
− iz proračuna Republike Slovenije,
− iz zavarovalnin,
− iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
− iz prostovoljnih prispevkov,
− iz drugih virov.
(2) Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu skladno z določili zakona, s področja zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami tega odloka in drugih predpisov. Praviloma se obseg proračunskih sredstev za področje ukrepanja ob nesrečah ne zmanjšuje, razen če to zahtevajo makroekonomski kazalniki.
(3) Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravi občinska uprava.
(1) Aktivnosti sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se financirajo oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi predpisov in aktov občine za to področje.
(2) Poleg proračunskih sredstev se sistem financira tudi iz združenih sredstev lokalnih skupnosti, sredstev gospodarskih družb, namenskih sredstev požarnega sklada, prostovoljnih prispevkov, daril, mednarodne pomoči in iz drugih virov.
(3) Izvajalci programov in nalog s tega področja, ki se financirajo iz občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o porabi teh sredstev.
Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja na podlagi veljavnih predpisov pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
XII. POKRIVANJE STROŠKOV INTERVENCIJ
(1) Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica so ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij,
– stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje,
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
(2) V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.
(1) Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij kot to določa zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Zahtevek za plačilo stroškov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, izda župan občine oziroma od njega pooblaščena oseba.
(3) Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz občinskega proračuna (proračunske rezerve).
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 91/05).
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-1/2021
Postojna, dne 30. junija 2021
