Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 17. člena Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 85/13, 31/17 in 48/15) na 15. redni seji dne 10. 6. 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane
1. člen
(1) Naziv Odloka o občinskem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 48/10, 76/10, 81/10 – obvezna razlaga, 22/11, 53/11, 52/14 – obvezna razlaga, 5/16, 45/16 – obvezna razlaga, 55/16, 61/16) se spremeni v »Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane«.
(2) Besedilo Odloka o občinskem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 48/10, 76/10, 81/10 – obvezna razlaga, 22/11, 53/11, 52/14 – obvezna razlaga, 5/16, 45/16 – obvezna razlaga, 55/16, 61/16 – popravek) se, razen vsakokratnih prehodnih in končnih določb, nadomesti z besedilom, ki se glasi:
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljnjem besedilu OPN). Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN.
(1) OPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge OPN.
(2) Priloge OPN so:
– Priloga 1 – Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja
– grafični prikaz urejanja območja za DOD-08 – Dolenja Dobrava
– grafični prikaz urejanja območja za GRV-01 – Stanovanjska gradnja
– grafični prikaz urejanja območja za GRV-13 – Trata
– grafični prikaz urejanja območja za GRV-32 – Rekreacijske površine ob Poljanski Sori
– grafični prikaz urejanja območja za GRV-37 – Stanovanjska gradnja
– grafični prikaz urejanja območja za SBO-06-09 – Glamping resort Kopačnica
– grafični prikaz urejanja območja za ŽVA-04 – Turistično naselje.
(3) Grafični del OPN vsebuje grafične prikaze strateškega in izvedbenega dela.
(4) Grafični prikaz strateškega dela vsebuje naslednje karte:
1. Zasnova prostorskega razvoja Občine Gorenja vas - Poljane,
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture,
3. Zasnova poselitve,
4. Usmeritve za razvoj v krajini.
(5) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
1. Pregledna karta Občine Gorenja vas - Poljane z razdelitvijo na liste (M 1:50 000).
2. Pregledna karta Občine Gorenja vas - Poljane s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50 000).
3. Prikaz osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora (M 1:5 000).
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5 000).
(uporabljeni izrazi in pojmi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. etaža je del stavbe med dvema zaporednima stropnima konstrukcijama ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho, pri čemer se za etažo šteje tudi pritličje, izkoriščeno podstrešje in mansarda;
2. etažnost je navedba, katere etaže sestavljajo stavbo;
3. frčada je dvignjeni del strehe, namenjen osvetljevanju podstrešnega prostora ali mansarde;
4. gabarit stavbe pomeni višino in tloris stavbe na terenu; višinski gabarit stavbe pomeni višino stavbe nad terenom; tlorisni gabarit stavbe pomeni površino prve etaže stavbe na terenu;
5. gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom Občine Gorenja vas - Poljane; ter tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi; gospodarska javna infrastruktura se deli na okoljsko, energetsko, elektronsko komunikacijsko in prometno infrastrukturo;
6. javna površina je površina, ki je pod enakimi pogoji namenjena in dostopna vsakomur;
7. javna cesta je prometna površina splošnega pomena za cestni promet, ki jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih; javne ceste so državne in občinske ceste;
8. klet je del stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
9. kolenčni zid je zid, ki se meri od gotovega tlaka najvišje etaže do točke loma vertikale v poševni del spodnjega zaključnega sloja strešne konstrukcije;
10. mansarda je uporabni del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim stropom nadstropja in neposredno pod poševno streho;
11. nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt, ki ima enake ali manjše gabarite ter enako namembnost, kot jih ima obstoječi objekt na tej lokaciji, ki je predmet odstranitve ob dovolitvi nadomestne gradnje;
12. nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;
13. nadzidava objekta je povečanje BTP obstoječega objekta nad nivojem terena brez povečanja zazidane površine objekta;
14. obnovljivi viri so viri, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija;
15. okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje gospodarskih javnih služb za oskrbo s pitno vodo, čiščenje in odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda in za ravnanje z odpadki;
16. otroško igrišče je površina, namenjena in urejena za igro mlajših otrok (do 12 let), opremljena z igrali, klopmi in podobno opremo ter zasajena z drevesno in grmovno vegetacijo; otroško igrišče je lahko namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja;
17. podstrešje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim stropom in neposredno pod poševno streho in se ne uporabljajo kot stanovanjski, delovni ali poslovni prostor;
18. poseg pomeni bodisi gradnjo bodisi drug poseg v prostor, kot ga določajo veljavni predpisi;
19. površina je bruto tlorisna površina v skladu s standardom SIST ISO 9836:2000;
20. praviloma: izraz pomeni, da gre za priporočilo, ki ga je potrebno upoštevati v vseh primerih, razen v primeru, kadar to zaradi razmer na terenu, geomehanskih lastnosti tal in iz drugih utemeljenih razlogov to ni mogoče;
21. pritličje je del stavbe, katerega tla prostorov se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo, pri čemer se ne upošteva uvoza ali dostopa v klet;
22. raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije;
23. sekundarna bivališča so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje;
24. varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s področnimi predpisi, v katerem so dopustni gradbeni posegi v skladu s tem odlokom in s soglasjem pristojnega organa oziroma izvajalca gospodarske javne službe ali upravljavca te infrastrukture;
25. višina stavbe je navpična razdalja med najnižjo točko stika stavbe s površino terena in najvišjo točko stavbe; v višino stavbe ne štejejo: uvozi ali vhodi v kletno etažo širine do 4 m, dimniki, instalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice, dostopi do strehe, ograje brez polnil in naprave elektronske komunikacijske infrastrukture;
26. zelene površine so urejene, z vegetacijo zasajene netlakovane površine; namenjene so ureditvi okolice objektov, preživljanju prostega časa, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
(2) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki so vsebinsko enaki izrazom v predpisih s področja prostorskega načrtovanja in gradnje objektov, se ne glede na poznejše spremembe teh predpisov, uporabljajo v pomenu v času uveljavitve tega odloka.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški ali ženski spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(4) Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– BTP: bruto tlorisna površina,
– ČN: čistilna naprava,
– DV: elektroenergetski daljnovod,
– EUP: enota urejanja prostora,
– FI: faktor izrabe parcele,
– FZ: faktor zazidanosti,
– K: klet, kadar se besedilo nanaša na etažnost,
– M: mansarda,
– MHE: mala hidroelektrarna,
– N: nadstropje,
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt,
– OPN: občinski prostorski načrt, ki ga določa ta odlok,
– P: pritličje, kadar se besedilo nanaša na etažnost,
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji,
– PM: parkirno mesto,
– PNRP: podrobnejša namenska raba prostora,
– RPE: register prostorskih enot,
– RS: Republika Slovenija.
(5) Oznake namenskih rab prostora so navedene in obrazložene v 27. členu tega odloka.
1. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Strateški del OPN določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra, območja naselij, območja razpršene poselitve, usmeritve za prostorski razvoj občine in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(2) Namen strateškega dela OPN je zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj, ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov. Na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev.
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(prostorska izhodišča občine)
(1) Občina Gorenja vas - Poljane je bila ustanovljena leta 1994, obsega 73 naselij in 6 krajevnih skupnosti. Na območju 153 km2 živi 7.120 prebivalcev. Povprečna velikost gospodinjstev je 3,5 osebe, na kvadratnem kilometru živi povprečno 46 prebivalcev.
(2) Nahaja se na tipično predalpskem območju Slovenije, leži na nadmorski višini od 385 m.n.m. (Poljane) do 1562 m.n.m. (Blegoš) in spada v arhitekturno regijo Gorenjske oziroma v Žirovsko arhitekturno krajino.
(3) Ozemlje občine meji na občine: Železniki, Cerkno, Žiri, Dobrova - Polhov Gradec in Škofja Loka.
(4) Območje Občine Gorenja vas - Poljane zajema osrednji del Poljanske doline. Pojem Poljanske doline opredeljuje ozemlje ožjega dolinskega dna ob Poljanski Sori ter večji del Škofjeloškega hribovja severozahodno od nje in del jugovzhodno ležečega Polhograjskega hribovja. Svet na obeh straneh dolinskega dna tja do najvišjih vrhov, po katerih poteka razvodnica, tvori neko zaključeno celoto skupaj z vsemi stranskimi dolinami, grapami in hribovjem na obeh straneh do razvodij s Selško Soro, Idrijco in Ljubljanico. Oblikuje jo preplet kmetijskih obdelovalnih površin v dolinskem dnu in celki kmetijskih zemljišč sredi gozdnih površin v hribovitem delu. Naselja v Občini Gorenja vas - Poljane lahko razdelimo glede na značilnosti reliefa oziroma prehodnosti ozemlja in zgodovinskega razvoja na naselja na strmih pobočjih vezana na manjše izravnave ali slemena. Večinoma gre za zaselke razložene po pobočjih in gručaste vasi ter samotne domačije in na naselja vezana na razširjene dele rečnih dolin predvsem Poljanske Sore in njenih pritokov.
(5) Velik odstotek delovno aktivnih prebivalcev je dnevnih migrantov, ki se vozijo na delo v sosednje občine. Na območju občine je za potrebe organiziranja novih delovnih mest predvidenih več območij poslovno proizvodnih con: Poljane, Dobje in Todraž – širitev.
(6) Opremljenost z osnovno družbeno infrastrukturo je zadovoljiva, vendar jo je potrebno dopolniti v segmentu oskrbe starejših občanov – varovana stanovanja.
(7) Družbena javna infrastruktura v občini obsega: dejavnosti vzgoje in izobraževanja (vrtec in devetletna osnovna šola), dejavnosti na področju kulture (kulturni domovi, galeriji, muzej, knjižnica), zdravstvo (zdravstvena postaja za osnovno zdravstveno varstvo, zobozdravnik), javna uprava na občinski in lokalni ravni, dejavnosti društev in župnije.
(8) Glede na naravne in ustvarjene danosti ima Občina Gorenja vas - Poljane ugodne možnosti za razvoj turizma.
(9) Celotno območje občine je opremljeno z javnim prometnim omrežjem in elektroenergetskim omrežjem. Večina naselij je vezanih na javni vodovod. Dolinski del občine je delno že vezan na kanalizacijski sistem, del pa je v izgradnji. Občina v celoti razpolaga z lastnimi viri pitne vode.
(10) Na območju občine je večje število enot kulturne dediščine (naselbinska, arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna dediščina, vrtno arhitekturna, dediščina kulturne krajine in zgodovinska dediščina) in večje število enot ohranjanja narave.
(11) Na območju Občine Gorenja vas - Poljane se nahaja zaprto odlagališče rudarske jalovine Jazbec, ki je objekt državne infrastrukture, ter odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt, ki je v zaključni fazi zapiranja. Odlagališče Boršt ima trenutno status sevalnega objekta, po zaprtju pa bo tudi to postalo objekt državne infrastrukture. Upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin, se zagotavlja v okviru obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
(izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj občine izhaja iz upoštevanja družbenih, gospodarskih in okoljskih dejavnikov prostorskega razvoja, njenega širšega območja in sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije.
(2) Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.
(3) Spodbuja se razvoj občinskega središča Gorenje vasi. V skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami se razvija tudi ostala lokalna središča: Poljane, Sovodenj, Lučine, Trebija, Hotavlje in Javorje.
(4) Omrežje družbene javne infrastrukture (npr. šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe) se razvija v skladu z omrežjem naselij. Ohranja se dosežena raven družbene infrastrukture.
(5) V občinskem središču se spodbuja razvoj ustrezne storitvene in oskrbne funkcije ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, ohranja se primarno zdravniško in socialno oskrbo ter omogoča možnosti za športno in kulturno dejavnost. V vzhodnem delu naselja – območje vaškega jedra Gorenje vasi in delno v južnem delu – Trate se ohranjajo obstoječa kmečka gospodarstva, kvalitetni objekti in njihova podoba v krajini.
(6) Razvoj lokalnih središč naj bo spontan, prednostno naj se oživljajo prvotne strukture naselja. Prebivalcem naj zagotavljajo vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje.
(7) Prostorski razvoj občine upošteva zahteve po zagotavljanju in varstvu kakovosti okolja. Ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in varstvo kulturne krajine ter varstvo in izboljšanje kakovosti bivalnega in delovnega okolja so temeljne razvojne zahteve, ki jih prostorski razvoj občine vključuje kot sestavni del usmerjanja prostorskega razvoja. Prostorski razvoj mora s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo kulturne krajine ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispevati h krepitvi nacionalnega prostora.
(8) Strateška usmeritev občine je v nadaljevanju razvoja turizma in v dopolnjevanju obstoječe turistične infrastrukture. Pri razvoju obstoječih – smučišče Stari vrh, in načrtovanju novih turističnih, rekreacijskih in prostočasnih dejavnosti – Terme Kopačnica, Rupnikova linija in Športno rekreacijski center na Maticovih travnikih, naj se preprečuje pretirana zgostitev programov in obremenitev v prostoru. Turistične dejavnosti, vezane na naravni vir, je treba na osnovi analiz ranljivosti prostora umeščati na območja z ustreznimi potenciali zanje. Omogočiti je potrebno dostop javnosti do kulturnih spomenikov.
(9) Podeželje kot razvojno območje in kakovostno bivalno okolje bo dopolnjevalo ponudbo občinskega in lokalnih središč. Občina bo zagotavljala ohranjanje kakovostne podobe vasi, ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal in s preprečevanjem razpršene gradnje.
(cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Ob upoštevanju izhodišč so cilji prostorskega razvoja opredeljeni z namenom razreševanja obstoječih in pričakovanih prostorskih problemov v občini ter preusmeritve negativnih teženj in doseganja večje stopnje urejenosti v prostoru.
(2) Zagotoviti racionalen in učinkovit prostorski razvoj za ohranjanje in povečanje števila prebivalcev, zagotoviti dovolj delavnih mest in zadržati izobražen kader ter privabljati strokovnjake.
(3) Na področju razvoja poslovno proizvodnih in drugih gospodarskih dejavnosti bo občina skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept urejanja in širitev gospodarske cone Todraž, dokončanje gospodarske cone Dobje, revitalizacijo gospodarske cone Gorenja vas in širitev Gospodarske cone Poljane.
(4) Kakovosten razvoj in privlačnost naselij bo dosežen z zagotavljanjem kvalitetnega, zdravega in prijetnega bivalnega okolja, z vključevanjem kulturne dediščine in urejanje, prenova ter oživljanje naselij. Kakovost bivalnega okolja se bo zagotavljala z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene javne infrastrukture.
(5) Občina bo usmerjala poselitev znotraj poselitvenih območij naselij tako, da se bodo prvenstveno izkoristile proste in nezadostno izkoriščene površine v naseljih, ter s prenovo in sanacijo degradiranih območij v naseljih. Za nadaljnji prostorski razvoj in širitev ter sanacijo se opredelijo poselitvena območja s smiselno zaokrožitvijo naselij Vovsar – Gorenja vas, Koritar in Dolina miru – Brebovnica, Sušk – Kladje, Pohovec – Gorenja Dobrava, Žaga – Vovča – vas in Pri cerkvi – Hotavlje.
(6) Občina se bo zavzemala za povezovanje posameznih območij znotraj občine, povezovanje občinskega prostora s sosednjimi občinami in povezovanje občine s širšim regionalnim prostorom.
(7) Občina bo spodbujala izkoriščanje prostorskega potenciala podeželja za razvoj raznolikih gospodarskih dejavnosti na podeželju, tudi kot dopolnitev funkcij naselij.
(8) Prostorski razvoj bo usklajen z prostorskimi omejitvami, ki izhajajo iz ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, oziroma izboljševanje zaščite pred posledicami naravnih in drugih nesreč.
(9) Občina se zavzema za zagotavljanje komunalne opremljenosti obstoječih in novih zemljišč za gradnjo, racionalizacija ravnanja s komunalnimi in drugimi odpadki in vključevanje posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje prostorskega razvoja dejavnosti.
(10) Občina se zavzema za zagotavljanje preudarne rabe naravnih virov z varčno in večnamensko rabo tal, s smotrno rabo prostora za urbanizacijo, z ohranjanjem pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo, z zagotavljanjem prostora za razvoj dejavnosti na področju kmetijstva, z uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami in za spodbujanjem rabe obnovljivih virov.
(11) Občina se zavzema za spodbujanje delovanja in razvoja društvenega življenja v občini, čim večjo prepoznavnost občine in njenih projektov navzven in obenem tudi za spodbujanje medsebojne komunikacije, izmenjave informacij in graditev partnerstev med prebivalci in organizacijami znotraj občine.
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so obstoječa nepozidana stavbna zemljišča znotraj naselij in območja prenove že pozidanih območij naselij. Naselja naj se širijo z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu; prenova vaških jeder; možna je širitev poselitvenega območja perspektivnih kmetij razpršene poselitve za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; območja razpršene gradnje se širi in združuje navznoter (Brebovnica, Kladje in Gorenja Dobrava). Zlivanje naselij in vzdolžna razpotegnjena gradnja ob komunikacijah ni dovoljena, posebej ni dovoljena gradnja ob glavni napajalni cesti skozi Poljansko dolino. Širitev poselitve mora biti usklajena z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukture.
(2) Pri zasnovi poselitve se upošteva vse zvrsti dediščine in varovanja, ki so prisotni na območju občine. Pri tem je treba upoštevati varstvene usmeritve po posameznih zvrsteh dediščine. Izven varovanih območij naj se zgoraj navedena varstvena načela obravnava kot priporočila za ohranjanje stavbnih in krajinskih značilnosti občine ter njihove pričevalnosti.
(3) Potrebno je zagotoviti varstvo zgodovinskega značaja naselbinske dediščine Srednje vasi – Poljan (EŠD 17005) in Volče – vasi (EŠD 17013) ter vseh materialnih, kulturnih in zgodovinskih sestavin, ki jih določajo in katerih ogrožanje bi prizadelo avtentičnost, v skladu z usmeritvami za varovanje naselbinske dediščine.
(4) Posamezni objekti stavbne dediščine, njihovi sklopi (ambienti ali domačije) ter njihovi pripadajoči odprti prostori (vplivna območja, oblikovane vrtne parcele, ki pripadajo stavbam) se smiselno varujejo po vseh omenjenih zakonskih in pravnih podlagah, saj so sestavni del celovite krajinske in naselbinske kakovosti in prepoznavnosti. Poleg varstvenih določil, ki jih opredeljuje akt o razglasitvi, veljajo sledeče usmeritve: ohranjanje avtentičnih vsebin oziroma uvajanje novih vsebin, ki niso na škodo spomeniški vrednosti, ter materialni substanci dediščine; dajanje prednosti prenovi starih stavb in njihovih delov pred gradnjami novih objektov; varovanje prostorske integritete dediščine in njenih sestavin pred pozidavo in drugimi oblikami razvrednotenja in varovanje in prenova stavbne dediščine po strokovnih načelih in metodah konservatorske stroke.
(5) Nova poselitev naj se izogne znanim arheološkim najdiščem. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj urbanih območij se lahko posega le, če ni možno najti druge rešitve in le na osnovi rezultatov predhodno izvedenih arheoloških raziskav.
(6) Proizvodne dejavnosti se koncentrira v obstoječe (Todraž, Dobje, Marmor – Hotavlje, Gorenja vas in Sovodenj) in predvidene gospodarske cone (Poljane), kjer se lahko nadomešča te dejavnosti tudi z drugimi, v kolikor nimajo negativnih vplivov na ostale dejavnosti in okolje. Prednostno se ohranja in razvija dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljivimi programi. Manjši poslovni objekti se lahko nameščajo tudi v sklopu ostalih naselij z namenom ohranjanja poselitve z odpiranjem novih delovnih mest na podeželju, v kolikor ne presegajo normativnih vrednosti negativnih vplivov na okolje, predvsem hrupa. To so manjši zasebni obrati za servisne in storitvene dejavnosti ali osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetijah (predelava lesa, biomase). Skupaj z obstoječimi uspešnimi podjetji je potrebno delati predvsem na izboljšavi dostopnosti in odprtosti doline v sodelovanju s sosednjimi občinami v regiji.
(7) Turizem: skladno z usmeritvami iz državne strategije se spodbuja oblikovanje skupnih turističnih regij, v katero spada tudi območje Občine Gorenja vas - Poljane. Spodbuja se oblikovanje trajnostne oblike turizma in rekreacije v občini na način, da se ohranja poselitev in kulturna krajina na celotnem območju občine. Prednostna območja za razvoj turizma:
– območje smučišča Stari vrh;
– območja Leskovice in vasi pod Blegošem, ki gravitirajo na smučišče Črni vrh v sosednji občini Cerkno in Železniki;
– ureditev vodnega parka v območju Term Kopačnica;
– ureditev in dopolnitev turističnih kapacitet na Praprotnici;
– ureditev dvorca Visoko in okolice na območju Občine Škofja Loka;
– ureditev rojstne hiše slikarjev Šubicev;
– obstoječe turistične kmetije se spodbuja predvsem k širitvi kakovostne ponudbe, spodbuja se oživljanje opuščenih kmetij;
– ureditev muzejske poti Rupnikove linije na območju Žirovskega vrha – območje pod Golim Vrhom in Hrastovim gričem, z možnostjo zgraditve spremljevalnih dejavnosti (gostinske in nastanitvene ponudbe);
– ureditev medobčinske kolesarske povezave (Škofja Loka–Poljane–Gorenja vas–Hotavlje–Trebija–Žiri (Cerkno ali Železniki) in kolesarske povezave Hotavlje–Kopačnica;
– ureditev panoramske ceste (Škofja Loka–Breznica–Mlaka–Zapreval–Brdo–Črni kal–Blegoš–Potok–Davča–Petrovo Brdo–Sorica (Podbrdo–Posočje) z varianto Črni kal–Javorje–Poljane–Hotovlja–Kremenik–Javorč–Gorenja vas–Hotavlje–Leskovica;
– ureditev športno rekreacijskih površin na Maticovih travnikih na Hotavljah, za potrebe turizma in prebivalstva in dodatna ponudba v času mrtve sezone med poletjem in zimo.
(8) Kmetijstvo – prednostna območja za razvoj kmetijske proizvodnje so vsa kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena kmetijstvu, in ostala kmetijska zemljišča. Za širitev kmetijske proizvodnje se: predvidijo ukrepi za izboljšanje kmetijskih zemljišč z agromelioracijami in gradnjo poljskih poti; predvidi se širitev pašnih območij in gradnja obor za rejo goveje divjadi; omejuje se zaraščanje kmetijskih zemljišč; kmetije se usmerja v pridelavo zelenjave; omogoča postavitev rastlinjakov in širjenje namakanja; omogoča uvajanje in razvoj novih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah; na opuščenih kmetijah se omogoči sprememba namembnosti kmetijskih objektov, ki ne služijo prvotni dejavnosti za druge namene (predvsem za potrebe turizma).
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo)
(1) Občina bo spodbujala uravnotežen policentrični razvoj.
(2) Glede na hierarhijo naselij v občini je Gorenja vas – občinsko središče. Razvoj Gorenje vasi kot občinskega središča bo temeljil na:
– razvoju Gorenje vasi kot urbanega naselja s centralnimi, proizvodnimi in servisnimi dejavnostmi;
– krepitvi družbene infrastrukture na ravni sociale;
– krepitvi oskrbnih, poslovnih in storitvenih dejavnosti;
– ohranjanju kakovostne kulturne dediščine (ohranjanje in prenova);
– ohranjanje kmečkih gospodarstev;
– uveljavitvi širšega območja naselja kot turistično-rekreacijskega območja z izrabo obstoječih naravnih danosti in ustvarjenih razmer.
(3) Območje Poljan se razvija kot kulturno središče občine.
(4) Oskrbna lokalna središča so: Poljane, Hotavlje, Trebija, Sovodenj, Lučine in Javorje. Za oskrbna središča je značilno, da imajo zagotovljeno dnevno oskrbo. Poudarjena je usmeritev ohranjanja obstoječih funkcij in zagotavljanje družbene infrastrukture, ki služi potrebam bivanja. Možno je urejanje lokalov in objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti, ki sodijo v stanovanjsko območje. Posebno pozornost se nameni sožitju urbane in ruralne funkcije.
(5) Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja in je njihova prevladujoča raba namenjena kmetijstvu in bivanju. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti in na poudarku prenove kakovostne dediščine.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Območje Občine Gorenja vas - Poljane je vpeto v povezave 4. razvojne osi. Za boljše regionalne povezave je potrebno izboljšati povezave na vzhodu (Škofjeloška obvoznica) in na zahodu proti Občini Cerkno. Na območju občine pa je predvidena rekonstrukcija odseka regionalne ceste: Gorenja vas–Hotavlje, Trebija–Sovodenj, Lučine–Dolge Njive in izgradnja obvoznice Gorenja vas.
(2) Naselja v občini se bodo še naprej povezovala s sistemom regionalnih in občinskih cest, ki se bodo posodabljale z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu.
(3) V skladu z usmeritvami iz strategije RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Ljubljane, preko Škofje Loke v Poljansko dolino.
(4) Preko Občine Gorenja vas - Poljane poteka proga medkrajevnega avtobusnega prometa iz Škofje Loke, preko Poljan, Gorenje vasi, Hotavelj, Trebije v Žiri in preko Sovodnja v Cerkno.
(območja ustvarjenih kvalitet prostora)
(1) Na območju občine je ohranjenih več objektov in območij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, sakralno-profana, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna in dediščinska kulturna krajina) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju, predvsem na območju prepoznavnosti ter na območju krajinske prepoznavnosti. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, kmečka gospodarstva, skupine ali posamični kozolci, toplarji), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija).
(4) Večino propadajočih enot kulturne dediščine predstavljajo opuščena kmečka gospodarstva, kmečke hiše in kozolci, za katere je treba poskrbeti in jih obnoviti zlasti tam, kjer tvorijo značilne ambiente v okviru naselij, saj le-ti pomembno vplivajo na prepoznavnost prostora.
(5) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v razglasitvenih aktih, aktih o določitvi varstvenih območij dediščine ter v prikazu stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov. Poleg enot kulturne dediščine se varuje tudi okolica varovane dediščine oziroma njeno vplivno območje. Vplivno območje je tisto, v katerem se presoja vpliv posega na varovane lastnosti enote dediščine, določeno je z zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika. V njem pristojna služba postavlja pogoje, pod katerimi je določen poseg možen, ter določa način delovanja obstoječim rabam s ciljem ohranitve in zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine.
(6) Na državnem nivoju sta kot območji izjemne krajine opredeljeni kulturna krajina Gorenje in Dolenje Žetine in kulturna krajina Poljanske Sore.
(7) Kot grajena kvaliteta se štejejo tudi utrdbe in bunkerji Rupnikove linije.
(1) Ohranjanje naravnih vrednot se zagotavlja na celotnem območju občine: na zavarovanih območjih, na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti, na drevesni naravni vrednoti, na botanični, zoološki in na ekosistemski naravni vrednoti. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti.
(2) V primeru posegov, ki so vezani na obsežna zemeljska dela, se poseg predhodno uskladi s pristojno službo za varstvo narave, da se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot.
(3) Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti v območjih Nature se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Na območja Nature se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(5) Z načrtovanjem se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter habitatov ogroženih vrst.
(6) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
2.3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(razvoj infrastrukturnih omrežij)
(1) Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij z upoštevanjem varstvenih omejitev. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se bo v prihodnje dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo infrastrukturo ter izboljševala, da bi se preprečilo onesnaževanje in zmanjšanje obremenitev okolja.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, kjer je predvideno komunalno opremljanje, je predhodno oziroma sočasno z gradnjo potrebno celovito zagotavljanje prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez.
(3) Obnova infrastrukturnih omrežij se bo izvajala po načelu celovitega komunalnega opremljanja posameznih območij. Na območju urejanja prometne ali druge infrastrukture (gradnje novih objektov ali obnove) se mora istočasno obnoviti vsa neustrezna obstoječa ali na novo zgraditi potrebna infrastruktura za posamezen odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturna omrežja potekala po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih. Pri poseganju v prostor je treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih infrastrukturnih omrežij.
(4) Gradnje novih objektov oziroma rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih infrastrukturnih omrežij se izvajajo na način, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji soglasodajalcev.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja, ki ga občina pripravi na podlagi občinskega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta.
(6) Občinske ceste so določene z odlokom, s katerim so kategorizirane občinske javne ceste v Občini Gorenja vas - Poljane. Mreža občinskih cest je dobro razvita, tako da je dostopnost do vseh naselij dobra. Znotraj naselij se promet umirja tako, da se lokalne ceste in poti uredijo v primernem profilu s koridorji za pešce in kolesarje.
(7) Kolesarske poti – za ureditev kolesarskega prometa, ki se odvija po regionalnih in občinskih cestah, se uredijo neprekinjene povezave znotraj naselij ter povezave med naselji. V skladu z usmeritvami iz strategije RS se varujejo površine za ureditev kolesarskih poti regionalnega pomena iz Ljubljane, preko Škofje Loke v Poljansko dolino. Na odseku Visoko–Poljane–Žabja vas–Gorenja vas–Hotavlje poteka kolesarska pot po desnem bregu Poljanske Sore, od Hotavelj pa po stari državni cesti do Podgore in nato po lokalni cesti do Trebije.
(8) Pešpoti – zagotovi se ustrezno opremljenost s pešpotmi znotraj naselij s sistemom pločnikov ob cestišču in samostojnimi peš koridorji. Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne poti, se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene. Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij peš povezav v dogovoru s sosednjimi občinami.
(9) Žičnice – žičniško omrežje se razvija v okviru obstoječega smučišča. Nove potrebe po širjenju le-teh se preverjajo v sodelovanju s sektorji, ki jih tovrstni posegi v prostor neposredno prizadenejo.
(10) Javni potniški promet – za potrebe izboljšanja medkrajevne povezanosti si bo občina skupaj s sosednjimi občinami prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit sistem javnega prometa.
(11) Telekomunikacijsko omrežje – razvoj se usmeri v dopolnjevanje opremljanja naselij s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, kot je širokopasovni dostop do interneta in pokritost čim večjega območja občine s signalom mobilne telefonije. Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Ni dopustno postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine. Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
(12) Energetska infrastruktura – oskrba z električno energijo je zagotovljena delno iz obstoječe RTP 110/20 kV Žiri preko Todraža, delno iz RTP Žiri preko RP 20 kV Fužine in delno iz RTP Škofja Loka preko Visokega in preko Luše. Na območju, ki ga z električno energijo oskrbuje podjetje Elektro Ljubljana d.d. je 98 TP (transformatorskih postaj). Daljnovodi so pretežno 20 kV z 1 kV izjemami do posameznih manjših zaselkov. Območje smučišča Stari vrh je oskrbovano iz območja, ki ga oskrbuje Elektro Gorenjska, in sicer TP Zapreval Kope koča na Starem vrhu. Vsi daljnovodi so 20 KV. Elektro Primorska – Tolmin preko TP Leskovica, Ptičje Brdo, Krnice, Lajše, Robidnica, Kopačnica in Kopačnica vas oskrbuje našteta naselja z električno energijo. Vsi daljnovodi so 20 KV. Ohranjajo se obstoječi sistemi oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih.
(13) MHE: Obstoječe MHE: Poljanska Sora: MHE Fužine, MHE Hobovščiva, MHE Kopačnica, MHE Karlovška grapa, MHE Drnovšek, MHE Volaščica 1, MHE Volaščica 2, MHE Suša, MHE Volča, MHE Sevnščica, MHE Dolenčice. Izgradnja novih objektov za vodnogospodarsko koriščenje bo možna, v kolikor interes izgradnje ni v nasprotju z načeli varstva voda in narave.
(14) Oskrba z drugimi viri energije – potencialne obnovljive vire energije v Občini Gorenja vas - Poljane, ki še niso izkoriščeni, predstavljajo zlasti biomasa, sončna energija in odpadna toplota. V občini so prisotni močni trendi uporabe obnovljivih virov energije. Spodbuja se uporabo lesne biomase (lesni sekanci, peleti in polena) kot obnovljivega vira energije za ogrevanje v podjetjih in gospodinjstvih in gnojevke v kmetijskih gospodarstvih.
(15) Vodni viri in oskrba s pitno vodo: Vodni viri za oskrbo s pitno vodo na območju občine so zavarovani z odlokom. Na območjih strnjene pozidave se oskrba s pitno vodo vrši iz javnih vodovodov, na območjih razpršene poselitve pa so v uporabi lastna zajetja. Iz javnih vodovodov je oskrbovanih približno 50 % vseh prebivalcev Občine Gorenja vas - Poljane.
(16) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda: Za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda sta v občini zgrajena dva kanalizacijska sistema s priključkom na čistilno napravo. Obstoječa ČN Gorenja vas je zmogljivosti 3100 PE. Prispevno območje ČN Gorenja vas obsega naslednja naselja: Trebija, Podgora, Hotavlje, Gorenja vas, Dolenja Dobrava, Gorenja Dobrava, Todraž in Dobravšce. Na prispevnem območju je še osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, trgovski center in šest gostinskih obratov. V obstoječi ČN Poljane (1000 PE) se trenutno zbirajo in čistijo komunalne odpadne vode iz naselij Poljane, Predmost, Hotovlja ter Dobje. Komunalne odpadne vode iz naselji Javorje, Dolenčice in Murave se čistijo v lokalni čistilni napravi Dolenčice (560 PE). Komunalne odpadne vode iz naselja Četena Ravan se čistijo v čistilni napravi Četena Ravan (96 PE). V ostalih naseljih in iz stavb brez možnosti priključitve na javno kanalizacijo se odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda ureja z izgradnjo zasebnih malih komunalnih čistilnih naprav.
(17) Ravnanje z odpadki: Občina Gorenja vas - Poljane obsega zbiranje komunalnih odpadkov, obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem in odlaganje preostankov obdelanih komunalnih odpadkov. Občina razpolaga s 54 lokalnimi zbirnimi mesti (ekološki otoki) in enim zbirnim centrom komunalnih odpadkov v Todražu. V občini ni infrastrukture za obdelavo in odlaganje komunalnih odpadkov; deponiranje izkopnih materialov in gradbenih odpadkov se zagotavlja v povezavi s sanacijo površinskih kopov mineralnih surovin. Možna lokacija za izkopane in rušitvene odpadke je površinski kop Topos–Vehar v Lajšah po zaključku izkoriščanja mineralnih surovin. Nelegalna odlagališča na območju občine so v večini primerov sanirana, preprečuje se tudi njihovo ponovno oživljanje.
(18) Odlagališčema rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt po sanaciji in zaprtju preneha status sevalnega objekta, postaneta objekta državne infrastrukture in sta predana v upravljanje Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO), ki je po zakonu izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe dolgoročnega nadzora in vzdrževanja odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, nastale pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin.
(19) Varstvo okolja se mora odraziti v prostorskih ureditvah naselij in celotne občine. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi prostorsko rast in vse posege v prostor.
(20) Pokopališča – dolgoročno je na vseh pokopališčih v Občini Gorenja vas - Poljane zagotovljen prostor za pokope pokojnih celotnega območja Občine Gorenja vas - Poljane. Na pokopališčih Gorenja vas in Poljane se predvidi tudi prostor potreben za pokope ob velikih nesrečah. Na ostalih pokopališčih: Stara Oselica, Nova Oselica, Javorje in Lučine se predvidi delovanje v obstoječem obsegu, možna je širitev vseh obstoječih pokopališč. Vsa pokopališča na območju občine morajo imeti zagotovljeno mrliško vežico za slovo od pokojnih.
(21) Druga območja javnega dobra – postajališča javnega potniškega prometa in postajališča za turistične avtobuse se obnovijo in primerno uredijo (klopi, voda). Oblika in funkcija trgov v lokalnih in vaških središčih se ohranjajo in oblikujejo v sonaravni obliki. V zaključenih poselitvenih območjih se uredijo otroška igrišča.
(22) Na cestnih odsekih Visoko–Poljane nas Škofjo Loko, Srednja vas–Poljane, Gorenja vas–Podgora, Trebija–Fužine–Sovodenj, Gorenja vas–Gorenja Dobrava–Lučine naj ob načrtovanju rekonstrukcij ali investicijsko vzdrževalnih del strokovnjak za dvoživke izvede monitoring selitve dvoživk preko ceste. Monitoring naj se izvede s postavitvijo ograj in vkopanimi »pastmi«, tako se dobi natančnejše število osebkov, ki prečkajo cesto. Alternativno, kjer zaradi tehničnih lastnosti ceste postavitev ograj ni možna, naj monitoring poteka vsaj 20 dni v času spomladanskih selitev. Popiše naj se tudi mrestišča v okolici ceste in razmnoževalni uspeh. Na podlagi rezultatov monitoringa naj se načrtuje in izvede podhode in zaščitne ograje na neovirano prehajanje dvoživk.
2.4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(1) Območja strnjenih naselij: Gorenja vas, Poljane, Lučine, Sovodenj, Dolenčice, Volča, Žabja vas, Predmost, Lajše, Dobje, Todraž, Javorje in Srednja vas.
(2) Območja naselij, ki vključujejo območja razpršene gradnje: Hotovlja, Malenski Vrh, Dolenje Brdo, Murave, Suša, Podvrh, Mlaka nad Lušo, Lom nad Volčo, Zakobiljek, Podobeno, Srednje Brdo, Fužine, Trebija, Podgora, Hotavlje, Dobravšce, Gorenja Dobrava, Dolenja Dobrava, Zapreval, Dolge Njive, Delnice, Četena Ravan, Brebovnica, Čabrače, Kladje, Leskovica in Prelesje.
(3) Območja razpršene gradnje:Razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno in okoljsko sprejemljivo ter možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo. Funkcionalne zaokrožitve in zgostitve razpršene gradnje so predvidene v naslednjih naseljih: Suša, Lovsko Brdo, Dobravšce, Stara Oselica, Dolenja Žetina, Goli Vrh, Srednje Brdo, Hotovlja, Dolenje Brdo, Lom nad Volčo, Gorenje Brdo, Smoldno, Zadobje, Hobovše pri Stari Oselici, Gorenja Dobrava – Pohovec, Kladje – Sušk, Brebovnica – Koritar, Hotavlje – Pri cerkvi, Vovča – žaga, Brebovnica – Dolina miru in Gorenja vas – Vovsar.
2.5. Okvirna območja razpršene poselitve
(območja razpršene poselitve)
(1) Naselja, ki obsegajo nizko gostoto in njihov avtohton poselitveni vzorec v krajini predstavljajo samotne kmetije, zaselki, in razdrobljeni, razpršeni in raztreseni objekti ali skupine objektov so naslednja: Bačne, Gorenja Ravan, Volaka, Bukov Vrh, Stara Oselica, Nova Oselica, Zadobje, Hobovše, Žirovski Vrh Sv. Urbana, Žirovski Vrh Sv. Antona, Jelovica, Gorenje Brdo, Podjelovo Brdo, Javorjev Dol, Smoldno, Kopačnica, Robidnica, Goli Vrh, Studor, Debeni, Kremenik, Laze, Dolenja Žetina, Dolenja Ravan, Gorenja Žetina, Hlavče Njive, Jarčje Brdo, Jazbine, Krivo Brdo, Krnice pri Novakih, Laniše, Lovsko Brdo in Vinharje. Vsa našteta naselja so tudi demografsko ogrožena.
(2) Na celotnem območju občine se ohranijo območja razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec: zaselki dveh do treh kmetij na izravnavah ali na pomolu, posamezne kmetije v celkih, lovske in gozdarske koče, planinski domovi; objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice, spomeniki in znamenja); samotne kmetije in zaselki; gospodarski in pomožni objekti, ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, seniki, lope); objekti komunalne infrastrukture in rekreacijsko-športni objekti.
(3) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij se zagotovita izboljšanje razmer za delo in bivanje ter opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo. Naselja, v katerih je predvidena povečava stavbnih zemljišč kmečkih gospodarstev so: Zadobje, Dolenčice, Volaka, Javorje, Čabrače, Bukov Vrh, Žirovski Vrh Sv. Urbana in Jarčje Brdo.
2.6. Usmeritve za prostorski razvoj občine
(usmeritve za razvoj in celovito prenovo)
(1) Razvoj poselitve je potrebno osredotočiti na izboljševanje kakovosti prostorskih ureditev v obstoječih območjih poselitve. Notranji razvoj naselij ima prednost pred širjenjem na nova območja. Za pozidavo se prednostno izkoristijo degradirane in nezadostno izkoriščene površine. Obstoječi opuščeni objekti, objekti stavbne in naselbinske dediščine se prenovijo, upoštevajoč namembnost in oblikovne značilnosti. Površine za gradnjo se določijo na območjih, ki imajo ustrezne naravne in ustvarjene razmere. Razvoj naselij se prilagaja geometriji obstoječih reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij, vedutam, pogledom in konfiguraciji zazidave. Novi poselitveni vzorci se ustvarijo takrat, kadar v obstoječih ni mogoče prepoznati kakovostne prostorske strukture.
(2) Zagotavlja se ohranjanje in razvijanje prepoznavne podobe naselja kot celote in njegovih posameznih delov, zlasti z ohranjanjem kulturne dediščine, z ohranjanjem visokodebelnih sadovnjakov in drugih kakovosti prostora. Zagotavlja se ohranjanje zelenih površin med naselji, ohranjanje obstoječih zelenih površin v naseljih in urejanje novih z namenom razvijanja urbanističnih in socialnih funkcij ter povezav z naravnim zaledjem in uvajanje drevorednih potez ob glavnih povezavah.
(3) Na območju občine se prednostno sanira: razpršena gradnja v območju kulturne krajine Poljanske Sore, posamični novejši nekvalitetno oblikovani objekti ali skupine takšnih objektov, deponije, površinski kopi ter tipološko in glede namembnosti neustrezni pomožni in drugi objekti.
(4) Obstoječo razpršeno gradnjo se sanira s funkcionalnim zaokroževanjem in dopolnjevanjem, z upoštevanjem okoljskih, socialnih, kulturnih, urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih vidikov.
(5) Nova arhitektura mora soustvarjati prepoznavno identiteto. Pri načrtovanju novih objektov je potrebno posebno pozornost nameniti: racionalni rabi energije z upoštevanjem bioklimatskih principov gradnje, uvajanju alternativnih energetskih sistemov, ureditvi zunanjih površin in uporabi prepoznavnih in avtentičnih oblikovalskih rešitev.
(razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se umeščajo v občinsko in lokalna središča, kjer mora biti zagotovljen razvoj in dobra dostopnost. Ponudba na področju kulture mora biti namenjena tudi za potrebe turizma. V Gorenji vasi in Poljanah se bo kulturna dejavnost primarno razvijala, po potrebi in možnostih pa tudi v drugih naseljih.
(2) Obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti se bodo umeščale v obstoječe gospodarske cone: Gorenja vas, Poljane, Dobje, Todraž, Hotavlje in Sovodenj.
(3) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo v območja, ki so namenjena za stanovanja in spremljajoče ter dopolnilne dejavnosti. Manjše obrate je možno locirati tudi v ostalih območjih naselij, tako da bo delovno mesto bliže domu.
(4) V podeželskih naseljih se predvsem dovolijo dejavnosti, povezane z gozdarstvom, s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu in dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo. Možen je razvoj centralnih dejavnosti (gasilni dom, muzej, trgovina, kulturni dom) in družbenih dejavnosti (vrtec, šola, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti), turistične dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (apartmaji) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju.
(5) Dejavnost turizma se bo razvijala na območju obstoječih kapacitet in na območjih, ki imajo naravne danosti za to dejavnost.
(urbanistično oblikovanje naselij)
Z oblikovanjem naselij se varuje podobo, merilo in krajinski okvir, sanira vidno degradirane prostore in ustvarja novo arhitekturno prepoznavnost v sožitju z obstoječimi kvalitetami prostora. Pri tem se spoštuje značilnosti prostora in podedovane vrednote ter naravne vrednote, poudarja oblikovne vrednote naselja in varuje dominantne poglede, z načrtno prenovo ohranja zgodovinska naselja oziroma njihove dele, zlasti naselbinsko dediščino (Srednja vas – Poljane in Volča – vas). Višinski gabariti naj sledijo obstoječim in se prilagodijo obstoječi strukturi.
2.7. Usmeritve za razvoj v krajini
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Na območju Občine Gorenja vas - Poljane se prostorska razmerja v krajini ohranjajo. Cilji prostorskega razvoja krajine so: ohraniti prepoznavnost kulturnih kakovosti krajine, izkoristiti in vzdrževati potencial za sedanje in prihodnje dejavnosti v krajini, ohraniti naravne prvine krajinske zgradbe in spontanosti naravnih procesov in zagotoviti varno in privlačno bivalno okolje.
(2) Območja, ki vključujejo prepoznavne in reprezentativne dele krajine z dobro ohranjenim krajinskimi sestavinami, so območja z enkratnimi vzorci krajinske zgradbe in prostorsko poudarjena kulturna dediščina z visoko pričevalno in spomeniško vrednostjo, pogosto v kombinaciji z izjemnimi oblikami naravnih prvin in naravnih vrednot.
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
Zasnova kmetijstva
(1) Vseh kmetijskih površin v občini je 4567,31 ha, od tega je 2168,55 ha najboljših kmetijskih površin in 2398,76 ha drugih kmetijskih zemljišč.
(2) S sonaravnim načinom kmetovanja na območju celotne občine in obdelavo kmetijskih zemljišč se bo skrbelo za ohranjanje strukture krajine, za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot in za ohranjanje vodovarstvenih območij. Na območjih zaraščanja kmetijskih površin se bo spodbujala ponovna kmetijska raba tal.
(3) Ohranjanje in spodbujanje naravi prijaznega kmetijstva, to je spodbujanje obnove visokoraslih sadovnjakov in pridelave sadja, spodbujanje integriranega poljedelstva in vrtnarstva, uvajanje paše na kmetijah, spodbujanje ekološkega kmetijstva in čebelarstva in usmeritev v razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
(4) Na območju s slabšimi pridelovalnimi razmerami (hribovita, strma in slabše dostopna območja) je potrebno spodbujati kmetijsko rabo v smislu preprečevanja zaraščanja in opuščanja kmetijske dejavnosti. Na kmetijah se razvija dopolnilne dejavnosti in trajnostno naravnan turizem, kmetijstvo se preusmerja v integrirano in ekološko pridelavo.
Gozdarstvo
(5) Gozdovi pokrivajo 10125 ha površin in se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom. Gospodarjenje z gozdovi urejajo gozdnogospodarski načrti za gozdnogospodarske enote Poljane, Sovodenj, Selca in Zali Log.
(6) Na območjih vodnih virov se ohranja naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(7) Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo, ukrepati z nižjo intenziteto sečnje ter uporabljati primerno tehnologijo pridobivanja lesa in izgradnje prometnic.
(8) Raba in vzdrževanje večjih lesno proizvodnih kompleksov gozdov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Posegi v gozd in prostor ob gozdu morajo biti načrtovani tako, da se zagotovi oziroma ohrani dostop do sosednjega gozda oziroma gozdnega zaledja za potrebe gospodarjenja z gozdom (odvoz lesa s tovornim vozilom), vključno z njegovo splošno javno rabo (rekreacija, nabiranje plodov, čebelarjenje itd.).
Ribištvo
(9) Območje Občine Gorenja vas - Poljane se prekriva s Poljanskim ribiškim okolišem. Na območju občine ribiško upravljanje izvaja Ribiška družina Visoko.
(10) Športna voda – revirji, v katerih je dovoljen športni ribolov, so vodotoki Brebovščica 2 (od Rudnika Žirovski vrh do izliva v Soro), Kopačnica 2 (Toplice – do izliva v Soro), Poljanska Sora 2 (od jezu v Hotavljah do Logu) in Volaščica 2 (od sotočja z Logarščico do izliva v Kopačnico).
(11) Rezervati za ohranjanje populacij avtohtonih vrst rib so na delih vodotokov: Debenjak (od izvira do izliva v Volaščico), Gabrška grapa (od izvira do izliva v Poljansko Soro); Krniška grapa (od izvira do izliva v Poljansko Soro, Ločivnica 2 (Volča do izliva v Poljansko Soro) in Sredenjska grapa (od izvira do izliva v Poljansko Soro).
(12) Gojitveni potoki za sonaravno vzrejo avtohtonih vrst rib: Brebovščica, Dršak, Hotaveljska grapa, Jazbica (Volča), Kopačnica 1, Leskovski potok, Ločivnica 1, Logarščica, Mihevka, Podplečica, Potoška grapa, Sevnščica, Traški graben – Peskovnica, Volaščica 1, Vršajnska grapa in Žabenska grapa.
(13) Revirji, v katerih se aktivno ribiško upravljanje ne izvaja: Bržinova grapa, Homovšak, Javorjeva grapa, Kebnovec, Mravljeva grapa, Mrzla grapa, Podkovščica, Polhovec, Prileški potok, Skrajniška grapa, Slatuška, Sovinska grapa, Studorščica, Štrkljevec, Zaklavža, Zala in Zarobarščica.
Lovstvo
(14) Pester živalski svet ter usklajeno razmerje med rastlinskim in živalskim delom je osrednjega pomena za uspešno sonaravno in trajnostno gospodarjenje ter pogoj za resnično mnogonamenskost.
(15) Na izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živečih živali se neposredno nanašajo naslednje usmeritve: zgostitev čim več pašnikov, jas in grmišč v gozdnem prostoru za pašo parkljatih živali, za malo in obvodno divjad je potrebno rastje ob vodnih habitatih ohranjati na višini grmišča.
Območje za turizem in rekreacijo v naravnem okolju
(16) Turizem na območju občine v gospodarskem smislu krepi svojo vlogo s tem, da se vztrajno razvija. Pestrost ohranjenega in negovanega naravnega okolja in bogata kulturna dediščina in bližina večjih urbanih centrov ter lahka dostopnost so dobra osnova za razvoj turizma.
(17) Občina bo postala prepoznavno turistično območje z navezavo na širša regijska jedrna turistična območja gorenjske in ljubljanske urbane regije.
(18) Turizem in rekreacijo se v prostoru usmerja tako, da se ohranjajo naravne in kulturne kakovosti prostora, ob upoštevanju razvojnih možnosti in potreb dejavnosti.
(19) Razvoj bo temeljil na: večji promociji in trženju turistične ponudbe na podeželju, povečanju nastanitvenih zmogljivosti, obnovi oziroma razvoju in izgradnji potrebne turistične in rekreacijske infrastrukture, vključevanju naravnih vrednot in kulturne dediščine v turistično ponudbo, vzpostavitvi kulturnega turizma, spodbujanju in nadaljnjem razvoju turistično-kulturnih prireditev, oživljanju tradicionalnih obrti in kulinarične ponudbe in povezovanju s sosednjimi občinami in regijami.
Območja pridobivanja mineralnih surovin
(20) Za oskrbo z mineralnimi surovinami so planirana območja za pridobivanje (LN in LP) – izkoriščanje mineralnih surovin. Občina bo pridobivanje tehničnega kamna usmerjala na obstoječe pridobivalne prostore, kjer je možna in smiselna širitev.
(21) Območja pridobivanja mineralnih surovin, za katera je podeljena rudarska pravica, predstavlja pet pridobivalnih prostorov, in sicer: Lajše, Gorenja vas, Bradeško – Zadobje, Vehar-1 (vsi tehnični kamen – dolomit) in Hotavlje (naravni kamen – apnenec, marmor). Hkrati z izkoriščanjem mineralnih surovin se pridobivalni prostori sanirajo v prvotno rabo, oziroma v rabo zemljišča, ki obdaja posamezni pridobivalni prostor (gozd, kmetijska zemljišča).
(22) Novih območij za izkoriščanje mineralnih surovin se ne načrtuje. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Nahajališča mineralnih surovin, ki so s strani države ocenjena kot perspektivna nahajališča, so v prostorskem aktu označena kot potencialno perspektivna območja mineralnih surovin.
(23) Nelegalne kope je potrebno ustrezno sanirati (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin), oziroma prepustiti nadaljnji samosanaciji in rekultivaciji, s čimer se zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter sanacijo krajinskih kvalitet prostora, predvsem na območjih Nature 2000 (Blegoš).
(24) Za vzdrževanje lokalnih cest so planirani obstoječi površinski kopi, ki so locirani na območjih, kjer je možno širjenje dejavnosti.
Gospodarjenje z vodami in vodnimi viri
(25) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena.
(26) Za zagotavljanje varstva kakovosti podzemne vode je potrebno:
– urediti odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda s priklopom objektov na javno kanalizacijo povsod, kjer je zgrajena. Na drugih območjih se mora komunalne odpadne vode čistiti z individualnimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami, kjer pa je to prepovedano, pa komunalne odpadne vode zbrati v nepretočni greznici in jih oddajati na čiščenje na ČN Gorenja vas;
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, potrebno je urediti ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune ter gnojevke in gnojnice odvažati na za to primerne površine;
– vse lokalne vodne vire (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih) ohraniti oziroma očistiti in ustrezno vzdrževati;
– morebitna divja odlagališča odpadkov evidentirati in sanirati po sanacijskem načrtu ter izvesti ustrezne ureditvene in omilitvene ukrepe;
– za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo varovati vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbujati varčno in smotrno rabo pitne vode. Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficiranih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oziroma je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.
Urejanje vodotokov in varstvo površinskih voda
(27) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda.
(28) Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Poljanska Sora) 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma 40 m od meje vodnega zemljišča zunaj območij naselij, na vodah 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Površinske vode se po pomenu, ki ga imajo za upravljanje voda, razvrstijo v 1. in 2. red.
(29) Za dosego dobrega stanja površinskih voda v Občini Gorenja vas - Poljane, za ohranjanje oziroma povečanje samočistilnih sposobnosti vodotokov ter biotske raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta naj se:
– obstoječe naravne retencijske površine (mokrišča in poplavne površine izven naselij) varuje pred nadaljnjo degradacijo. V primeru nadaljnje krčitve se zagotovi nadomestne retencijske površine;
– ohranja in vzdržuje vegetacijske pasove ob vodotokih (hrbtenica zelenih sistemov v območjih intenzivne urbane ali agrarne rabe, preprečevanje širjenja površinskega onesnaževanja v vodotoke). Na območju kmetijskih obdelovalnih površin se na novo vzpostavlja in varuje obstoječe vegetacijske varovalne pasove (širine minimalno 5 m na vsako stran vodotoka). Pri kmetijski proizvodnji se upošteva kriterije za gnojenje pri sonaravnih oblikah kmetijstva in dobro kmetijsko prakso;
– naravne vodotoke ohranja v naravnem stanju, nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive (ohranjanje značilne vzdolžne razgibanosti z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.);
– renaturira regulirane vodotoke, kjer je to možno in smiselno, predvsem na delih, ki imajo velik pomen v krajinskem in ambientalnem smislu;
– uredi odvajanje in čiščenje odpadnih voda, kar bo pripomoglo k izboljšavi kakovosti podzemnih in površinskih voda ter hkrati omogočilo razmah oziroma razvoj vrste dopolnilnih dejavnosti na in ob vodi (šport, turizem, ribištvo ...).
Območja kopalnih voda
(30) Za dosego kakovosti Poljanske Sore, da bi ustrezala kriterijem za kopalno vodo, je potrebno v prispevnem območju zagotoviti v prispevnem območju urejeno odvajanje odpadne vode, ter čiščenje odpadne vode do stopnje, ki ne bo povzročala bakteriološkega onesnaženja na območju kopanja (III. stopnja čiščenja, dezenfikacija). Na območju kopalnih voda je prepovedano umeščati dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kakovost kopalne vode in onemogočile dostop do kopališča.
Energetska izraba vodotokov
(31) Izkoriščanje vode kot naravnega vira (npr. odvzem vode za male vodne elektrarne) mora biti prehodno podvrženo interdisciplinarni presoji ter predpisom, ki urejajo vrsto posegov in način izkoriščanja naravnih virov.
(32) Gradnja na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot ni dopustna.
(33) Predhodno je potrebno s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.
(območje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč
(1) V Občini Gorenja vas - Poljane so območja potencialnih naravnih in drugih nesreč zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, hudournikov, zemeljskih ali snežnih plazov, erozij ali podorov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(2) Na poplavnih, erozijskih, plazovitih in razlivnih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(3) Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(4) Na območju vododeficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečajo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalen pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.
(5) Za povečanje požarne varnosti v Občini Gorenja vas - Poljane, posebej v območjih poselitve se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja.
(6) Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.
(7) Objekti oziroma območja pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se varujejo oziroma urejajo skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Gorenja vas - Poljane.
(8) V Občini Gorenja vas - Poljane so značilne redke poplave na Poljanski Sori in pritokih: Kopačnica, Hobovščica, Trebišnik, Ločivnica, Brebovščica, Volaščica. Problematična je predvsem poplavna varnost poselitvenega območja Gorenje vasi, Žabje vasi, Dobja in Poljan.
(9) Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna, razlivna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu z resorno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanju voda.
(10) Dosedanje retencijske, razlivne in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(11) Izgradnja suhih zadrževalnikov visokih voda (Študija št.C-32, Sora – koncept ureditve povodja, Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, april 1993) je predvidena na pritokih Poljanske Sore: Kebrovec, Delnišnica, Brebovščica, Potoška grapa, Kopačnica. Planirane suhe zadrževalnike se podrobneje opredeli v fazi izvedbe posameznega zadrževalnika. Posegi v območjih planiranih zadrževalnikov so omejeni in niso dopustni posegi, ki bi ovirali ali onemogočali njihovo kasnejšo izvedbo.
(območja za potrebe obrambe)
(1) Na območju Občine Gorenja vas - Poljane sta za potrebe obrambe države opredeljeni dve območji: Stari vrh nad Škofjo Loko (Zapreval – Grebljica) kot območje izključne, možne izključne ter omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe in Blegoš kot območje možne izključne rabe za potrebe obrambe.
(2) Območja izključne rabe so obstoječa in načrtovana območja, namenjena izključno obrambnim potrebam, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
(3) Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so primarno namenjena drugim potrebam. V izrednem ali vojnem stanju in krizi ter v miru za usposabljanje pa se jih lahko uporabi za obrambne potrebe oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.
(4) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov.
2.8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev – PIP)
(1) PIP so podani za celotno območje občine.
(2) PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču in velikost ter oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, merila za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj poselitvenih območij ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
2. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
Izvedbeni del OPN za celotno območje občine določa: enote ureja prostora, območja namenske rabe prostora; dopustno izrabo prostora, prostorske izvedbene pogoje in območja, za katere se pripravi občinski podrobni prostorski načrti.
3.1. Enote urejanja prostora
(enote urejanja prostora – EUP)
(1) Celotno območje OPN je razdeljeno na enote urejanja prostora.
(2) Podrobnejša namenska raba prostora je v posamezni enoti urejanja določena po načelu pretežnosti.
(3) EUP so za območja naselij označene s tričrkovno oznako, ki izhaja iz imena naselja in zaporedne številke enote.
(4) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji;
– prostorski izvedbeni pogoji (PIP), ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab v tej EUP;
– posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno EUP, če so določeni;
– določila za dopustno izrabo prostora, ki so prav tako opredeljena za posamezne vrste namenskih rab;
– varstveni in drugi režimi.
(5) EUP, na katerih je predviden ali sprejet OPPN, je dodana še oznaka »OPPN«.
3.2. Območja namenske rabe prostora
(opredelitev območij namenske rabe prostora)
(1) Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Osnovna namenska raba prostora se deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja voda,
– območja drugih zemljišč.
(4) Namenska raba prostora se deli na:
1. Območja stavbnih zemljišč, ki se delijo na podrobnejšo namensko rabo prostora:
1.1. Območja stanovanj so označena z oznako „S“; namenjena so bivanju s spremljajočimi dejavnostmi; delijo se na:
– Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi; označena so z oznako „SS“;
– Površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju; označena so z oznako „SK“;
– Površine počitniških hiš, ki so namenjene za počitek; označena so z oznako „SP“;
1.2. Območja centralnih dejavnost so označena z oznako „C“; namenjena so oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim in bivanju; delijo se na:
– Osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje; označena so z oznako „CU“;
1.3. Območja proizvodnih dejavnosti so označena z oznako „I“; namenjena so industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim; delijo se na:
– Gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim; označena so z oznako „IG“;
– Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo; označena so z oznako „IK“;
1.4. Posebna območja so označena z oznako „B; namenjena so posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno; delijo se na:
– Površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev; označena so z oznako „BT“;
1.5. Območja zelenih površin so označena z oznako „Z“; namenjena so preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja; delijo se na:
– Površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem; označena so z oznako „ZS“;
– Parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju; označena so z oznako „ZP“;
– Druge urejene zelene površine; označena so z oznako „ZD“;
– Pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle; označena so z oznako „ZK“;
1.6. Območja prometne infrastrukture so označena z oznako „P“; namenjena so izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa; delijo se na:
– Površine cest; označena so z oznako „PC“;
– Ostale prometne površine; označena so z oznako „PO“;
1.7. Območja komunikacijske infrastrukture so označena z oznako „T“; namenjena so izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij;
1.8. Območja okoljske infrastrukture so označena z oznako „O“; namenjena so izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki;
1.9. Območja razpršene poselitve so označena z oznako „A“;
2. Območja kmetijskih zemljišč, ki se delijo na podrobnejšo namensko rabo prostora:
– Najboljša kmetijska zemljišča so označena z oznako „K1“;
– Druga kmetijska zemljišča so označena z oznako „K2“;
3. Območja gozdnih zemljišč so označena z oznako „G“; to so zemljišča porasla z gozdnim drevjem in drugim gozdnim rastjem, zemljišča v zaraščanju ter zemljišča namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdovi;
4. Območja voda so namenjena izvajanju dejavnosti s področja rabe voda; ki se delijo na podrobnejšo namensko rabo prostora:
– celinske vode; označena so z oznako „VC“;
5. Območja drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejšo namensko rabo prostora:
5.1. Območja mineralnih surovin so označena z oznako „L“; namenjena so izvajanju dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin; delijo se na:
– Površine nadzemnega pridobivalnega prostora; označena so z oznako „LN“;
5.2 Območja za potrebe obrambe zunaj naselij; označena so z oznako „f“;
5.3 Ostala območja; označena so z oznako „OO“.
3.3. Dopustna izraba prostora
(določitev dopustne izrabe prostora)
(1) Faktor zazidanosti parcele je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, določen je za območja podrobnejše namenske rabe. Faktorja se ne sme preseči.
(2) Za stavbe splošnega družbenega pomena v območju centralnih dejavnosti ter za stanovanjske stavbe za posebne potrebe se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.
(3) Faktor izrabe parcele je razmerje med bruto tlorisno površino (površine vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele. Faktorja se ne sme preseči.
(4) Faktorji zazidanosti parcele in faktorji izrabe parcele glede na namensko rabo.
Namenska raba parcele | Faktor zazidanosti (FZ) | Faktor izrabe (FI) |
SS, SK | 0,4 | |
SP | 0,6 | |
A | 0,6 | |
CU, BT | 0,6 | 1,2 |
IG | 0,8 | 2,4 |
(5) Kadar je obstoječi FZ ali FI večji od določenega s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov.
(6) Faktor zazidanosti ali faktor izrabe je lahko večji od predpisanega na območju strnjenih naselbinskih jeder, v kolikor nov poseg predstavlja nadaljevanje prepoznavne kakovosti v prostoru.
3.4. Splošni prostorski izvedbeni pogoji
(1) To poglavje določa prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in rabo prostora.
(2) Vrste dopustnih objektov so določene na podlagi Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18). Vrste objektov so označene s številko iz prej navedene uredbe. V tem odloku navedena klasifikacijska raven dopustnih objektov vključuje tudi vse nižje klasifikacijske ravni.
(splošni dopustni posegi in omejitve)
(1) V vseh enotah urejanja prostora je dovoljena gradnja objektov, ki so:
– 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene,
– 21 Objekti prometne infrastrukture, vendar ne 21122 Samostojna parkirišča – povsod razen na kmetijskih zemljiščih,
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest. Dopustni tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objektov gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste;
– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki:
– ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
– je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali
– ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – vendar oporni zidovi samo do višine 1,5 m, razen kadar se nanašajo na gradnjo objektov prometne infrastrukture – povsod razen na kmetijskih zemljiščih,
– 3 Drugi gradbeni posegi, vendar ne 31130 Utrjene površine in 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji – povsod, razen na kmetijskih zemljiščih,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira.
(2) V območjih stavbnih zemljišč je dovoljena tudi gradnja objektov, ki so:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine ter bazen za kopanje,
– 31130 Utrjene površine,
– 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji: samo informacijski panoji.
(3) V vseh enotah urejanja prostora so dovoljeni posegi, ki so:
– vzdrževanje obstoječih objektov in naprav ter zunanjih površin,
– gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda,
– odstranitve objektov.
(4) Na zakonito zgrajenih objektih so dovoljene rekonstrukcije, vzdrževanje objekta, odstranitve, spremembe namembnosti in prizidave.
(5) Na vseh stavbnih zemljiščih je dovoljeno urejanje odprtih površin, kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča za osebna vozila ter uporaba zemljišč v kmetijske namene, tako da ni motena osnovna namembnost.
(6) Instalacijskih napeljav in naprav (vključno z zunanjimi enotami klimatskih naprav) ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Ta določba ne velja za svetlobne naprave. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in mirne delovne prostore.
(7) Objekti za oglaševanja in začasni objekti se lahko postavljajo samo na podlagi soglasja občinske uprave Občine Gorenja vas - Poljane. Občina lahko odkloni izdajo soglasja, če ugotovi, da objekt za oglaševanje deluje moteče v prostoru.
3.4.1. Prostorski izvedbeni pogoji za posamezna območja namenske rabe
(stanovanjske površine SS)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora stanovanjskih površin s podrobnejšo namensko rabo oznake SS.
(2) Dovoljene gradnje:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Večstanovanjske stavbe,
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 12420 Garažne stavbe površine do 50 m2,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo skladiščne stavbe površine do 20 m2 ter podzemni rezervoarji za vodo in druge tekočine prostornine do 20 m3 ter podzemni rezervoarji za nafto in plin prostornine do 5 m3,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo nadstrešnice,
– 24110 Športna igrišča – samo igrišča za športe na prostem,
– nadomestna gradnja in prizidava kmetijskega objekta, pri čemer se uporabna površina lahko poveča do 30 %,
– sprememba namembnosti za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 90 m2 uporabne površine,
– sprememba namembnosti za potrebe mirnih pisarniških in poslovnih dejavnosti.
(3) Osnovni gabariti objektov:
– Tloris osnovnega objekta je praviloma podolgovat z razmerjem stranic 1:1,2 ali večje.
– Največja dopustna višina stavbe je 12,0 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 8,0 m. Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov.
(4) Oblikovanje objektov:
– streha osnovnega objekta: naklon strešin 38°–50°, enak naklon vseh strešin, streha pretežno simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade; sekundarni objekti imajo lahko ravno streho;
– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami s koto najmanj 1m pod koto slemena, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 70 % tlorisa;
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Dovoljeni so pravokotni izzidki, ki morajo biti v območjih, varovanih po predpisih kulturne dediščine, praviloma v srednji osi glavne, vzdolžne fasade, ki se lahko zaključi s frčado na strehi;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, lesene fasadne obloge so lahko tudi v temnejših rjavih barvah;
– barva strešne kritine je lahko opečna ali siva;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, praviloma v naravni barvi lesa.
(površine počitniških hiš – SP)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin počitniških objektov s podrobnejšo namensko rabo oznake SP.
(2) Dovoljene gradnje:
– 11100 Enostanovanjske stavbe: za občasno bivanje, za stalno prebivališče samo v obstoječih stavbah,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe: za občasno bivanje, za stalno prebivališče samo v obstoječih stavbah,
– 12420 Garažne stavbe površine do 15 m2,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo skladiščne stavbe površine do 15 m2 ter podzemni rezervoarji za vodo in druge tekočine prostornine do 20 m3 ter podzemni rezervoarji za nafto in plin prostornine do 5 m3,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo nadstrešnice površine do 15 m2,
– 24110 Športna igrišča – samo igrišča za športe na prostem.
(3) Osnovni gabariti objektov:
– Tloris osnovnega objekta je praviloma podolgovat z razmerjem stranic 1:1,2 ali večje.
– Največja dopustna višina stavbe je 7,5 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 4,5 m.
– Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov.
(4) Oblikovanje objektov:
– streha: naklon strešin osnovnega objekta 38°–50°, enak naklon vseh strešin, streha pretežno simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade, sekundarni objekti imajo lahko ravno streho;
– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami s koto najmanj 1 m pod koto slemena, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 70 % tlorisa;
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Dovoljeni so pravokotni izzidki, ki morajo biti v območjih varovanih po predpisih kulturne dediščine praviloma v srednji osi glavne, vzdolžne fasade, ki se lahko zaključi s frčado na strehi;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu ali ob vzdolžni fasadi objekta;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv, lesene fasadne obloge so lahko tudi v temnejših rjavih barvah;
– barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva,
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, praviloma v naravni barvi lesa.
(površine podeželskega naselja – SK)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin podeželskega naselja s podrobnejšo namensko rabo oznake SK.
(2) Dovoljene gradnje:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe površine do 50 m2,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo skladiščne stavbe površine do 20 m2 ter rezervoarji za vodo in druge tekočine prostornina do 20 m3 ter podzemni rezervoarji za nafto in plin prostornine do 5 m3,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 21122 Samostojna parkirišča,
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in za prosti čas,
– nadomestna gradnja in prizidava kmetijskega objekta, pri čemer se uporabna površina lahko poveča do 50 %,
– sprememba namembnosti za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 90 m2 uporabne površine,
– uporaba in gradnja objektov za potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah v sklopu kmetij,
– sprememba namembnosti za potrebe mirnih pisarniških in poslovnih dejavnosti.
(3) Osnovni gabariti objektov:
– Tloris osnovnega objekta je praviloma podolgovat z razmerjem stranic 1:1,2 ali večji.
– Največja dopustna višina stavbe je 12,0 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 8,0 m.
– Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov.
(4) Oblikovanje objektov:
– streha: naklon strešin osnovnega objekta 38°–50°, enak naklon vseh strešin, streha pretežno simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade, sekundarni objekti imajo lahko ravno streho;
– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami s koto najmanj 1 m pod koto slemena, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 70 % tlorisa;
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Dovoljeni so pravokotni izzidki, ki morajo biti v območjih varovanih po predpisih kulturne dediščine praviloma v srednji osi glavne, vzdolžne fasade, ki se lahko zaključi s frčado na strehi;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu ali ob vzdolžni fasadi objekta;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; lesene fasadne obloge so lahko tudi v temnejših rjavih barvah;
– barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva, glede na obstoječe objekte v neposredni bližini;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno praviloma v naravni barvi lesa.
(5) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo in za dopolnilno dejavnost na kmetiji:
– Gospodarski objekti in druge stavbe (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, seniki, kozolci) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. Po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad morajo biti usklajeni s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti.
– Na strmejših delih mora biti sleme praviloma vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij.
– V primeru velikih gradbenih mas (dolžina) je potrebno objekt členiti na manjše gradbene mase, in sicer z ometanimi slopi in lesenimi polnili;
– Kozolci morajo po obliki, stavbni masi in materialih slediti avtentičnim objektom, ki se nahajajo v Poljanski dolini. Strehe kozolcev so praviloma simetrične dvokapnice. Nesimetrične dvokapnice so dovoljene pri kozolcu na 'plašč', 'psa' ali 'kozla',
– Največja dopustna višina stavbe je 11,0 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 7,0 m. Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov.
– Streha: strehe osnovnega objekta so pretežno dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–50°, z upoštevanjem prevladujočega naklona strešin v naselju oziroma sosednjih objektov. Barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva, če takšne strehe prevladujejo v okolici.
(območja razpršene poselitve A)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij razpršene poselitve s podrobnejšo namensko rabo oznake A.
(2) Dovoljene gradnje:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe površine do 50 m2,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo skladiščne stavbe površine do 20 m2 ter rezervoarji za vodo in druge tekočine prostornina do 20 m3 ter podzemni rezervoarji za nafto in plin prostornine do 5 m3,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in za prosti čas,
– nadomestna gradnja in prizidava kmetijskega objekta, pri čemer se uporabna površina lahko poveča do 50 %,
– sprememba namembnosti za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 90 m2 uporabne površine,
– uporaba in gradnja objektov za potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah v sklopu kmetij,
– sprememba namembnosti za potrebe mirnih pisarniških in poslovnih dejavnosti.
(3) Osnovni gabariti objektov:
– Tloris osnovnega objekta je praviloma podolgovat z razmerjem stranic 1:1,2 ali večje.
– Največja dopustna višina stavbe je 12,0 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 8,0 m.
– Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov.
(4) Oblikovanje objektov:
– streha osnovnega objekta: naklon strešin 38°–50°, enak naklon vseh strešin, streha pretežno simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade, sekundarni objekti imajo lahko ravno streho;
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Dovoljeni so pravokotni izzidki, ki morajo biti v območjih varovanih po predpisih kulturne dediščine praviloma v srednji osi glavne, vzdolžne fasade, ki se lahko zaključi s frčado na strehi;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu ali ob vzdolžni fasadi objekta;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; lesene fasadne obloge so lahko tudi v temnejših rjavih barvah;
– barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva, glede na obstoječe objekte v neposredni bližini;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno, praviloma v naravni barvi lesa.
(5) Objekti za primarno kmetijsko proizvodnjo in za dopolnilno dejavnost na kmetiji:
–gospodarski objekti in druge stavbe (gospodarska poslopja, hlevi, skednji, kašče, strojne lope, seniki, kozolci) so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim poslopjem. Po vertikalnih in horizontalnih gabaritih, oblikovanju streh in fasad morajo biti usklajeni s stanovanjskimi in gospodarskimi objekti;
– Na strmejših delih mora biti sleme praviloma vzporedno s plastnicami. Tloris je lahko tudi lomljen. Dozidave ne smejo rušiti razmerij;
– kozolci morajo po obliki, stavbni masi in materialih slediti avtentičnim objektom, ki se nahajajo v Poljanski dolini. Strehe kozolcev so praviloma simetrične dvokapnice. Nesimetrične dvokapnice so dovoljene pri kozolcu na 'plašč', 'psa' ali 'kozla';
– Največja dopustna višina stavbe je 11,0 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 7,0 m. Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov. streha: strehe osnovnega objekta so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice iz tega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 38°–50°, z upoštevanjem prevladujočega naklona strešin v naselju oziroma sosednjih objektov. Barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva, če takšne strehe prevladujejo v okolici. Odpiranje streh je dopustno v obliki frčad. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe;
– v primeru gradnje prizidka se lahko strešina osnovnega objekta podaljša v enakem naklonu, vendar le za 1/3 dolžine strešine.
(osrednja območja centralnih dejavnosti – CU)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora osrednjih območij centralnih dejavnosti s podrobnejšo namensko rabo oznake CU.
(2) Dovoljene gradnje:
– 111 Enostanovanjske stavbe,
– 112 Večstanovanjske stavbe,
– 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
– 121 Gostinske stavbe,
– 122 Poslovne in upravne stavbe,
– 123 Trgovske in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo skladiščne stavbe površine do 20 m2 ter podzemni rezervoarji za vodo in druge tekočine prostornina do 20 m3 ter podzemni rezervoarji za nafto in plin prostornine do 5 m3,
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe,
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– 21122 Samostojna parkirišča,
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in za prosti čas.
– sprememba namembnosti za proizvodne dejavnosti v objektih ali delih objektov, ki ne presegajo 50 m2 uporabne površine.
(3) Osnovni gabariti objektov:
– Največja dopustna višina stavbe je 15,0 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 11,0 m, odstopanja so dopustna le za svojstvene objekte.
– Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov.
(4) Oblikovanje objektov:
– streha: naklon strešin osnovnega objekta 38°–50°, enak naklon vseh strešin, streha pretežno simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade, sekundarni objekti imajo lahko ravno streho;
– objekti, ki niso namenjeni bivanju imajo lahko ravno streho;
– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami, vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 70 % tlorisa;
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Dovoljeni so pravokotni izzidki, ki morajo biti v območjih varovanih po predpisih kulturne dediščine praviloma v srednji osi glavne, vzdolžne fasade, ki se lahko zaključi s frčado na strehi;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu ali ob vzdolžni fasadi objekta;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; lesene fasadne obloge so lahko tudi v temnejših rjavih barvah;
– barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno.
35. člen
(površine za turizem – BT)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin za turizem s podrobnejšo namensko rabo oznake BT.
(2) Dovoljene gradnje:
– 111 Enostanovanjske stavbe: samo v sklopu objekta za turizem,
– 121 Gostinske stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe – do 200,00 m2 BTP objekta ali dela objekta,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
(3) Osnovni gabariti objektov:
– Največja dopustna višina stavbe je 12,0 m. Najvišja kota fasade na kapni strani objekta nad okoliškim terenom je 8,0 m.
– Pri določanju velikosti objektov in njihovem oblikovanju se upošteva kakovostno oblikovanje v bližnji okolici in lokalno tipologijo za tovrstno gradnjo ter gabarite sosednjih objektov.
(4) Oblikovanje objektov:
– streha osnovnega objekta: naklon strešin 38°–45°, enak naklon vseh strešin, streha pretežno simetrična dvokapnica, sleme v vzdolžni smeri, dovoljene strešne odprtine so strešna okna in klasične frčade ali ravna streha;
– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij. Dovoljeni so pravokotni izzidki, ki morajo biti v območjih varovanih po predpisih kulturne dediščine praviloma v srednji osi glavne, vzdolžne fasade, ki se lahko zaključi s frčado na strehi;
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, možna je izvedba ganka v zatrepu ali ob vzdolžni fasadi objekta;
– barve fasad morajo biti v beli barvi ali svetlih pastelnih tonih zemeljskih in peščenih barv; lesene fasadne obloge so lahko tudi v temnejših rjavih barvah;
– barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva;
– vsi leseni deli na fasadah se obdelajo enotno.
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora gospodarskih con s podrobnejšo namensko rabo oznake IG.
(2) Dovoljene gradnje:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – samo za potrebe EUP,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 125 Industrijske stavbe in skladišča,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– 21122 Samostojna parkirišča,
– 230 Industrijski gradbeni kompleksi.
(3) Osnovni gabariti objektov:
– Največja dopustna višina stavbe je 15,00 m.
– Na vizualno izpostavljenih legah višina objektov ne sme presegati gabaritov naselja.
– Vertikalni gabariti, ki jih pogojuje tehnologija (dimniki, silosi) ne smejo konkurirali dominantam naselja.
(4) Oblikovanje objektov:
– streha: pri objektih večjih dimenzij se izvede ravna streha, lahko pa tudi enokapna streha majhnega naklona; v obeh primerih se fasada dvigne nad nivo strešin.
– oblikovanje fasad naj sledi sodobni tehnologiji s poudarkom na enostavnejši členitvi fasad, z uporabo lesa, stekla, kovine in naravnega kamna. Uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov ni dovoljena, dovoljeni so manjši barvni poudarki;
– fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane in členjene kot glavne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti.
(površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – IK)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo s podrobnejšo namensko rabo oznake IK.
(2) Dovoljene gradnje in spremembe namembnosti:
– 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe.
(3) Oblikovanje objektov: upoštevajo se določila za oblikovanje objektov kot so določena za namensko rabo SK.
(4) Drugi pogoji:
– Hleve za gojenje živali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da se doseže čim večje razredčenje onesnaženega zraka. Lokacijo gnojišč je treba predvideti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev.
(površine za oddih, rekreacijo in šport – ZS)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora površin za oddih, rekreacijo in šport s podrobnejšo namensko rabo oznake ZS.
(2) Dovoljene gradnje:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice – samo v objektih 241 in 1212,
– 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev: samo za potrebe kampa,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo skladiščne stavbe površine do 20 m2 ter rezervoarji za vodo in druge tekočine prostornina do 20 m3 ter podzemni rezervoarji za nafto in plin prostornine do 5 m3,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo nadstrešnice,
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in za prosti čas,
– 3211 Drugi gradbeni posegi,
– 2122 Samostojna parkirišča, razen parkirišč za tovorna vozila.
(3) Posebnosti in pogoji na območjih, ki so namenjena postavitvi kampov:
– na območju, namenjenem za ureditev kampa, je dovoljena ureditev prostorov, kot so počivališča s klopmi in mizami, ognjišča ter oprema za odlaganje odpadkov; kurjenje z odprtim ognjem je na teh območjih prepovedano;
– sanitarne prostore, priključene na javno vodovodno omrežje pod sanitarnim nadzorom in priključek na kanalizacijo s ČN se locira znotraj stavbnih zemljišč v neposredni bližini;
– ograja okrog kampa se izvede v obliki lese.
(4) Oblikovanje objektov:
– v območju odprtega prostora, in sicer v območju kulturne krajine Poljanske Sore, je možna le gradnja gospodarskih objektov npr.: kozolci, toplarji, šupe in seniki;
– kozolci toplarji morajo po obliki, stavbni masi in materialih slediti avtentične objekte, ki se nahajajo na območju kulturne krajine;
– oblikovanje objektov naj sledi avtentičnim objektom območja, prednost naj ima prenova obstoječih objektov pred gradnjo novih objektov;
– novopredvideni objekti se zgradijo v lesu, z lesenimi montažnimi elementi, ki naj bodo obdelani v naravni barvi;
– športna igrišča: dovoljena je le izgradnja igrišč za potrebe športov, ki se izvajajo na prostem.
(5) Velikost objektov:
– Največja dopustna višina stavbe je 7,5 m.
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora parkov s podrobnejšo namensko rabo oznake ZP.
(2) Druga merila in pogoji:
– parkovne ureditve, objekti in ograje morajo biti na celotnem območju občine oblikovani enotno ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij;
– na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine), brez večjih zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. Parkirišča se uredijo neposredno ob komunikaciji.
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora pokopališč s podrobnejšo namensko rabo oznake ZK.
(2) Dovoljene gradnje:
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 12722 Pokopališke stavbe,
– 24204 Pokopališča.
(3) Oblikovanje:
– poslovilni objekti se oblikujejo skladno s profano dediščino območja;
– preneseni arhitekturni elementi iz drugih okolij niso dovoljeni;
– ograjevanje pokopališč je dovoljeno z avtohtono živo mejo ali s polnim, ometanim zidom.
(ostale prometne površine – PO)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora ostalih prometnih površin s podrobnejšo namensko rabo oznake PO.
(2) Dopustni objekti:
– 21122 Samostojna parkirišča.
42. člen
(območja okoljske infrastrukture – O)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij okoljske infrastrukture s podrobnejšo namensko rabo oznake O.
(2) Na območjih okoljske infrastrukture so dovoljeni vsi posegi, ki služijo nadgradnji in tehničnim izboljšavam okoljske infrastrukture (ČN; vodohrani, vodna zajetja, črpališča, razbremenilniki).
(3) Na ureditvenem območju Centra ravnanja z odpadki TOD-04 v Todražu so dovoljeni vsi posegi za ureditev zbirnega centra odpadkov. Dovoljena je gradnja objektov, ki so 24203 Objekti za ravnanje z odpadki.
(4) Območji odlagališč rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt sta območji omejene rabe prostora, kjer so dopustni posegi, ki:
– so skladni s podzakonskimi predpisi področne zakonodaje,
– ne ogrožajo dolgoročne stabilnosti odlagališč,
– omogočajo izvajanje dolgoročnega nadzora, upravljanje in vzdrževanje odlagališč.
(5) Za posege na območju odlagališč rudarske jalovine Jazbec in hidrometalurške jalovine Boršt je k projektnim rešitvam potrebno pridobiti soglasje Uprave za jedrsko varnost.
(6) Oblikovanje objektov: skladno s pogoji iz 36. člena (območja proizvodnih dejavnosti IG).
(območja komunikacijske infrastrukture – T)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij komunikacijske infrastrukture s podrobnejšo namensko rabo oznake T.
(2) Dovoljene gradnje:
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe.
(območja za potrebe obrambe – f)
(1) Na območju občine sta za zagotavljanje obrambe države opredeljeni dve območji rabe prostora za potrebe obrambe, in sicer:
– območje izključne rabe ter območje omejene in nadzorovane rabe ZAP-09 in
– območje možne izključne rabe za potrebe obrambe na Blegošu.
(2) Območja iz prejšnjega odstavka so grafično prikazana v Prikazu stanja prostora.
(3) Na območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo s področja graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe in druge ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(4) Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja v vojnem ali izrednem stanju, v krizi ter v miru za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da se uporaba območja za potrebe obrambe lahko v teh primerih takoj vzpostavi. Za posege v prostor, na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe, je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(5) V območjih omejene in nadzorovane rabe – vplivnih območjih telekomunikacijske in informacijske infrastrukture za potrebe obrambe, ob območjih z antenskimi stebri ali stolpi, je v oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi treba za vsako gradnjo novega objekta visokega nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. V oddaljenosti do 2 km od takih območij, je treba za vsako gradnjo novega objekta visokega nad 25 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, razen za gradnje novih objektov v okolici območij za potrebe obrambe na vzpetinah zunaj naseljenih območij.
(6) Pri načrtovanju infrastrukture za potrebe obrambnih dejavnosti se posebna pozornost nameni ustrezni prostorski umestitvi, zmanjšanju vplivov in potrebnih varnostnih odmikov od pomembnejše kulturne dediščine, območij varstva narave in stanovanjskih območij.
(1) Razpršena gradnja, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč.
(2) Dovoljena gradnja:
– dovoljene so rekonstrukcije in vzdrževalna dela, vključno s posegi celovitejše ureditve za ohranitev obstoječega stanovanjskega fonda;
– dozidave so dopustne v primeru izboljšave funkcionalne zasnove (dopustno enkratno povečanje zazidane površine objekta do 40 %):
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustna le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna.
(3) Oblikovanje:
– pogoji oblikovanja objektov so enaki pogojem iz 33. člena (ureditvena območja razpršene poselitve);
– oblikovanje objektov Rupnikove linije se ohranja v avtentični obliki in materialih.
(območja kmetijskih zemljišč – K1, K2)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij kmetijskih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo oznak K1 in K2.
(2) Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;
– krmišče: to je na vse strani odprt prostor brez posebej utrjenih tal in z lahko montažno streho na opornikih, ki je namenjen krmljenju živine v času, ko primanjkuje paše, in med prezimovanjem živali na pašnikih, če je njegova tlorisna površina največ 30 m² in višina najvišje točke največ 4 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena, če je streha objekta hkrati strop nad prostorom;
– napajalno korito;
– poljska pot ali gozdna prometnica;
– rastlinjak, samo kot proizvod dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti;
– čebelnjak, ki je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, samo na drugih kmetijskih zemljiščih, največje tlorisne površine do 20 m2;
– kozolec izključno za shranjevanje krme in staja, to je odprt lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 150 m2;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža);
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira;
– začasni objekti in začasni posegi, ki so oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov ali cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, ali začasna tribuna za gledalce na prostem in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone, vendar samo s soglasjem Občine Gorenja vas - Poljane, ter premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik);
– opazovalnica, to je pretežno lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica, razgledišče);
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s Pravilnikom o kriterijih za načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor na kmetijskih zemljiščih zunaj naselij;
– na območju smučišča Stari vrh je dovoljena postavitev žičniških naprav;
– dostop do objekta skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih in je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;
(3) Objekti iz prejšnjega odstavka, ki so krmišče, čebelnjak ali staja, se lahko gradijo samo na vidno neizpostavljenih lokacijah.
47. člen
(območja gozdnih zemljišč – G)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij gozdnih zemljišč s podrobnejšo namensko rabo oznake G.
(2) Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
(3) V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne dostope.
(4) V območjih nad gozdno mejo, v območjih z ostrimi vremenskimi razmerami ter v varovalnih gozdovih se ne dopušča posegov v podtalje ali vegetacijo, še posebno kadar bi to predstavljajo nevarnost za začetek erozijskih procesov.
(5) Pri gradnjah gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katera ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta, se je potrebno izogibati posegom, ki trajno degradirajo večje gozdne površine. Umeščanje energetskih objektov in naprav se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, podnožje pobočij in reliefne značilnosti. Grmišča, ki oblikujejo gozdne robove, naj se ohranijo v obstoječem stanju.
(6) V območjih gozdov so dovoljeni naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;
– gozdarske prostorskoureditvene operacije in krčitve gozdov v skladu s področno zakonodajo;
– gradnje gozdnih cest, gozdnih učnih poti, žičnic, gozdnih vlak, planinskih in sprehajalnih poti in kolesarskih poti;
– dovoljena je izvedba protipoplavnih ukrepov in gradnja prometnic v skladu s kartami Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture;
– ureditve za potrebe lova in ribolova;
– sanacije površinski kopov in cestnih usekov ter nasipov;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– gradnja čebelnjakov do 20 m2 površine in krmišča do 50 m2 površine;
– sanitarne sečnje;
– v območjih varovalnih gozdov so posegi v prostor dopustni le izjemoma za infrastrukturne objekte, če ne ogrožajo ekoloških funkcij gozdov.
48. člen
(območja površinskih voda – V, VC)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji v tem členu veljajo za enote urejanja prostora območij površinskih voda s podrobnejšo namensko rabo oznake VC.
(2) Priobalna zemljišča so vsa tista zemljišča, ki neposredno mejijo na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda (Poljanska Sora) zunaj območij naselij 40 m od meje vodnega zemljišča in 15 m od vodnega zemljišča v naseljih, na vodah 2. reda (vsi ostali vodotoki) pa 5 m od meje vodnega zemljišča.
(3) Ohranjajo in vzdržujejo se vegetacijski pasovi ob vodotokih, naravne vodotoke se ohranja v naravnem stanju, regulacije vodotokov niso dovoljene.
(4) Renaturacija reguliranih vodotokov se izvrši, kjerkoli je to možno in smiselno, predvsem na delih, ki so pomembni v krajinskem in ambientalnem smislu.
(območja mineralnih surovin – LN, LP)
(1) Na območju pričakovanih geomorfoloških podzemskih naravnih vrednot, na območju pričakovanih geoloških naravnih vrednot (kjer so predvideni posegi) ter na območju naravne vrednote Hotavlje – nahajališče hotaveljskega apnenca, naj se ob odkritju fosilov o tem čim prej obvesti območno enoto pristojnega organa za varstvo narave.
(2) Na vseh območjih potencialno perspektivnih nahajališč, kjer je predvidena možnost izkoriščanja mineralnih surovin, se bo le ta vršil skladno z OPPN in s sočasno sanacijo.
(3) Za nelegalne kope, ki nimajo ustreznih dovoljenj, se lahko predvidi le sanacija (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin). Nelegalni kopi, ki so že samosanirani, se prepustijo nadaljnjemu zaraščanju.
50. člen
(splošni PIP glede lege objektov)
(1) Odmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru funkcionalne parcele objekta.
(2) Novogradnje stavb morajo biti odmaknjene najmanj 2,5 m od tujih zemljišč in najmanj 4,0 m od tujih stanovanjskih objektov, pri čemer se odmik meri od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenega dela objekta.
(3) Novogradnje stavb se gradijo na odmiku najmanj 6,0 m od lokalne ali krajevne ceste in 4,0 m od javne poti; oziroma manj s soglasjem Občine Gorenja vas - Poljane.
(4) Določbe glede potrebnega odmika prvega odstavka tega člena ne veljajo, ko gre za:
– nadzidavo ali rekonstrukcijo brez povečave tlorisa;
– nadomestno gradnjo, ki pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta, ki ima enake ali manjše gabarite ter enako namembnost, kot jih ima obstoječi objekt na tej lokaciji, ki je predmet odstranitve ob dovolitvi nadomestne gradnje;
– gradnjo ograj in mejnih zidov višine do 1,0 m, podpornih zidov višine do 1,0 m nad obstoječim terenom tujega zemljišča oziroma višine do 1,5 m nad obstoječim terenom investitorja, talnih ureditev in za gradnjo podzemne infrastrukture;
– za gradnjo ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov višine do 3,0 m, kjer je odmik najmanj 1,50 m od tujega zemljišča;
– ko gre za dopolnitev strnjene ulične pozidave, pri čemer nov objekt ali prizidava ne sme biti v manjšem odmiku kot so sosednji objekti v nizu.
(5) Odmik med fasado z odprtinami bivalnih prostorov v stanovanjskem objektu in stavbami na sosednjem zemljišču ne sme biti manjši od 8,0 m.
(6) Z gradnjo se brez soglasja lastnika sosednjega objekta ne sme prekomerno poslabšati osončenost bivalnih prostorov. Za prekomerno poslabšanje osončenosti se šteje, če bi bila osončenost bivalnih prostorov zaradi načrtovane gradnje ob zimskem solsticiju krajša od 1 ure ali ob enakonočju krajša od 3 ur.
(7) V soglasju z lastnikom tujega zemljišča oziroma stanovanjskega objekta se nov objekt lahko gradi ali prizida tudi v manjšem odmiku, kot je določeno v tem členu.
(8) Pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Posegi v grajeno strukturo naselja morajo ohranjati kakovostne arhitekture posameznih območij in izboljševati nekakovostne izvedene posege.
(splošni PIP glede velikosti)
(1) Vse gradnje novih objektov se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe legalne zazidave, prav tako to velja za dozidave in nadzidave objektov.
(2) Pri določanju višine objektov je treba, poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov, upoštevati tudi vertikalne gabarite naselja, oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja.
(3) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
(PIP glede ureditve okolice)
(1) Ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovno povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijskimi podatki projektne dokumentacije.
(2) Višinske razlike na stavbnem zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Višinske razlike se lahko premostijo tudi s podpornimi zidovi ali škarpami do višine 1,5 m, izvedenimi v kamnu ali z lesenimi kaštami. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja kadar obstaja nevarnost rušenja terena. V tem primeru morata biti podporni zid ali škarpa, ki nista namenjena potrebam gradnje javne infrastrukture, izvedena v kaskadah. Višina posamezne kaskade znaša do 1,5 m, z vsaj 1,0 m vodoravnega zamika med posameznimi kaskadami.
(3) Ograjevanje parcel je dovoljeno z ograjami ali z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, v skladu z obstoječimi ureditvam okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m.
(4) Pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je potrebno upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi ali tehnološkimi zahtevami.
(5) Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino.
(6) Obstoječi visokodebelni sadovnjaki se v največji meri ohranjajo, pri novih zasaditvah se uporabljajo stare avtohtone sorte.
(7) Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi funkcionalno oviranim osebam.
(PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dovoljena v skladu z določili za podrobno namensko rabo zemljišč.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti naj s svojo velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi ne kvarijo splošnega videza prostora in v prostoru ne izstopajo. V primeru dopolnitve obstoječe pozidave naj z oblikovnimi značilnostmi ne odstopajo od že zgrajenih objektov, oziroma naj sledijo kvalitetnim lastnostim zgrajenih objektov.
(3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti v skladu s pogoji, ki veljajo za gradnjo v posamezni EUP glede na podrobno namensko rabo zemljišč.
(4) Če nezahteven ali enostaven objekt posega na območja varstva in varovanj, je obvezna pridobitev soglasij pristojnih organov.
(5) Nezahtevni in enostavni objekti, ki lahko imajo samostojne priključke na omrežja gospodarske javne infrastrukture, so:
– tisti, ki se gradijo na stavbnih zemljiščih,
– rastlinjaki, vendar samo na vodovodno omrežje,
– majhnih stavb in majhnih stavb kot dopolnitev obstoječe zazidave ni mogoče graditi na zemljiščih večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se urejajo z OPPN.
(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo kmetijsko-gozdarskih objektov:
– na območju kulturne krajine se lahko postavijo pomožni kmetijsko gozdarski objekti za potrebe, ki so neposredno vezane na dejavnost kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah;
– gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je dovoljena le investitorjem, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev;
– gradnja novih gozdnih prometnic je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
(7) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo objektov za oglaševanje:
– signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe morajo biti postavljene na stavbnih namenskih rabah in na način, ki ga predpisuje lokalna skupnost;
– postavitev reklamnih panojev (jumbo plakatov) in svetlobnih napisov je na območju Občine Gorenja vas - Poljane prepovedana.
(8) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo pomožnih objektov v javni rabi:
– ob tematskih poteh (planinske, pohodne, kolesarske in druge turistične tematske poti) je dovoljena gradnja pomožnih objektov v javni rabi na vseh namenskih rabah prostora.
(PIP za gradnjo začasnih objektov)
(1) Začasen objekt je namenjen prireditvam ali sezonski ponudbi. Postavi se samo za namen in čas prireditve ali med sezono. Postavitev je dovoljena na podlagi soglasja Občine Gorenja vas - Poljane. V soglasju se določi tudi namen in trajanje postavitve.
(2) Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa, za katerega je bil postavljen.. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil postavljen.
(3) Začasni objekti nimajo samostojnih priključkov na GJI.
55. člen
(1) Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe in mora imeti možnost priključevanja na infrastrukturne objekte in naprave ter možnost ustreznega parkiranja in dovoza do parcele.
(2) Velikost parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, nezahtevne in enostavne objekte, oblikovanost zemljišča, lego sosednjih objektov, obstoječe parcelne meje in lastništvo;
– dostope in dovoze z javne ceste ali poti, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, potek komunalnih in energetskih vodov;
– sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup, interventne poti).
(3) Pred izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno na območju gradbene parcele vzpostaviti enotno katastrsko parcelo. Kadar na območju gradbene parcele z geodetskimi postopki ni mogoče vzpostaviti enotne katastrske parcele, je gradbena parcela izjemoma lahko sestavljena iz več katastrskih parcel. Gradbena parcela mora biti pregledno označena na zemljiškem katastru projektne dokumentacije, v kateri mora biti opredeljena njena velikost. Določilo ne velja pri gradnji gospodarske javne infrastrukture in pri rekonstrukcijah objektov.
(4) Površina gradbene parcele z novogradnjo enostanovanjske hiše je minimalno 550 m2, na strmih in reliefno razgibanih legah je velikost gradbene parcele stanovanjskih objektov lahko tudi večja, vendar ne večja od 1000 m2. Ta pogoj ne velja za nadomestno gradnjo znotraj obstoječe strnjene pozidave, kadar zaradi bližine obstoječih sosednjih objektov ni mogoče zagotoviti predpisane površine gradbene parcele iz tega člena ter za gradnjo enostanovanjskih hiš na namenski rabi A, kjer je minimalna gradbena parcela 400 m2.
(5) Gradbena parcela, na kateri stoji objekt oziroma je bilo zanj pridobljeno gradbeno dovoljenje, je lahko predmet parcelacije samo v primerih, če sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za objekt (velikost gradbene parcele, odmiki od parcelnih mej, FZ, FI, parkirne površine in podobno).
(6) Pri določanju grajenega območja kmetije se upoštevajo zemljišča, na katerih stojijo stanovanjske stavbe in gospodarska poslopja kmetije, medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(7) Pri določanju gradbene parcele objektov proizvodnih dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za tovorna vozila, drugo mehanizacijo in za deponije.
3.5. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(PIP glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektro omrežje, zadostno oskrbo s pitno vodo ter urejeno odvajanje odpadnih voda. Dopustna je tudi sočasna gradnja objektov in priključkov.
(2) V koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah, razen izjemoma ob soglasju upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda.
(3) Posamezni komunalni objekti in naprave (transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd.) morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
(4) Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Gradnja objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti so dovoljeni le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:
– pri regionalnih cestah 15 m,
– pri občinskih lokalnih cestah 6 m,
– pri krajevni cesti 6 m,
– pri javnih poteh 4 m.
(1) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Zagotovitev parkirnih mest na javnih parkirnih površinah je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja občinske uprave Občine Gorenja vas - Poljane. Občinska uprava soglasje izda v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
(2) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi, se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(3) Parkirišča za potovalne kombije morajo biti opremljena s sanitarijami in sanitarnim prostorom za zbiranje odpadnih voda iz potovalnih kombijev.
(4) Parkirna mesta in garaže morajo biti razporejene in izvedene tako, da hrup in smrad ne motita dela, bivanja in počitka v okolici. Parkirišča, ki po površini presegajo 20 PM, je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami (drevoredi), spremembami tlakov in drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(5) Najmanjše potrebno število parkirnih mest pri novogradnjah:
– 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto,
– 1 parkirno mesto na 35m² BTP upravnih ali poslovnih prostorov,
– 1 parkirno mesto na 40 m² BTP trgovske stavbe,
– 1 parkirno mesto na 2 zaposlena v objektih namenjenim obrtnim dejavnostim,
– 1 parkirno mesto na 4 sedeže v gostinskem objektu.
(6) Parkirna mesta in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil, v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(oskrba s pitno in požarno vodo, varovanje vodnih virov)
(1) Novogradnje objektov, ki potrebujejo vodooskrbo, se v območjih stavbnih zemljišč, ki so opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, priključijo na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Novogradnje objektov, ki potrebujejo vodooskrbo, se lahko v območjih stavbnih zemljišč, ki niso opremljena z javnim vodovodnim omrežjem, opremijo z lastnim vodovodnim zajetjem ob pogoju, da se pridobi potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in biološke analize vodnega vira.
(3) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter za zagotavljanje požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi. Na območjih, kjer ni zagotovljenih zadostnih količin požarne vode, se uredi požarne bazene ali druge možne izvedbe za zagotavljanje požarne vode v skladu s predpisi.
(4) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(5) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, je treba upoštevati državne predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(6) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za vode.
(7) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo:
– za Poljansko Soro v širini 40 m od zgornjega roba brežine izven naselij in 15 m v naseljih;
– za druge vodotoke pa 5 m od zgornjega roba brežine.
(8) Na priobalnem zemljišču mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka. Gradnja objektov in trajnih ovir ni dopustna, razen za mline, žage in male hidroelektrarne ter vstopno-izstopna mesta oziroma pristanišče za plovila celinske plovbe, kjer je to dopustno skladno s področno zakonodajo. Pred posegi v območja voda in priobalna zemljišča je potrebno predhodno pridobiti soglasje Uprave RS za pomorstvo iz 10. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah – ZPCV (Uradni list RS, št. 30/02, 29/17 – ZŠpo-1 in 14/17 – PZ-G).
(9) Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vegetacijske pasove ob vodotokih se ohranja in vzdržuje, v teh območjih so dopustne ureditve rekreacijskih poti in drugih ureditev za potrebe rekreacije v naravnem okolju.
(10) Pri urejanju objektov in naprav z derivacijo (npr. malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic) odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.
(11) Strojnica malih hidroelektrarn (MHE) mora biti postavljena nevpadljivo, velikost ne sme presegati dimenzij, ki jih narekuje tehnologija. Generatorska etaža strojnice s pristopom mora biti nad nivojem stoletne visoke vode. Če je strojnica v poplavnem območju, je to lokacijo potrebno strokovno utemeljiti s hidravličnimi presojami. Strojnica ne sme ovirati dostopa do struge zaradi vzdrževalnih ali intervencijskih del. MHE naj se locira izven varovanih območij in izven območij naravnih vrednot.
60. člen
(zbiranje in odvajanje ter čiščenje odpadnih voda)
(1) Kanalizacija mora biti zgrajena v ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je zgrajen mešan sistem kanalizacije. Vsa kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(2) V območjih, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, je priključevanje novozgrajenih in obstoječih objektov na javno kanalizacijo obvezno.
(3) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, ki niso pokrita s kanalizacijskim sistemom, je treba odvajati v male čistilne naprave z ustrezno zmogljivostjo čiščenja. Izven območij aglomeracija se izjemoma lahko gradijo nepretočne greznice. Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, je treba predhodno primerno očiščeno industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo. Gnojišča in gnojnične jame morajo biti urejene skladno s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem iz kmetijskih virov.
(4) Za padavinsko odpadno vodo, ki odteka s streh stavb oziroma z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin, je treba zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
(5) Kadar je padavinska odpadna voda, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin tako onesnažena, da se v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest, ne sme odvajati v vode, je treba na območju, kjer ni javne kanalizacije, to vodo zajeti v zadrževalniku padavinske odpadne vode, obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinske odpadne vode.
(6) Če je padavinska odpadna voda onesnažena z usedljivimi ali plavajočimi snovmi, je treba v primeru, da se odvaja v javno kanalizacijo, zagotoviti mehansko čiščenje v usedalniku. Razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je dovoljeno samo za padavinsko odpadno vodo, ki odteka s površin objektov, ki so opredeljeni s predpisi, ki urejajo odvajanje odpadnih voda.
(7) Kjer se padavinska odpadna voda vodi preko meteorne kanalizacije v površinske odvodnike, naj se hipni odtok z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin zmanjša z zadrževanjem padavinskih odpadnih voda z zatravitvijo, travnimi ploščami ali morebitnimi suhimi zadrževalniki.
61. člen
(1) Ekološki otoki naj bodo v naselju ali v odprtem prostoru dostopni in oblikovani skladno s celostno podobo urbane opreme. Uporabljeni materiali naj bodo čim bolj naravni (kamen in les).
(2) Zbiranje nevarnih in ostalih komunalnih odpadkov mora potekati ločeno v centru za zbiranje odpadkov Todraž.
62. člen
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)
(1) Varovalni pas elektroenergetskega omrežja je širok:
– vzdolž nadzemnega voda nazivne napetosti 20 kV 10 m;
– vzdolž podzemnega voda nazivne napetosti 20 kV 1,0 m.
(2) Širina varovalnega pasu se meri levo in desno od osi linijskega infrastrukturnega objekta ali od varovalne ograje objekta oziroma od zunanjega roba objekta, če nima varovalne ograje.
(3) Elektroenergetski objekti in nadzemni daljinski vodi se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam, pogledom na prostorske dominante.
(4) Koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije transformatorskih postaj je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako od osi daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami. Posegi v varovalnem pasu elektroenergetskih objektov so izjemoma možni v primeru, da se zagotovi ustrezna mehanska zaščita ali prestavitev oziroma umik elektroenergetskih objektov, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno stopnjo varstva pred sevanjem glede na namensko rabo prostora.
– varovalni koridor 20 kV – 20 m (10 m + 10 m). V koridorju obstoječih in predvidenih daljnovodov gradnjah novega objekta, gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena. Za vsak poseg v koridor je potrebno soglasje upravljavca;
– objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam.
(5) V naseljih se elektroenergetsko omrežje izvede v podzemni kabelski izvedbi. Priključki odjemalcev na omrežje se prav tako izvedejo v podzemni izvedbi.
(6) V območjih kulturne dediščine in v vplivnih območjih kulturne dediščine je nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje speljati podzemno, razen če gre za arheološko dediščino – v tem primeru naj vodi potekajo izjemoma ob robovih naselij ali gozda.
(7) Transformatorska postaja naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine, umaknjena mora biti iz smeri vedut in prostorske dominante.
(8) Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob poti ali ob cesti. Ceste in hodniki za pešce se opremijo z nizkimi uličnimi svetilkami.
(9) Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le svetila, ki usmerjajo svetlobo samo na osvetlitvi namenjeno površino in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe (halogenska svetila), namestitve novih obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (največ do 22. ure), posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Za osvetljevanje poti, ulic, cest in objektov se lahko uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. Uporablja naj se žarnice, ki oddajajo rumeno svetlobo, ne oddajajo UV spektra in imajo barvno temperaturo do 3 000 K. Namestitve novih obcestnih svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (največ do 22. ure), posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
(1) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na objektih je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša.
(2) V skladu z predhodnimi prostorskimi in okoljskimi preveritvami in utemeljitvami se omogoči izvedba raziskav za izrabo geotermične energije ter njena izraba.
64. člen
(1) Nove objekte komunikacijskega omrežja, rekonstrukcije in priključke telekomunikacijskega omrežja se v naseljih gradi podzemno. Za gradnje in priključevanje na obstoječe omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Telefonsko in kabelsko omrežje je potrebno projektirati po istih trasah. Varovalni pas, merjeno od osi posameznega voda, znaša 1,5 m. Za posege v varovalni pas objektov in omrežij telekomunikacijske infrastrukture je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe.
(2) Novi vodi komunikacijskega omrežja se gradijo podzemno.
(3) Postavitev objektov in naprav mobilne telefonije je potrebno načrtovati v primerni oddaljenosti od stanovanjskih in drugih objektov, občutljivih na elektromagnetno sevanje. Objekte se v prostor umešča tako, da so vidne in okoljske kvalitete najmanj prizadete, posebno to velja za območja varstva narave in kulture.
(4) Za vse antene mobilne telefonije je potrebna preveritev vpliva na vizualno okolje in soglasje pristojne občinske službe.
3.6. Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi nesrečami ter obramba
(PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga ter iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine ter prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorskimi izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
a. Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
b. Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je potrebno upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča.
c. Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
d. Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
e. Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
V primeru, da se območje urejuje z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
f. Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
g. Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
66. člen
(PIP za celostno ohranjanje narave)
(1) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(2) Pri izvajanju posegov in dejavnosti se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(3) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se: živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja. Rastlinam pa se čas izvajanja prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(4) Na območja Nature se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(5) Umeščanje novih odprtih kopov na območju Natura 2000 – pSCI Blegoš ni možno. Na obstoječih nelegalnih kopih je možna eksploatacija do sanacije, pod pogoji, ki bodo izhajali iz sanacijskega načrta, izdelanega v sodelovanju z biologom.
(6) Za zagotavljanje varstva zavarovanih vrst netopirjev v območjih z in izven naravovarstvenega statusa naj se upoštevajo naslednje usmeritve:
– dela na objektih, ki so prezimovališča oziroma zatočišča netopirjev na območju Občine Gorenja vas - Poljane, naj se izvedejo izven sezone razmnoževanja netopirjev, ki je od aprila do septembra, in na način, da bivanje in izletavanje živali ni moteno;
– obiskovanje slemenske utrdbe Hlavče njive naj se zaradi prezimovanja netopirjev v obdobju od oktobra do aprila omeji;
– omenjenih objektov naj se ne osvetljuje; izjemoma je osvetljevanje objektov možno na način, da bo vpliv osvetljevanja na netopirje čim manjši (ne osvetljuje se lin, skozi katere izletavajo netopirji). Objektov naj se ne osvetljuje ob mraku, ampak šele kasneje, ob popolni temi;
– kjer je le možno naj se namesti svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop;
– med 23:00 in 05:00 se zmanjša osvetljenost javnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost;
– v bližini objektov in jam naj se v največji možni meri ohranja grmovna in drevesna vegetacija ter naravni omejki;
– objekti oziroma lokacije, kjer so bila evidentirana nekatera prezimovališča, zatočišča in kotišča netopirjev, so evidentirani v prikazu stanja prostora;
– pred izvedbo gradbenih, obnovitvenih in/ali vzdrževalnih del na objektih, kjer so bila evidentirana nekatera prezimovališča, zatočišča in kotišča netopirjev ali v njihovi neposredni bližini je potrebno zaprositi za strokovno mnenje pristojnega organa za varstvo narave;
– obstoječe odprtine oziroma line (med zunanjostjo in podstrešjem, zunanjostjo in zvonikom ter med podstrešjem in zvonikom) naj se ohrani odprte.
(7) Za osvetljevanje je potrebno uporabiti popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV-svetlobe.
67. člen
(PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Varstvo pred hrupom je opredeljeno na podlagi posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) Glede stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja s hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom velja za vse površine na mirnih območjih na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih: območje prometne infrastrukture P, območje gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti G, na območju za potrebe obrambe f in na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– III. stopnja varstva pred hrupom velja za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa: na območju stanovanj SS in SK; na območju površin, namenjenih počitniškim objektom SP, na območjih, ki so namenjena površinam za turizem BT, na območjih razpršene poselitve A, na parcelah razpršene gradnje, na območju družbene infrastrukture – površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov, CU; na območjih zelenih površin, namenjenih za rekreacijo in šport, parki in pokopališča, ZS, ZP, ZK in na območju vodnih zemljišč VC.
– IV. stopnja varstva pred hrupom velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa: območja proizvodnih dejavnosti IG, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK), na območju prometne infrastrukture (PC, PO); na območju komunikacijske infrastrukture vse površine; na območju energetske infrastrukture vse površine; na območju okoljske infrastrukture vse površine (O); na območju mineralnih surovin namenjenih izkoriščanju, vse površine (LN, LP), na območju za potrebe obrambe (F) in na območjih za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Za javne prireditve, javni shod in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa.
(4) Pri gradnjah objektov je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
68. člen
(PIP za potresno ogroženost)
Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti, po MSC lestvici.
69. člen
(PIP za zaščito pred poplavami)
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(5) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(6) Območje zaščite razlivnih površin poplavnih voda je sestavni del grafičnega dela Prikaza stanja prostora in ga sestavljajo naslednje enote urejanja prostora PRE 05, PRE 06, PRE 07, POL 22, POL 23 in SVP 04. Tu veljajo naslednje omejitve in pogoji:
– v območju zaščite razlivnih površin poplavnih voda za posege v prostor ne veljajo določila Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08),
– gradnja objektov in posegov na teh območjih ni dopustna, dovoljene so rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih,
– nasipanje, oziroma preoblikovanje terena na teh območjih ni dopustno,
– dopustna je gradnja javne komunalne infrastrukture v skladu z mnenjem, oziroma vodnim soglasjem pristojnega mnenjedajalca s področja upravljanja z vodami, ter vodnogospodarske ureditve.
(7) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
70. člen
(PIP za erozijska in plazljiva območja)
(1) Po erozijskih conah je del ob večjih vodotokih v običajni erozijski coni, hriboviti v zahtevnejši, na območju nad Hotovljo (JV) pa v strogi erozijski coni.
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov;
– ogoljevanje površin;
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižjeležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije;
– zasipavanje izvirov;
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih;
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer;
– odlaganje ali skladiščenje materialov;
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom;
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge;
– vlačenje lesa.
(3) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Po potrebi se izdela tudi geomehansko preverbo stabilnosti terena.
(4) Na plazljivih zemljiščih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč;
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode;
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča;
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti najmanj:
– odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
(PIP za varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč)
Na območju občine se nahajajo prikrita vojna grobišča in vojna grobišča, ki so prikazana v Prikazu stanja prostora.
3.7. Območja, ki se urejajo s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji
(1) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo in/ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji so vsebina Priloge 1 tega odloka.
(3) V Prilogi 1 je navedeno tudi, kateri EUP imajo prilogo grafični prikaz urejanja območja.
3.8. Območja, ki se urejajo s sprejetimi in predvidenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
74. člen
(območja, ki se urejajo z OPPN)
(1) Na območjih, za katera veljajo sprejeti veljavni občinski podrobni prostorski načrti, veljajo vsi pogoji, ki jih ti načrti določajo.
(2) Izhodišča za predvidene podrobne prostorske akte so vsebina Priloge 1 tega odloka.
75. člen
(PIP na območjih predvidenih OPPN)
(1) Pred sprejetjem OPPN je na območju dovoljeno:
– tekoča vzdrževalna dela objektov in naprav,
– na gradbenih parcelah objektov, določenih z upravnim dovoljenjem, ki niso predvideni za rušenje, so dopustne vse vrste posegov,
– sprememba namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo območja,
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– gradnja pomožnih objektov, v kolikor ne ovirajo izvedbe OPPN,
– gradnja nadzemnih umetnih vodnih teles v raziskovalne namene skladno z namensko rabo območja.
(2) Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam ter razmeram na terenu.
(3) Ne glede na določbe tega člena se OPPN lahko izdela za katerokoli enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora.
(4) OPPN se lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali za manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če to ni določeno v občinskem prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega načrta, kadar:
– se za območje ali za manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže interes in ta ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami prostorskega razvoja občine, oziroma ne odstopa od prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za predlagano območje,
– so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč.
3.9. Območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
76. člen
(območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Gorenja vas - Poljane so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
– lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primerih naravnih in drugih nesreč so na vseh gasilskih domovih na območju občine;
– zbirna mesta za reševalne ekipe: Poljane – Dobje, Gorenja vas – Todraž, Javorje, Sovodenj, Trebija, Hotavlje in Lučine;
– heliodrom: na travniku pred Poljanami (med državno cesto in vodotokom Poljanske Sore, Gorenja vas – Trata (travnik pred zdravstvenim domom);
– pokopališča: na vseh obstoječih pokopališčih je možna širitev (Gorenja vas, Poljane, Javorje, Stara Oselica, Nova Oselica, Leskovica in Lučine);
– pokopališča za živali: Vršajnska grapa;
– deponija ruševin: površinski kop Lajše;
– začasne deponije za potrebe ob elementarnih nesrečah: območje eksploatacije marmorja na Hotavljah in območja opuščenih površinskih kopov;
– sanitetna sprejemališča: Kulturni dom Poljane, Gorenja vas, Sovodenj, Lučine, Hotavlje, Dom Trebija, šola Javorje in šola Leskovica;
– zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: parkirišča Todraž in parkirišča Poljane med staro in novo regionalno cesto;
– zbirna mesta za materialno pomoč: šola Gorenja vas, šola Poljane, šola Sovodenj, šola Lučine, šola Leskovica, šola Javorje in Dom Trebija;
– zbirna mesta tuje pomoči: šola Gorenja vas, šola Poljane, šola Sovodenj, šola Lučine, šola Leskovica, šola Javorje in Dom Trebija;
– lokacije za postavitev zasilnih bivališč: športna cona Poljane in športna cona Gorenja vas – Hotavlje);
– na območju občine je predvidena izgradnja suhih zadrževalnikov visokih voda na pritokih Poljanske Sore: Kebrovec, Delniščica, Brebovščica, Potoška grapa in Kopačnica;
– na območju občine so poplavna območja vzdolž Poljanske Sore, Kopačnice, Hobovščice, Brebovščice, Volaščice, Trebišnika in Ločivnice.«
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti planskih in izvedbenih aktov)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja GRV 20 – 11 Gorenja vas – Praprotnica (Uradni list RS, št. 57/13).
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja GRV 20-4 Gorenja vas (Uradni list RS, št. 20/14),
– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja SBO 59-4 Srednje Brdo – Toplice (Uradni list RS, št. 32/14),
– Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 81/10),
– Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 52/14),
– Obvezna razlaga Odloka o občinskem prostorskem načrtu (Uradni list RS, št. 45/16),
3. člen
(dostopnost občinskega prostorskega akta)
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu je občanom, organizacijam in skupnosti stalno na vpogled pri upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora na Upravni enoti Škofja Loka in na Občini Gorenja vas - Poljane.
4. člen
(veljavnost tega prostorskega akta)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-03/2016-245
Gorenja vas, dne 10. junija 2021
Občine Gorenja vas - Poljane
