Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21), 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20 in 105/21 – odl. US) je Državni zbor na seji 13. julija 2021 sprejel

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ, EPA 1963-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor je na 24. seji 7. 7. 2021 sprejel Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva (ZNUPZ, EPA 1963-VIII; v nadaljnjem besedilu: ZNUPZ).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 18. 6. 2021 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejetje Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21; v nadaljnjem besedilu: Ustava) določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

ZNUPZ, glede katerega je Vlada v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave in 21.a členom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19), saj določa ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva in socialnega varstva ter pomoč gospodarstvu. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni.

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, marca in aprila 2020 pa se je razširil tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Vlada sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi sprejeti ukrepi za zajezitev COVID-19 so predstavljali omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije in nekateri izmed njih še vedno veljajo, s čimer so nastale in še nadalje nastajajo posledice na področju gospodarstva, trga dela, zdravstva, socialnega varstva in šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe.

V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 73/21 z dne 13. 5. 2021, z veljavnostjo 17. 5. 2021 in trajanjem 30 dni, je bil ponovno objavljen Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Epidemija (t.i. drugi in tretji val) traja neprekinjeno že od 19. oktobra 2020. Razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 so sledile objave različnih pravnih aktov, ki določajo začasne ukrepe v času obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 in predstavljajo omejitve na različnih področjih javnega življenja, s čimer so nastale tudi posledice za paciente in izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Na področju zdravstva so bili zaradi posledic epidemije z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20, 175/20 – ZIUOPDVE in 82/21 – ZNB-C; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP), Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPDVE), Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP in 82/21 – ZNB-C; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) in Zakonom o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21; v nadaljnjem besedilu: ZDUOP) določeni ukrepi, s katerimi se preprečujejo oziroma blažijo negativne posledice nalezljive bolezni COVID-19. Zaradi še vedno trajajoče epidemije in tudi siceršnje potrebe po obvladovanju nalezljive bolezni COVID-19 je treba sprejeti nov zakon z nujnimi ukrepi, ki bodo omilili posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva, delovnopravnem področju in omogočili bolj učinkovito delo v zdravstvu ter povečali dostopnost do zdravstvenih storitev in varnost pri uporabi medicinskih pripomočkov.

ZNUPZ predstavlja pravno podlago za omilitev ali odpravo posledic, ki so nastale zaradi širjenja virusne okužbe SARS-CoV-2 (COVID-19) tako pri posameznikih, ki so uporabniki zdravstvenih storitev ali delojemalci, kot tudi na ravni izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delodajalcev.

Poglavitni ukrepi in specifični cilji so:

– podaljšanje ukrepa nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev iz 34. do 36. člena ZZUOOP;

– določitev načinov naročanja, vodenja seznama naročenih oseb in načina izvedbe cepljenja proti COVID-19, vključno s ciljnimi skupinami in vrstnim redom skupin za cepljenje, v skladu z nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19 in določitvijo Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije za nadzor nad izvajanjem cepljenja ter kazensko določbo za kršitve pravilnika, ki ureja področje cepljenja v skladu z nacionalno strategijo;

– določitev možnosti in pogojev za donacijo ali odprodajo viška zdravil in cepiv proti COVID-19 ali humanitarne pomoči v obliki donacij zdravil in cepiv proti COVID-19 drugim državam članicam Evropske unije, schengenskega območja ali tretjim državam;

– možnost povezovanja zbirk ZZZS in CRPP, kar bo omogočilo dejansko izvedbo določil predpisov, ki določa za določene zdravstvene storitve (testiranje, cepljenje), povezane s COVID-19, da ZZZS učinkovito izvaja nadzor nad beleženjem in obračunavanjem storitve, kot to predvidevajo z epidemijo povezani predpisi. S tem je povezana tudi predlagana sprememba zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje, ki v zbirkah ZZZS omogoča obdelavo podatkov, ki tak nadzor omogoča;

– določa se možnost povezovanja zbirk eZdravja s centralno storitvijo za spletno prijavo in elektronski podpis. Navedeno omogoča dostop pacientov do portala zVEM na podlagi SiPass prijave, kar bo pomenilo, da lahko do potrdil o cepljenju, testiranju in prebolevnosti dostopajo tudi na mobilnih napravah, kar pomeni lažji dostop pacientov do »Digitalnega zelenega potrdila«, ki jim bo omogočalo dokazovanje statusa izjem pri prehodu meja znotraj EU (v sistemu EUdPLF);

– v okviru sprememb zakona s področja zbirk podatkov v zdravstvu se v okviru zbirke eNapotnica in eNaročilo določneje ureja pravno podlago za zbirko centraliziranega nacionalnega seznama za spremljanje seznama naročenih za cepljenje in ostale zdravstvene storitve na primarni ravni (npr. testiranje na COVID), kar je predpogoj za uvedbo nacionalne informacijske rešitve za naročanje na cepljenje. Hkrati se vzpostavlja tudi podlago za spremljanje komunikacije s pacienti ali med zdravstvenimi delavci glede naročila ali napotnih listin in hkrati podlago za spremljanje kakovosti storitev, ki se bo predvidoma izvajala za storitve v okviru nacionalnega razpisa;

– s spremembami Evidence uporabnikov eZdravja se vzpostavlja pravna podlaga za obdelavo podatkov o kontaktnih podatkih osebe (telefonu in elektronskem naslovu) in omogoča povezovanje s centralno storitvijo za spletno prijavo in elektronski podpis v upravljanju Ministrstva za javno upravo. Navedeno omogoča registracijo zdravstvenih delavcev v nacionalni rešitvi za naročanje na cepljenje proti COVID-19;

– vzpostaviti novo zbirko NIJZ 76 zaradi povezovanja s sistemom EUdPLF;

– na področju mikrobioloških preiskav se določa pravna podlaga za genomsko sekvenciranje, spremljanje SARS-CoV-2 v odpadnih vodah in natančno karakterizacijo variantnih virusov, kar bo omogočilo določanje novih različic virusa in pokazalo širjenje teh ter podalo informacije, potrebne za sprejemanje ukrepov za zajezitev širjenja;

– ureditev dodatkov za neposredno delo s COVID-19 pacienti, ki opravljajo delo prek zunanjega izvajalca na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju z izvajalci zdravstvenega varstva;

– podaljšanje veljavnosti ukrepa izvajanja in financiranja PCR testiranja iz proračuna Republike Slovenije;

– zagotavljanje financiranja specializacij s področja klinične psihologije za deset novih specializacij z začetkom v letu 2021;

– spodbuditi specializacije iz družinske medicine;

– ureditev nadomestil plače delavcem zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ki se uporablja od 1. julija 2021;

– dopolnitev že sprejetega ukrepa podaljšane zdravstvene obravnave za osebe po zaključenem bolnišničnem zdravljenju po preboleli bolezni COVID-19;

– podaljšanje obdobja za izpolnitev pogoja glede izobrazbe za tehnike zdravstvene nege iz prehodnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17);

– ureditev možnosti začasnega prenosa obsega programov zdravstvene dejavnosti oziroma zdravstvenih storitev med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS;

– sprememba roka za vložitev zahtevkov delodajalcev po 46. členu ZIUPOPDVE;

– vzpostavitev nujnega operativnega centra za izvajanje epidemioloških preiskav oziroma nadgraditev zmogljivosti epidemiološke službe NIJZ;

– podaljšanje ukrepov sofinanciranja obvezne strateške zaloge osebne varovalne opreme (37. člen ZZUOOP) in sofinanciranja medicinske opreme in ukrepov na področju javnega zdravja (38. člen ZZUOOP) oziroma pri izvajalcih s področja socialnih storitev;

– ureditev samotestiranja s SARS-CoV-2 testi pod pogojem predhodnega strokovnega svetovanja v lekarnah ali specializiranih prodajalnah, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s predpisom o medicinskih pripomočkih in s predpisom, ki ureja zdravila in

– začasni odstop od predpisa, ki ureja javna naročila, glede administriranja.

Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino, povezano s COVID-19, in sledijo načelu varovanja zdravja in življenja ter socialne varnosti ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. V luči negotovosti v zvezi s posledicami COVID-19, ki se kažejo po svetu, zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Nujni ukrepi, ki jih država sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic COVID-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra.

ZNUPZ tako predstavlja dodatni nujni in začasni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev pomoči pri omilitvi in odpravi posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo.

Glede na navedeno Državni zbor ugotavlja, da se ZNUPZ nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.