Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. julija 2021.
Št. 003-02-3/2021-122
Ljubljana, dne 13. julija 2021
Borut Pahor
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ GOSPODARSTVU IN TURIZMU PRI OMILITVI POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPGT)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: epidemija) spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
– Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP),
– Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US),
– Zakona o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije odstopa od določb:
– Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP),
– Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15 in 139/20),
– Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20),
– Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19),
– Zakona o rudarstvu (Uradni lis RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ),
– Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21).
(3) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije določajo tudi začasni ukrepi na področju gospodarstva, zlasti turizma, gostinstva, industrije srečanj in dogodkov, ter na področjih dela, športa in kulture.
II. DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP) se v 36. členu v četrtem odstavku besedilo »Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1)« nadomesti z besedilom »iz šestega odstavka tega člena«.
V šestem odstavku se besedilo »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1 in sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020, str. 1 ter sprememba UL C št. 164 I z dne 13. 5. 2020, str. 3.)« nadomesti z besedilom »(UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6)«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Finančne spodbude se v skladu s tem členom upravičencem lahko dodeljujejo do 31. decembra 2021.
(8) Ukrepi iz tega člena se lahko začnejo izvajati po njihovi odobritvi s strani Evropske komisije.«.
2. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št.175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US) se v 112. členu doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prejšnji odstavek upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021 in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.«.
Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi in osmi odstavek.
V 116. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na izpad dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz sedmega odstavka tega člena, opredeljenega v predpisu iz četrtega odstavka tega člena, glede na enako obdobje v koledarskem letu 2019. Če vlagatelj ni imel dokončnega dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti v obdobju, ki je enako upravičenemu obdobju pomoči v koledarskem letu 2019, se finančno nadomestilo dodeli v višini razlike povprečnega dohodka in dohodka v upravičenem obdobju pomoči iz prejšnjega stavka. Povprečni dohodek je zmnožek povprečnega mesečnega dohodka v obdobju od dokončnosti dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti do datuma, določenega s predpisom in števila mesecev upravičenega obdobja nadomestila iz četrtega odstavka tega člena.«.
V četrtem odstavku se za besedo »postopek« dodata vejica in besedilo »upravičeno obdobje nadomestila iz sedmega odstavka tega člena, rok za vlaganje vlog«.
Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6).
(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 1. oktobra 2020 do 11. oktobra 2021.«.
V 117. členu se v prvem odstavku besedilo »30. junija 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2021«.
V 118. členu se v četrtem odstavku besedilo »30. junija 2021« nadomesti z besedilom »31. decembra 2021«.
3. Zakon o dajatvah za motorna vozila
V Zakonu o dajatvah za motorna vozila (Uradni list RS, št. 54/17) se v 14. členu v prvem odstavku besedilo »enega leta« nadomesti z besedilom »dveh let«.
III. DEL ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENEGA ZAKONA
1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19
Ne glede na šesti odstavek 35. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) je ponudnik na področju turizma, pri kateremu se bon unovči, poslovni subjekt, ki je na dan unovčenja bona:
– vpisan v Poslovni register Slovenije in
– vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javno pravne evidence in storitve, kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in
– opravlja dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008:
– 55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov,
– 55.201 – Počitniški domovi in letovišča,
– 55.202 – Turistične kmetije s sobami,
– 55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom,
– 55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča,
– 55.209 – Druge nastanitve za krajši čas,
– 55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
2. Zakon o trgovini
(1) Ne glede na tretji in četrti odstavek 8. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15 in 139/20) se lahko obratovalni čas prodajalne na letališčih, turistično informacijskih centrih in muzejih določi brez omejitev.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvaja do 31. decembra 2022.
3. Zakon o vodah
(1) Ne glede na tretji odstavek 162. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20; v nadaljnjem besedilu: ZV-1) se sredstva Sklada za vode lahko porabljajo tudi za financiranje izvajanja javne službe iz 161. člena ZV-1.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka se izvaja v obdobju do 31. decembra 2021.
4. Zakon o rudarstvu
(1) Ne glede na 50. člen Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ) se veljavnost rudarskih pravic za izkoriščanje, ki so bile podeljene na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, za katere koncesijska razmerja potečejo v letu 2021 ali v letu 2022, podaljša na predlog koncesionarja za 18 mesecev.
(2) Koncesionarji iz prejšnjega odstavka morajo predlog za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi vložiti najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega zakona. S sklenitvijo dodatka h koncesijski pogodbi se za enako obdobje, kot se podaljša koncesijsko razmerje, podaljša tudi veljavnost rudarske pravice po samem zakonu. Koncesionarji morajo podpisani dodatek vrniti ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, najpozneje v enem mesecu od vročitve.
(3) Koncesionarjem iz prvega odstavka tega člena, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne vložijo predloga za sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi, in koncesionarjem, ki v roku iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, ne vrnejo podpisanega dodatka, se rudarska pravica in koncesijsko razmerje ne podaljšata in prenehata v skladu z veljavno koncesijsko pogodbo.
5. Zakon o davku na dodano vrednost
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so od 1. maja 2021 do 31. decembra 2021 dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ob uvozu, v zvezi s Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103 I z dne 3. 4. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije (EU) 2021/660 z dne 19. aprila 2021 o spremembi Sklepa (EU) 2020/491 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 140 z dne 23. 4. 2021, str. 10), oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
a) blago je namenjeno za:
– brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz b) točke tega odstavka, ali
– brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz b) točke tega odstavka;
b) blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo, ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.
(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji a) točke prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene spopadanja z epidemijo oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje a) točke prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.
(3) Organi in organizacije iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi a) točke prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.
(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV, in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz a) točke prvega odstavka tega člena.
(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV, in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz a) točke prvega odstavka tega člena.
(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz b) točke prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.
(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.
(8) Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 1. maja 2021 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.
(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.
(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
6. Zakon o osebni izkaznici
Ne glede na 9. člen Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21) lahko osebno izkaznico, izdano na podlagi Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11), ki ji je potekla veljavnost od 29. marca 2020, državljan Republike Slovenije do 31. decembra 2021 uporablja kot javno listino za izkazovanje istovetnosti in državljanstva, če v tem času ni spremenil na osebni izkaznici vpisanega osebnega imena, prebivališča, datuma rojstva ali EMŠO, če mu ni prenehalo državljanstvo Republike Slovenije in če fotografija na osebni izkaznici še izkazuje njegovo pravo podobo.
1. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas
(1) S tem zakonom se z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnih razlogov ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas (v nadaljnjem besedilu: odreditev dela s skrajšanim delovnim časom).
(2) Delodajalec, ki delavcu skladno s prejšnjim odstavkom zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: delno povračilo nadomestila plače).
(1) Pravico do delnega povračila nadomestila plače po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki:
– je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register Slovenije vpisana pred 31. decembrom 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31. december 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in
– po njegovi oceni najmanj 10 odstotkov zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela in
– mu je s predpisom Vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti.
(2) Do delnega povračila nadomestila plače niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov.
(3) Odreditev dela s skrajšanim delovnim časom na podlagi tega zakona ni možna delavcu v času teka odpovednega roka.
(4) Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom se mora delodajalec o obsegu dela s skrajšanim delovnim časom, številu zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanju odreditve posvetovati s sindikati pri delodajalcu, če sindikata pri delodajalcu ni, pa s svetom delavcev, in pridobiti pisno mnenje sindikata oziroma sveta delavcev. Če pri delodajalcu ni sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejetjem odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.
(5) Če se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, zlasti obseg dela s skrajšanim delovnim časom, število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, in trajanje odreditve, ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je treba opraviti novo posvetovanje iz prejšnjega odstavka.
(6) Delodajalec lahko ukrep uveljavlja po poteku treh mesecev od dneva nastopa dela delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
(1) Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1. julija 2021 do 30. septembra 2021.
(2) Vlada lahko ukrep iz prejšnjega člena s sklepom podaljša enkrat, za največ tri mesece, vendar ne dlje kot do 31. decembra 2021.
(3) V primeru podaljšanja ukrepa iz prejšnjega odstavka lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim časom najdlje do izteka obdobja, navedenega v sklepu Vlade o podaljšanju ukrepa.
(4) Delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače mesečno za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki mu je začasno odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) V skladu s tem zakonom ima delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom:
– pravico do plačila za delo v času, ko dejansko dela,
– za čas do polnega delovnega časa, ko v okviru odrejenega skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga,
– pravico do odmora med delovnim časom v sorazmerju s časom, prebitim na delu,
– obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom.
(3) Če je delavec v času začasno odrejenega dela s skrajšanim delovnim časom odsoten z dela v primerih, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ima mesečno pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, pri čemer se upošteva delovna obveznost delavca, kot je določena s pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas. Osnova za višino nadomestila plače se določi glede na plačo, ki bi jo delavec prejel, kot če bi delal polni delovni čas.
(4) Delodajalec pisno odredi delavcu delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa, čas trajanja dela s skrajšanim delovnim časom, razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa, čas trajanja odmora med delom, višino povračila stroškov v zvezi z delom, možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.
(5) Delavec se lahko v času odrejenega skrajšanega delovnega časa v skladu z določbami zakona, ki ureja trg dela, prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se lahko vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve.
(6) V času dela s polnim delovnim časom delavec ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom, ki ureja trg dela.
(7) Če se delavec na podlagi soglasja delodajalca vključi v ukrepe iz petega odstavka tega člena, je ne glede na drugi odstavek tega člena osnova za nadomestilo plače določena v višini, kot je določena v sedmem odstavku 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19 in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1).
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
Delavca, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, delodajalec ne sme napotiti na delo s skrajšanim delovnim časom.
(postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do delnega povračila nadomestila plače po tem oddelku zakona z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. V primeru podaljšanja ukrepa na podlagi drugega odstavka 16. člena tega zakona, je mogoče vlogo v roku iz prejšnjega stavka vložiti najpozneje do 31. decembra 2021.
(2) Pravice do delnega povračila nadomestila plače ne more uveljavljati delodajalec:
– če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem postopku,
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.
(3) Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz druge alineje prejšnjega odstavka tudi, če na dan vložitve vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena delodajalec priloži:
– pisno odredbo delavcu o skrajšanju polnega delovnega časa,
– dokazilo o izpolnjevanju pogoja iz prve alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona in pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, o nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem iz druge alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona,
– pisno izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju ne bo kršil prepovedi odpuščanja iz prve alineje drugega odstavka 21. člena tega zakona,
– soglasje za objavo podatkov iz 23. člena tega zakona,
– pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače,
– pisno izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače.
(5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike Slovenije v letu 2020.
(6) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(7) Sklep o delnem povračilu nadomestila plače mora vsebovati zlasti predmet, osnovo za izračun nadomestila plače, način izračuna delnega povračila nadomestila plače, višino delnega povračila nadomestila plače, vsebino zahtevkov za delno povračilo nadomestila plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter nadzor nad njegovim izvajanjem.
(8) Delno povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(9) Delodajalcu pripada delno povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(10) Delodajalec mora zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače za čas skrajšanega polnega delovnega časa po tem zakonu na podlagi predhodno izdanega sklepa o povračilu nadomestila plače vložiti najpozneje do 30. junija 2022.
(11) Če je delodajalec delavcem skrajšani delovni čas odredil že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. julija 2021, vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(višina delnega povračila nadomestila plače)
(1) Višina delnega povračila nadomestila plače iz drugega odstavka 14. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino polovice povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za leto 2020. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).
(2) Delodajalec upravičenost do povračila izplačanega nadomestila plače dokazuje z dokazili iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja delno povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
(1) V obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, redno izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu glede na odrejeni delež dela oziroma delnega začasnega čakanja na delo.
(2) Delodajalec ne sme:
– v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil povračila nadomestila plače po tem zakonu ali ZIUOOPE (kršitev prepovedi odpuščanja) in
– v obdobju iz prejšnjega odstavka odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom.
(3) Delodajalec je dolžan voditi evidenco o izrabi delovnega časa delavca, ki mu odredi delo s skrajšanim delovnim časom v skladu s tem zakonom, na način, da je iz nje razviden čas prihoda in odhoda z dela. Čas prihoda in odhoda z dela se mora vpisati v evidenco o izrabi delovnega časa ob dejanskem prihodu in odhodu delavca z dela.
(4) Če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.
(5) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim, tretjim ali prejšnjim odstavkom tega člena ali če je v postopku uveljavljanja pravice do delnega povračila nadomestila plače predložil neresnična dokazila iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.
(6) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva po tem zakonu, mora prejeta sredstva z zakonitimi zamudnimi obrestmi vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
(7) O vračilu prejetih sredstev na podlagi petega in prejšnjega odstavka tega člena odloči ZRSZ z odločbo. Delodajalec mora sredstva vrniti v 30 dneh po vročitvi odločbe. Zoper odločbo ZRSZ o vračilu prejetih sredstev ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(8) Delodajalec, ki je prejel delno povračilo nadomestila plače na podlagi tega zakona, mora v primeru, da je od 1. januarja 2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) najpozneje v dveh mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema povračila nadomestila plače do dneva vračila.
(9) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih sredstev iz prejšnjega odstavka izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
(10) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči v obliki delnega povračila nadomestila plače ni plačana v roku, predvidenim s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo povračila nadomestila plače)
(1) ZRSZ opravlja nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem povračila nadomestil plač po tem zakonu.
(2) Za potrebe dodeljevanja delnega povračila nadomestila plače in izvajanje nadzora ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, za katere delodajalec prejme delno povračilo nadomestila plače, in sicer osebno ime, EMŠO, zavarovalno podlago, dejanski in polni delovni čas ter izplačane plače in plačane prispevke za socialno varnost, iz obstoječih zbirk osebnih podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in FURS in od delodajalca evidenco izrabe delovnega časa.
(3) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi prejšnjega odstavka, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(5) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz drugega odstavka tega člena hranijo 30 let.
(6) ZRSZ ima pravico brezplačno pridobivati o delavcih, za katere delodajalec prejme povračilo nadomestila plače, tudi davčno številko ter druge podatke iz zbirk osebnih podatkov upravljalca Centralnega registra prebivalstva, in sicer zgolj v obsegu, potrebnem za izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem povračila nadomestila plače po tem zakonu.
(javna objava evidence prejemnikov sredstev)
Seznam prejemnikov povračila nadomestila plače po tem zakonu in podatki o višini prejetega delnega povračila nadomestila plače predstavljajo informacijo javnega značaja in so javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 15. do 23. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
(pogoji dodelitve državne pomoči)
(1) Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.10 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sporočilom Komisije Peta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 34 z dne 1. 2. 2021, str. 6) (v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir) in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.
(2) Skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
(3) Delno povračilo nadomestila plače je združljivo tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.
(upravičenost do izvajanja ukrepa)
Delodajalci so upravičeni do izvajanja ukrepa odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tudi v primeru, če jim delno povračilo nadomestila plače po tem zakonu ne bo dodeljeno ali zanj ne bodo zaprosili.
2. Začasni ukrepi na področju turizma
2.1 Pomoč za financiranje regresa za letni dopust
(pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021)
(1) Upravičenec do pomoči za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki je bila vpisana v Poslovni register Slovenije do 31. maja 2021, in ki:
– na dan uveljavitve tega zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
11.050 | Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva skladno s 77. členom Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16)) |
49.392 | Obratovanje žičnic |
55. | Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55) |
56. | Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56) |
59.140 | Kinematografska dejavnost |
77.110 | Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup |
77.210 | Dajanje športne opreme v najem in zakup |
77.340 | Dajanje vodnih plovil v najem in zakup |
79.110 | Dejavnost potovalnih agencij |
79.120 | Dejavnost organizatorjev potovanj |
79.900 | Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti |
82.300 | Organiziranje razstav, sejmov, srečanj |
85.510 | Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije |
85.520 | Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti |
86.220 | Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost – v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč |
90.010 | Umetniško uprizarjanje |
90.020 | Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje |
90.040 | Obratovanje objektov za kulturne prireditve |
91.020 | Dejavnost muzejev |
91.040 | Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot |
92.001 | Dejavnost igralnic |
93.110 | Obratovanje športnih objektov |
93.120 | Dejavnosti športnih klubov |
93.130 | Obratovanje fitnes objektov |
93.190 | Druge športne dejavnosti |
93.210 | Dejavnost zabaviščnih parkov |
93.292 | Dejavnost smučarskih centrov |
93.299 | Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas |
– dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu skladno s tretjim odstavkom tega člena,
– ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO in 51/21; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in
– ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3).
(2) Upravičenec ne more biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali iz odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 odstotkov.
(3) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020. Če ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021. Če v letu 2019 in 2020 ni posloval, je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč v skladu s 30. členom tega zakona.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.
(5) Višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust znaša 1.024 eurov na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu zneska iz prejšnjega stavka, če ima zaposleni skladno z ZDR-1 pravico do regresa v sorazmernem delu. Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 na dan uveljavitve tega zakona.
(6) Pomoč za financiranje regresa iz tega člena mora upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. Če upravičenec ne izplača regresa zaposlenim v roku, določenem v 131. členu ZDR-1, mora vrniti prejeto pomoč iz tega člena.
(7) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki od prodaje iz tega člena čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.
(8) Upravičena višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust se ugotavlja na osnovi predloženih obračunov davčnega odtegljaja, na katerih delodajalec prikaže izplačilo regresa, podatkov o zaposlenih pri delodajalcu ali drugih dokazil.
(izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust)
(1) Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov skladno s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Upravičenec predloži izjavo iz prejšnjega odstavka od 1. do 30. septembra 2021.
(3) FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20. oktobra 2021.
Sredstva za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(1) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. decembra 2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).
(2) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za financiranje regresa za letni dopust in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021 oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po ZPOMZO-1.
(3) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 27. člena tega zakona in izpolnjevanjem obveznosti vračila pomoči iz prejšnjega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Višina pomoči v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.
2.2 Pomoč industriji srečanj in dogodkov
(pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov)
(1) Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: delno povračilo), kar vsebuje kongresni turizem in organizacijo prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov (v nadaljnjem besedilu: dogodek), vključuje povračila v višini 80 odstotkov upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 odstotkov zaradi omejene izvedbe dogodkov iz tega člena. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10.000 eurov.
(2) Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1. avgusta 2021 do vključno 31. decembra 2021.
(3) Upravičeni stroški iz prvega odstavka tega člena so le tisti stroški, ki so upravičencu iz 34. člena tega zakona nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov.
(4) Obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka iz tega člena je od 13. marca 2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno.
(5) V osnovo za izračun višine delnega povračila iz prvega odstavka tega člena se ne všteva davek na dodano vrednost.
(1) Delno povračilo lahko uveljavlja pravna ali fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke (v nadaljnjem besedilu: organizator dogodkov) ali je prijavljen na sejmu kot razstavljavec (v nadaljnjem besedilu: razstavljavec) v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje naslednje pogoje:
– je vpisan v Poslovni register Slovenije na dan oddaje vloge,
– organizator dogodkov mora biti registriran za eno izmed naslednjih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
– 55.100: Dejavnost hotelov,
– 79.110: Dejavnost potovalnih agencij,
– 79.120: Dejavnost organizatorjev potovanj,
– 79.900: Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti,
– 82.300: Organiziranje razstav, sejmov, srečanj,
– 90.020: Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje,
– 93.120: Dejavnosti športnih klubov,
– 93.190: Druge športne dejavnosti,
– ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), kar ne velja za mikro in mala podjetja, ki uveljavljajo pomoč iz prejšnjega člena,
– je kot organizator dogodka moral odpovedati ali omejeno izvesti dogodek iz prvega odstavka prejšnjega člena zaradi epidemije in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno, ali je kot razstavljavec naknadno (po prijavi) s strani organizatorja prejel obvestilo o odpovedi sejma zaradi epidemioloških razmer,
– izjavlja, da njegovo delovanje ni v celoti ali delno financirano iz drugih proračunskih virov,
– mu ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, razen kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti,
– ni v postopkih zaradi insolventnosti ali postopkih prisilnega prenehanja, kot jih določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, kar je razvidno iz evidence AJPES,
– na dan oddaje vloge za izplačilo pomoči nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, višjih od 50 eurov.
(2) Za potrebe preverjanja pogojev iz osme alineje prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, podatke o tem, ali vlagatelj vloge za pridobitev nepovratne pomoči za industrijo srečanj in dogodkov izpolnjuje pogoj iz osme alineje prejšnjega odstavka, brezplačno pridobi iz evidenc, ki jih vodi FURS.
(3) Upravičenec je upravičen do delnega povračila za dogodke iz prejšnjega člena. Upravičenec ni upravičen do delnega povračila za naslednje vrste dogodkov:
– športne prireditve, ki se izvajajo v okviru državnih in mednarodnih lig in prvenstev,
– prireditve in dogodki, ki jih organizirajo politične stranke,
– politični dogodki (kot so demonstracije, protesti, ipd.),
– šolski dogodki in dogodki, povezani s šolo,
– zasebni dogodki (poroke, obletnice, ipd.),
– prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča.
(4) Šteje se, da omejena izvedba dogodka pomeni, da:
– se dogodka zaradi razlogov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena udeleži za vsaj 50 odstotkov manj udeležencev glede na kapacitete prostora, kjer se dogodek organizira, ali glede na kalkulacije v izvedbenem načrtu dogodka,
– se dogodek izvede v avdio-video izvedbi, kar pomeni, da se mora izvedba dogodka zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 preseliti v virtualno okolje.
Upravičenec mora za vsak dogodek posredovati ločeno vlogo na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.
Sredstva za izplačilo delnega povračila se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Finančna pomoč iz 33. člena tega zakona se odobri v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.
2.3 Pomoč filmski in avdiovizualni industriji
(pomoč v obliki denarnih povračil)
(1) Pomoč v obliki denarnih povračil zajema povračilo denarnih sredstev, ki ustrezajo vrednosti 25 odstotkov upravičenih stroškov, neposredno porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del s strani upravičenih oseb, določenih v 39. členu tega zakona, v času od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2021 na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: denarno povračilo).
(2) Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka so le tisti stroški, ki so upravičeni osebi nastali neposredno v povezavi s produkcijo posameznega filma oziroma avdiovizualnega dela, in so potrebni za produkcijo tega filma oziroma avdiovizualnega dela. Med upravičene stroške ne štejejo:
– notarske in odvetniške storitve,
– reprezentančni stroški,
– producentska provizija,
– stroški nabave osnovnih sredstev.
(3) V osnovo za izračun višine denarnega povračila se ne všteva davek na dodano vrednost.
(1) Denarno povračilo lahko uveljavlja vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– opravlja in je registrirana za eno izmed naslednjih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
– 59.110: Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
– 59.120: Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj,
– ni na dan 31. decembra 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 21. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), kar ne velja za mikro in mala podjetja, ki uveljavljajo pomoč iz prejšnjega člena,
– izjavlja, da se nastali stroški ne krijejo iz proračuna,
– izjavlja, da delovanje ni v celoti ali delno financirano s strani ministrstva, pristojnega za kulturo, Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije, ali iz kakšnih drugih proračunskih ali javnih virov,
– ji ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bila pravnomočno obsojena na nepogojno kazen zapora, razen kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti,
– ni v postopkih zaradi insolventnosti ali postopkih prisilnega prenehanja, kot jih določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja,
– na dan oddaje vloge za izplačilo pomoči nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, višjih od 50 eurov.
(2) Za potrebe preverjanja, ali vlagatelj vloge izpolnjuje pogoj iz sedme alineje prejšnjega odstavka, ministrstvo, pristojno za kulturo, podatke brezplačno pridobi iz evidenc, ki jih vodi FURS.
(3) Upravičenec je upravičen do denarnega povračila za produkcijo filmov, namenjenih za kinematografsko predvajanje, in avdiovizualnih del vseh zvrsti, namenjenih predvajanju v medijih, razen za avdiovizualna dela, namenjena marketingu in ekonomski propagandi.
(4) Pri presoji upravičenosti do denarnega povračila se upoštevajo naslednja merila:
– kulturni pomen filma ali avdiovizualnega dela za Republiko Slovenijo ali drugo državo članico Evropske unije;
– uporaba produkcijskih ali postprodukcijskih kapacitet na območju Republike Slovenije;
– sodelovanje izvajalcev iz Republike Slovenije.
(1) Upravičenec mora za vsak film ali avdiovizualno delo poslati ločeno vlogo na ministrstvo, pristojno za kulturo, ki o pravici do denarnega povračila odloči z odločbo po postopku javnega poziva, določenem v zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, ter v skladu s pogoji in merili, določenimi v prejšnjem členu.
(2) Pogoji, merila, upravičeni stroški in postopek izvedbe javnega poziva se podrobneje določijo v podzakonskem predpisu, ki ga sprejme minister, pristojen za kulturo.
Sredstva za izplačilo pomoči za filmsko in avdiovizualno industrijo se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Finančna pomoč iz 38. člena tega zakona se odobri v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3).
2.4 Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture
(bon za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi)
(1) S tem zakonom se ureja bon z namenom odprave posledic epidemije v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi za izboljšanje gospodarskega položaja z vidika spodbujanja potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi (v nadaljnjem besedilu: bon). Bon je unovčljiv za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Republike Slovenije.
(2) Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30. junija 2021 (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), ki je polnoletna oseba oziroma oseba, ki bo v letu 2021 dopolnila 18 let (v nadaljnjem besedilu: polnoletni upravičenec), in je upravičena do bona v višini 100 eurov. Ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu: mladoletni upravičenec), so upravičene do bona v višini 50 eurov.
(3) Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz trinajstega odstavka tega člena.
(4) Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave skrbnika, ki je določena z uredbo iz trinajstega odstavka tega člena.
(5) Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena in se ne deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave, ki je določena z uredbo iz trinajstega odstavka tega člena.
(6) Ponudnik storitev, pri kateremu se bon unovči, je za potrebe tega člena poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:
– vpisan v Poslovni register Slovenije in
– opravlja kot glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
03.120 | Sladkovodno ribištvo |
47.610 | Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami |
49.392 | Obratovanje žičnic |
55. | Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55) |
56. | Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56) |
59.140 | Kinematografska dejavnost |
77.110 | Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup |
77.210 | Dajanje športne opreme v najem in zakup |
77.340 | Dajanje vodnih plovil v najem in zakup |
79.110 | Dejavnost potovalnih agencij |
79.120 | Dejavnost organizatorjev potovanj |
79.900 | Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti |
82.300 | Organiziranje razstav, sejmov, srečanj |
85.510 | Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije |
85.520 | Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti |
90.010 | Umetniško uprizarjanje |
90.020 | Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje |
90.040 | Obratovanje objektov za kulturne prireditve |
91.020 | Dejavnost muzejev |
91.040 | Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot |
93.120 | Dejavnosti športnih klubov |
93.130 | Obratovanje fitnes objektov |
93.190 | Druge športne dejavnosti |
93.210 | Dejavnost zabaviščnih parkov |
93.292 | Dejavnost smučarskih centrov |
93.299 | Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas |
(7) Ne glede na prejšnji odstavek je ponudnik storitev tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed navedenih dejavnosti po prejšnjem odstavku.
(8) Bon se glasi na upravičenca in se unovči od začetka uporabe uredbe iz trinajstega odstavka tega člena do 31. decembra 2021. Vlada lahko do 31. decembra 2021 s sklepom podaljša veljavnost bonov za obdobje do šest mesecev. Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh po datumu unovčitve bona.
(9) Bon se unovči za plačilo storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki jo opravlja ponudnik iz šestega odstavka tega člena in je v celoti izvedena in koriščena na ozemlju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: storitev). V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Prav tako niso dovoljene posebne, ločene ponudbe paketov z boni, temveč se morajo boni obravnavati kot plačilno sredstev za storitve po običajnem ceniku ponudnika storitev. Ponudnik storitve iz šestega odstavka tega člena lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev.
(10) Upravičenec lahko svoj bon izkoristi tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev, a v skupni vrednosti do največ 100 eurov oziroma 50 eurov dobroimetja skladno z drugim odstavkom tega člena.
(11) Če upravičenec bona ne unovči do 31. decembra 2021 oziroma do roka, ki ga določi Vlada v skladu z osmim odstavkom tega člena, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.
(12) Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve mora hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v uredbi Vlade iz trinajstega odstavka tega člena, še dve leti od dneva unovčitve bona.
(13) Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz enaindvajsetega odstavka tega člena predpiše Vlada z uredbo.
(14) Sredstva za izplačilo bona zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(15) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od bona ne plača dohodnina.
(16) Bon se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev.
(17) Podatke o upravičencu do bona iz drugega odstavka tega člena FURS pridobi iz Centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve, ki na FURS v petih dneh po uveljavitvi tega zakona posreduje naslednje podatke:
– ime in priimek,
– EMŠO,
– datum in kraj rojstva,
– spol,
– državljanstvo,
– naslov stalnega prebivališča.
(18) FURS upravičencu do bona, ki še nima dodeljene davčne številke, davčno številko dodeli po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz Centralnega registra prebivalstva.
(19) Za namen izvajanja tega člena FURS uporablja podatke o poslovnih subjektih, ki jih dnevno pridobiva v davčni register iz Poslovnega registra Republike Slovenije, in podatke, ki jih posreduje ponudnik storitev, in sicer:
– podatke o upravičencu: ime in priimek ter EMŠO,
– datum in vrsto opravljene storitve,
– podatke o ponudniku storitev: naziv ponudnika storitev, matično številko ponudnika storitev, davčno številko ponudnika storitev ter naslov oziroma sedež in poslovni naslov ponudnika storitev.
(20) FURS za namen unovčitve bona in povračila sredstev v skladu s tem členom pridobi osebne podatke, navedene v sedemnajstem in devetnajstem odstavku tega člena, ter uporabi podatke iz davčnega registra. Na osnovi teh podatkov FURS vzpostavi zbirko osebnih podatkov – evidenco bonov, ki vsebuje podatke:
– o upravičencu do bona,
– podatke o ponudniku storitve, kjer je upravičenec unovčil bon in
– podatke o izplačilu bona.
(21) FURS vodi in upravlja evidenco bonov. Podatki se v evidenci bonov hranijo pet let, nato se izbrišejo.
(22) Nadzor nad ponudnikom storitev in upravičencem do bona iz tega člena izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. FURS Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije na zahtevo zagotavlja potrebne podatke za izvajanje nadzora:
– podatke o ponudniku storitev: matična številka ponudnika storitve in davčna številka;
– podatke o osebi, ki je vnovčila bon – upravičencu do bona: osebno ime upravičenca do bona, davčna številka;
– datum opravljene storitve.
(23) V primeru, da Tržni inšpektorat Republike Slovenije s pravnomočnim aktom ugotovi, da je pri unovčitvi bona prišlo do neupravičene uporabe bonov s strani ponudnika storitve ali tretje osebe v škodo upravičenca, Tržni inšpektorat Republike Slovenije posreduje podatke o pravnomočnih aktih FURS. FURS na podlagi pravnomočnega akta o ugotovljeni neupravičeni uporabi bonov vrednost takšne unovčitve bona vrne upravičencu kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS. Če je rok za unovčenje bona iz osmega odstavka tega člena potekel, mora upravičencu škodo povrniti ponudnik storitve ali tretja oseba, pri katerem je bila ugotovljena neupravičena uporaba bona.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem prejšnjega člena opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
2.5 Upravljanje z vodami
(oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih kopališč)
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se zaradi posledic epidemije oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za obdobje od 1. januarja 2021 do 15. junija 2021.
(2) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost bazenskih kopališč se zaradi posledic epidemije oprosti plačila vodnega povračila za obdobje od 1. januarja 2021 do 15. junija 2021.
(3) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločb o odmeri vodnega povračila se oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(4) Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila za vodno pravico upošteva v sorazmernem deležu pri polletni akontaciji. Razlika med z akontacijama vplačanima zneskoma in višino plačila za vodno pravico z upoštevanjem oprostitve v sorazmernem deležu se ugotovi ob izdaji poračuna plačila za vodno pravico.
(5) Ukrep iz tega člena se izvaja v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njegovi odobritvi s strani Evropske komisije.
2.6 Pomoč upravljavcem žičniških naprav
(pomoč upravljavcem žičniških naprav)
(1) Upravljavcu žičniških naprav za prevoz oseb in smučišč (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) se delno povrne izpad prihodkov od prodanih vozovnic v višini 40 odstotkov. Višina izpada prihodkov se določi kot razlika med povprečjem prihodkov iz naslova prodanih vozovnic v zimskih sezonah 2017/2018, 2018/2019 in 2019/2020, v obdobju od decembra do konca marca, in višino nadomestil, prejetih iz ukrepov za preprečitev oziroma omilitev posledic epidemije. Izpad prihodkov od prodaje vozovnic upravljavec dokazuje z izpisom analitičnega konta, ki izkazuje prodajo vozovnic.
(2) Pogoji za pridobitev pomoči iz tega člena so:
– veljavno dovoljenje za obratovanje najmanj 50 odstotkov žičniških naprav na smučišču najmanj za obdobje od 15. decembra 2020 do 15. aprila 2021,
– veljavno dovoljenje za obratovanje smučišča,
– izpolnjeni vremenski in snežni pogoji za obratovanje smučišča najmanj 20 dni na majhnem smučišču, kot ga določa zakon, ki ureja varnost na smučiščih, in najmanj 60 dni na ostalih smučiščih.
(3) Izpolnjevanje pogoja iz tretje alineje prejšnjega odstavka dokazuje upravljavec s poročilom o številu dni obratovanja ali izjavo o izpolnjenih vremenskih in snežnih pogojih.
(4) Če gre za smučišče, ki je prvo dovoljenje za obratovanje pridobilo v sezoni 2020/2021 ali smučišče, za katerega upravljavec v zadnjih treh letih ne more izkazati prihodkov iz naslova prodanih vozovnic niti za eno leto, ker ni obratovalo, upravljavcu za posamezno žičniško napravo, ob hkratnem izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena, pripada naslednja višina nadomestila:
– za vlečnico z nizko vodeno vrvjo 500 eurov,
– vlečnico 1.000 eurov,
– sedežnico 3.750 eurov,
– krožno kabinsko žičnico 5.250 eurov in
– nihalno žičnico 6.100 eurov.
(5) Če žičniška naprava nima veljavnega dovoljenja za obratovanje za celotno obdobje iz drugega odstavka tega člena, se upravljavcu povrne sorazmerni del zneska glede na veljavnost dovoljenja.
(6) Če bi upravljavec na podlagi prvega odstavka tega člena prejel nižjo finančno pomoč kot po četrtem odstavku tega člena, se mu ne glede na prvi odstavek tega člena izplača nadomestilo po četrtem odstavku tega člena.
(7) Finančna pomoč se izvaja v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira in se lahko začne izvajati po njeni odobritvi s strani Evropske komisije, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– do javnih sredstev niso upravičeni subjekti, ki so bili na dan 31. decembra 2019 že podjetja v težavah, kot so opredeljena v 18. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014/EU, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU);
– skupni znesek javnih sredstev ne sme preseči 1,8 milijona eurov na posamezno podjetje, ali 270.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, ali 225.000 eurov na posamezno podjetje, dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, pri čemer morajo biti vsi navedeni zneski izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
– javna sredstva, ki so namenjena podjetjem, dejavnim v ribištvu in akvakulturi, se ne nanašajo na nobeno vrsto pomoči iz točke a) do k) prvega odstavka 1. člena Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020);
– ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu z Uredbo 651/2014/EU, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije;
– skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne sme preseči omejitev, določenih s tem zakonom.
(8) Finančna pomoč iz tega člena se izplača na podlagi vloge upravljavca, ki jo do 13. septembra 2021 vloži na ministrstvo, pristojno za infrastrukturo. Vlogo odda na obrazcu, ki ga na spletnih straneh objavi ministrstvo, vloži pa jo v pisni obliki po pošti ali elektronsko na elektronski naslov ministrstva.
(1) Z globo od 10.000 do 50.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki prejme delno povračilo nadomestila plače in:
– krši prepoved odpuščanja iz prve alineje drugega odstavka 21. člena tega zakona,
– v obdobju iz prvega odstavka 21. člena tega zakona odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno prerazporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom (druga alineja drugega odstavka 21. člena tega zakona),
– krši prepoved odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v času teka odpovednega roka (tretji odstavek 15. člena tega zakona),
– krši obveznost posvetovanja pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oziroma svetom delavcev oziroma obveznost obvestitve delavcev na običajen način (četrti odstavek 15. člena tega zakona),
– če v roku ne seznani FURS o izplačilih dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilih nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021 (osmi odstavek 21. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki prejme delno povračilo nadomestila plače in zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, prejemnika delnega povračila nadomestila plače, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, prejemnik delnega povračila nadomestila plače, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(5) Za prekršek iz tega člena se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem členom.
(1) Z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če ne obvesti FURS o naknadni ugotovitvi previsoko zahtevanega zneska pomoči za financiranje regresa za letni dopust ali o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči za financiranje regresa za letni dopust (prvi in drugi odstavek 30. člena tega zakona).
(2) Z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(1) Z globo od 5.000 do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje ponudnik storitev, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu zaračuna višjo ceno glede na plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi (deveti odstavek 43. člena tega zakona),
(2) Z globo od 2.500 do 25.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 2. 200 eurov do 6.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
(5) Z globo od 600 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
(6) Z globo od 400 do 1.800 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(7) Z globo od 200 do 600 eurov se za prekršek kaznuje upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju s petim odstavkom 43. člena tega zakona.
VI. DEL PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(rok za izdajo podzakonskega predpisa)
(1) Minister, pristojen za kulturo, izda pravilnik iz drugega odstavka 40. člena tega zakona v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada Republike Slovenije izda uredbo iz trinajstega odstavka 43. člena tega zakona v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/21-58/47
Ljubljana, dne 7. julija 2021
EPA 1974-VIII
