Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21), 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20 in 105/21 – odl. US) je Državni zbor na seji 13. julija 2021 sprejel
o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT, EPA 1974-VIII)
Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT, EPA 1974-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Državni zbor je na 24. seji 7. 7. 2021 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT, EPA 1974-VIII; v nadaljnjem besedilu: ZIUPGT).
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 21. 6. 2021 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejetje Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19.
Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21; v nadaljnjem besedilu: Ustava) določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.
ZIUPGT, glede katerega je Vlada v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave in 21.a členom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) na področju gospodarstva in turizma, saj določa ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju gospodarstva in turizma. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni.
Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, marca in aprila 2020 pa se je razširil tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Vlada sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi sprejeti ukrepi za zajezitev COVID-19 so predstavljali omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije in nekateri izmed njih še vedno veljajo, s čimer so nastale in še nadalje nastajajo posledice na področju gospodarstva, trga dela, zdravstva, socialnega varstva in šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe.
V Uradnem listu Republike Slovenije, št. 73/21 z dne 13. 5. 2021, z veljavnostjo 17. 5. 2021 in trajanjem 30 dni, je bil ponovno objavljen Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije. Epidemija (t.i. drugi in tretji val) traja neprekinjeno že od 19. oktobra 2020. Razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 so sledile objave različnih pravnih aktov, ki določajo začasne ukrepe v času obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 in predstavljajo omejitve na različnih področjih javnega življenja, s čimer so nastale tudi posledice za paciente in izvajalce zdravstvene dejavnosti.
Na področju gospodarstva so bili zaradi posledic epidemije sprejeti številni interventni zakoni.
Z Zakonom o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20, 49/20 – ZIUZEOP in 203/20 – ZIUPOPDVE) je bil omogočen odlog plačila obveznosti, ki do razglasitve epidemije COVID-19 še niso zapadle v plačilo, in sicer za 12 mesecev. Ukrep je bil v oktobru 2020 podaljšan na način, da je bil kreditojemalcem, katerih obveznosti iz kreditnih pogodb do razglasitve druge epidemije COVID-19 še niso zapadle v plačilo, omogočen odlog še za devet mesecev.
Z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) so bili zaradi posledic epidemije določeni dodatni ukrepi, s katerimi se za čas trajanja ukrepov do 31. maja 2020, z možnostjo podaljšanja, preprečujejo oziroma blažijo negativne posledice virusa COVID-19 za državljanke in državljane ter gospodarstvo.
Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE) je določil državno poroštveno shemo, ki jo izvaja SID banka.
Z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 203/20 – ZIUPOPDVE in 15/21 – ZDUOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) so bili določeni začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19, za ohranitev delovnih mest in zagon gospodarstva. Zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi z nalezljivo boleznijo COVID-19 in gospodarstvom je bilo treba sprejeti ukrepe za pripravo na drugi val epidemije COVID-19.
Z Zakonom o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) in z Zakonom o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) so bili določeni dodatni ukrepi, s katerimi se preprečujejo oziroma blažijo negativne posledice nalezljive bolezni COVID-19. Zaradi ponovne razglasitve epidemije je bilo potrebno nekatere ukrepe iz ZZUOOP, ki so bili sprejeti še pred razglasitvijo ponovne epidemije COVID-19 dne 18. oktobra 2020, dopolniti. Prav tako je bilo nekatere ukrepe iz ZIUZEOP treba ponovno aktivirati, nekatere ukrepe iz ZIUOOPE pa podaljšati in uvesti nekatere povsem nove ukrepe (kot npr. delna nadomestitev fiksnih stroškov zaradi posledic prizadetim podjetjem). Zato je bil sprejet Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O in 57/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPDVE).
Z Zakonom o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/20, 15/21 – ZDUOP in 82/21 – ZNB-C; v nadaljnjem besedilu: ZIUPOPDVE) se je zaradi trajanja epidemije podaljšalo in prilagodilo določene že sprejete interventne ukrepe, sprejeti pa so bili tudi nekateri novi ukrepi na področju zdravstva, infrastrukture, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, vodnega povračila, dela, za javne uslužbence, zaposlene v okvirih javnih del, dijake in študente, povračila delavcem na začasnem čakanju na delo in vračila neupravičeno prejetih sredstev, socialnega varstva, ob rojstvu otroka, invalidskega varstva, gospodarstva, nakupa hitrih testov, javnega sektorja, za verske uslužbence, izvajanja javnih naročil in javno zasebnega partnerstva, najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, davčnem področju in področju sodne izvršbe ter osebnega stečaja, športa, zaščite, reševanja in pomoči.
Nazadnje je bil sprejet Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 15/21) o dodatnih ukrepih za omilitev posledic in vpliva nalezljive bolezni SARS-CoV-2 ter hkrati za spodbuditev trga dela, gospodarstva, prevoznikov. S predlaganimi zakonskimi ukrepi se bo med drugim pomagalo delodajalcem, zaposlenim in socialno šibkim.
Zaradi še vedno trajajočih posledic epidemije COVID-19 je Vlada pripravila nov interventni zakon o podaljšanju nekaterih obstoječih ukrepov za gospodarstvo ter o dodatnih ukrepih predvsem za področje turizma in gostinstva, ki bodo omilili posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19, ki pušča hude posledice predvsem na gospodarstvo, posebej v turizmu in gostinstvu. Prav tako so posledice zaradi ukrepov za zajezitev epidemije utrpeli deležniki s področja športa in kulture.
ZIUPGT določa začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) na področju gostinstva in turizma in povezanih dejavnosti.
Poglavitni ukrepi in specifični cilji so:
– sprememba ZIUZEOP (zbornični prispevek);
– sprememba ZIUOOPE (podaljšanje Programa COVID-19 zaradi državnih pomoči);
– sprememba ZZUOOP (podaljšanje pri ukrepu postavitve objektov za rastlinsko pridelavo, podaljšanje pri namakalnih sistemih, nova opredelitev vloge za dodelitev finančnih nadomestil (kmetijstvo));
– sprememba ZIUOPDVE (določitev roka za vračilo pri povračilu nekritih fiksnih stroškov, način ugotavljanja dohodka pri nosilcih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, podaljšanje ukrepa za znižanje zakupa kmetijskih zemljišč, podaljšanje roka za oddajo v brezplačen zakup zaraščenih zemljišč);
– sprememba ZIUPOPVE (podaljšanje ukrepa glede namakanja kmetijskih površin);
– sprememba Zakona o dajatvah na motorna vozila (podaljšanje roka za plačilo za odjavljeno vozilo);
– odstop od ZIUOOPE (sprememba registracije ponudnikov turističnih bonov);
– odstop od Zakona o trgovinah (odprtje trgovin na letališčih);
– odstop od Zakona o vodah (izvajanje javnih gospodarskih služb po Zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20));
– odstop od Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19);
– odstop od Zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo in 61/17 – GZ);
– odstop od Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 35/11 in 41/21);
– začasni ukrepi:
– pomoč za financiranje regresa za letni dopust,
– pomoč industriji srečanj in dogodkov,
– pomoč filmski in avdiovizualni industriji,
– boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi,
– oprostitev plačila povračila za vodo,
– pomoč upravljavcem žičniških naprav.
Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino, povezano s COVID-19, in sledijo načelu varovanja zdravja in življenja ter socialne varnosti ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. V luči negotovosti v zvezi s posledicami COVID-19, ki se kažejo po svetu, zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Nujni ukrepi, ki jih država sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic COVID-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra.
ZIUPGT tako predstavlja dodatni nujni in začasni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev pomoči pri omilitvi in odpravi posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo.
Glede na navedeno Državni zbor ugotavlja, da se ZIUPGT nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.
Št. 411-01/21-58/48
Ljubljana, dne 13. julija 2021
EPA 1974-VIII