Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (ZUOPPKP21)
Razglašam Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (ZUOPPKP21), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 7. julija 2021.
Št. 003-02-3/2021-123
Ljubljana, dne 15. julija 2021
O UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC POZEBE V KMETIJSKI PROIZVODNJI MED 5. IN 9. APRILOM 2021 (ZUOPPKP21)
Ta zakon določa interventne ukrepe za odpravo posledic pozebe, ki je prizadela Republiko Slovenijo v kmetijski proizvodnji med 5. in 9. aprilom 2021 (v nadaljnjem besedilu: odprava posledic pozebe), kot pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.
(subsidiarna uporaba drugih predpisov)
Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč.
(neugodne vremenske razmere)
(1) Pojem neugodne vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, za potrebe tega zakona ustreza pojmu slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz 16. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU).
(2) Vlada potrdi značaj vremenskih razmer kot neugodne vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, če iz končne ocene škode na posameznih kmetijskih pridelkih izhaja, da poškodovanost presega 30 % njihove običajne letne kmetijske proizvodnje, kot jo določa predpis, ki ureja metodologijo za ocenjevanje škode, in je škoda večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.
(1) Podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe je končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: končna ocena škode), in jo potrdi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Končni oceni škode se priložijo stroški ocenjevanja škode, ki jih ob potrjevanju končne ocene škode določi in potrdi vlada. Sredstva za ocenjevanje škode se zagotovijo iz sredstev proračunske rezerve za leto 2021.
(ukrepi za odpravo posledic pozebe)
Ukrepi za odpravo posledic pozebe po tem zakonu so:
1. odstopanja glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (Uradni list RS, št. 48/92 in 21/95; v nadaljnjem besedilu: ZPKZ) v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I z dne 22. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU);
2. celotni odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SKZGRS) v skladu z Uredbo 1408/2013/EU;
3. nakup grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: nakup grozdja z drugih vinorodnih območij);
4. nakup sadja z drugih kmetij za kmetije, ki opravljajo dopolnilno dejavnost predelave sadja (v nadaljnjem besedilu: nakup sadja z drugih kmetij);
5. pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, v skladu z Uredbo 702/2014/EU in Smernicami Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C št. 204 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjenimi z Obvestilom Komisije o spremembi Smernic Evropske unije o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in o začasnih prilagoditvah zaradi upoštevanja učinka pandemije COVID-19 (UL C št. 424 z dne 8. 12. 2020, str. 30), (v nadaljnjem besedilu: Smernice EU);
6. subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada v skladu z Uredbo 1408/2013/EU;
7. oprostitev plačila nadomestila za vzdrževanje namakalnih sistemov namakalnega razvoda Vogršček lastnikom oziroma zakupnikom kmetijskih zemljišč na območju namakalnega razvoda Vogršček, ki jim je motena dobava vode, v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.
II. UKREPI ZA ODPRAVO POSLEDIC POZEBE
1. Odstopanja glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete
(podlaga za zmanjšanje ali odpis)
(1) Ne glede na prvi odstavek 3. člena in drugi odstavek 8. člena ZPKZ se prispevki zavarovancu oziroma zavarovanki (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) lahko zmanjšajo ali odpišejo zaradi odprave posledic pozebe po ZPKZ na podlagi končne ocene škode.
(2) Zmanjšanje ali odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete se odobri pod pogoji iz ZPKZ in v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.
(podaljšanje roka za vložitev zahtevka)
Ne glede na 9. člen ZPKZ lahko zavarovanec pri pristojnem davčnem organu zaradi škode, ki je nastala zaradi posledic pozebe, vloži zahtevo za odpis ali zmanjšanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
2. Celotni odpis zakupnin pri SKZGRS
(1) SKZGRS odpiše zakupnine za leto 2021 na podlagi končne ocene škode.
(2) Zakupnina se odpiše v celoti, če je stopnja poškodovanosti iz končne ocene škode na parceli v zakupu več kot 30 %.
(3) Odpis zakupnine SKZGRS odobri pod pogoji iz tega člena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.
(4) Glede podrobnejših pogojev odpisa zakupnin se smiselno uporablja akt SKZGRS, ki ureja zakup kmetij in kmetijskih zemljišč.
3. Nakup grozdja z drugih vinorodnih območij
(nakup grozdja z drugih vinorodnih območij)
Ne glede na tretji stavek četrtega odstavka 13. člena Zakona o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR, 111/13 in 27/17 – ZKme-1D) lahko fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in jim je nastala škoda na vinogradih po pozebi, za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja dokupijo tudi grozdje letnika 2021, ki ni pridelano v vinorodnem okolišu oškodovanega pridelovalca grozdja.
4. Nakup sadja z drugih kmetij
(nakup sadja z drugih kmetij)
Ne glede na drugi odstavek 10. člena Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18) se v koledarskem letu 2021 nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti proizvodnje sadnih in zelenjavnih sokov, predelave in konzerviranja sadja in zelenjave, proizvodnje kisa ter proizvodnje žganih pijač, dovoljuje dokup sadja z drugih kmetij na območju Republike Slovenije v količini, ki ne presega povprečne količine sadja prizadete kmetije v zadnjih dveh koledarskih letih pred letom 2021, če so bili sadovnjaki na teh kmetijah ocenjeni s stopnjo poškodovanosti v povprečju najmanj 60 %.
5. Pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu
(odločitev o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe)
(1) Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic pozebe, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Predlog za odpravo posledic pozebe v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe, ki obsegajo škodo v sadjarstvu in vinogradništvu.
(program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu)
(1) Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.
(2) Program odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu se sprejme najpozneje v treh mesecih po tem, ko vlada potrdi končno oceno škode, sredstva za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu pa se izplačajo najpozneje v štirih letih po nastanku škode.
(vsebina programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu)
V programu odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu se določijo:
– sadne vrste ter tisti sadovnjaki (razen ekstenzivnih sadovnjakov) in vinogradi, v katerih je proizvodnja zaradi posledic pozebe na posamezni grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), kot je opredeljena v zakonu, ki ureja kmetijstvo, zmanjšana za vsaj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje,
– natančnejši pogoji za določitev kmetijskih gospodarstev, ki so upravičena do pomoči za odpravo posledic pozebe,
– način izračuna izpada dohodka v sadjarstvu in vinogradništvu ter način izračuna višine pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu,
– ocena o potrebnih sredstvih in
– način izplačila sredstev upravičencem.
(vlagatelj in upravičenec)
(1) Vlagatelj vloge za pomoč za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu je fizična ali pravna oseba, ki se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo in v postopku izdelave končne ocene odda obrazec za prijavo škode Obrazec 2.09: Ocena škode na kmetijskih kulturah (v nadaljnjem besedilu: obrazec 2.09).
(2) Vlagatelj je upravičen do pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu za tiste kmetijske pridelke, za katere iz končne ocene škode sledi, da je v obdobju ugotavljanja posledic pozebe njihova proizvodnja od običajne letne kmetijske proizvodnje manjša za najmanj 30 %.
(3) Vlagatelj je upravičen do pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, če je bil 9. aprila 2021 vpisan v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, in ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pomoči po tem zakonu.
(4) Vlagatelj, ki je podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 14. točki 2. člena Uredbe 702/2014/EU, je upravičen do pomoči za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, če je postal podjetje v težavah zaradi pozebe ali če 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, a je postal podjetje v težavah v obdobju od 1. januarja 2020 do 30. junija 2021.
(5) Do pomoči ni upravičen vlagatelj, ki ima neporavnan nalog za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, razen pomoči za povrnitev škode, ki so jo povzročile naravne nesreče ali izjemni dogodki, v skladu s točko (b) drugega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47).
(6) Upravičenec do pomoči je vlagatelj iz tega člena, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev finančne pomoči po tem zakonu.
(1) Pri pomoči za ukrep iz tega poglavja se kot upravičen strošek šteje izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja primarne kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu zaradi pozebe.
(2) Izpad dohodka iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu s šestim in osmim odstavkom 25. člena Uredbe 702/2014/EU oziroma točko (358) Smernic EU.
(1) Vlada na podlagi končne ocene škode določi obseg, način in dinamiko zagotavljanja sredstev za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu.
(2) Sredstva za pomoč za odpravo posledic pozebe se zagotovijo v okviru sredstev proračunske rezerve za leto 2022 ter se upravičencem izplačajo na podlagi programa odprave posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu.
(3) Ob pripravi predlogov proračunov za naslednja leta ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v okviru svojega finančnega načrta zagotovi zadosten obseg pravic porabe za dokončno izvedbo ukrepov, ki jih ureja ta zakon.
(merila za dodelitev in višina dodeljene pomoči)
(1) Pomoč se dodeli, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 % običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 % običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja.
(2) Skupni znesek pomoči, ki je dodeljen upravičencu za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu ali vinogradništvu, ne sme presegati 80 %, na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa 90 % upravičenih stroškov, pri čemer se seštejejo:
– pomoč za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu ali vinogradništvu po tem zakonu,
– katera koli druga javna sredstva, dodeljena upravičencu na podlagi drugih ukrepov, sprejetih v Republiki Sloveniji ali Evropski uniji, za odpravo posledic pozebe v sadjarstvu in vinogradništvu, ter
– izplačila zavarovalnih zneskov za škodo po pozebi v sadjarstvu ali vinogradništvu.
(3) Pomoč se upravičencem za sadje in grozdje lahko dodeli do višine 30 % upravičenih stroškov iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
(4) Pomoč se zmanjša za 50 %, razen če se dodeli upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje za pozebo, ki krije najmanj 50 % njegove letne kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu.
(5) Upravičencu se pomoč ne dodeli, če skupna višina dodeljene pomoči iz tega ukrepa za posameznega upravičenca ne presega 100 eurov.
(6) Upravičencu se pomoč ne dodeli, če pristojni inšpektor ugotovi, da je kmetijski pridelek v letu nastanka škode proizvajal v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo vode.
(postopek dodelitve pomoči in obveznosti upravičencev)
(1) Obrazec iz prvega odstavka 14. člena tega zakona se šteje za vlogo vlagatelja.
(2) Za dan oddaje vloge se šteje datum prevzema podatkov na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) iz elektronske zbirke podatkov AJDA, ki jo upravlja URSZR.
(3) Agencija o vlogah vlagateljev odloča na podlagi elektronskih podatkov, prevzetih od URSZR, ki so jih občinske komisije za ocenjevanje škode vnesle v elektronsko zbirko podatkov AJDA.
(4) O izpolnjevanju pogojev odloči agencija z odločbo o pravici do sredstev v šestih mesecih od prevzema podatkov iz drugega odstavka tega člena.
6. Subvencioniranje obrestne mere za posojila Slovenskega regionalno razvojnega sklada
(subvencioniranje obrestne mere)
(1) Subvencionira se obrestna mera za posojila sklada za obratna sredstva, dodeljena na podlagi predpisa, ki ureja dodeljevanje spodbud v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, s ciljem ohranjanja dejavnosti sadjarstva in vinogradništva po pozebi.
(2) Upravičenec do pomoči iz ukrepa iz tega člena je kmetijsko gospodarstvo, ki je na dan 9. aprila 2021 vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter ima v lasti ali zakupu vsaj 0,25 hektara intenzivnih sadovnjakov ali vinogradov in ki ima stopnjo poškodovanosti iz končne ocene škode 30 % ali več.
(3) Sredstva za ukrep iz tega člena zagotovi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, iz sredstev svojega proračuna, v višini do 70.000 eurov.
(4) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, in sklad pred izvedbo ukrepa iz tega člena skleneta pogodbo, s katero opredelita nakazilo subvencij za subvencioniranje obrestne mere na podračun sklada ter način črpanja in morebitnega vračila sredstev.
7. Oprostitev plačila nadomestila za vzdrževanje namakalnega sistema Vogršček
(oprostitev plačila nadomestila)
(1) Ne glede na zakon, ki ureja kmetijska zemljišča, se za koledarsko leto 2021 lastnikom in zakupnikom kmetijskih zemljišč na območju namakalnih sistemov namakalnega razvoda Vogršček (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) oprosti obveznost plačila nadomestila za vzdrževanje in delovanje namakalnih sistemov.
(2) Namakalni sistemi, ki so del namakalnega razvoda Vogršček, so določeni v Uredbi o potrditvi območij osuševalnih in namakalnih sistemov (Uradni list RS, št. 63/19).
(3) Sredstva za delovanje in vzdrževanje namakalnih sistemov namakalnega razvoda Vogršček v višini do 62.000 eurov zagotovi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(4) Finančna uprava Republike Slovenije upravičencem, ki so jim bile odločbe o odmeri nadomestila za koledarsko leto 2021 že izdane, izda nove odločbe, s katerimi odpravi že izdane odločbe za koledarsko leto 2021 ter jim vrne plačana nadomestila. Od plačanih nadomestil se zavezancem ne priznajo obresti.
(5) Oprostitev plačila nadomestila za vzdrževanje namakalnega sistema Vogršček se odobri v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.
(6) Nadomestilo se upravičencu in upravičencu, ki je enotno podjetje, kot je opredeljeno v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1408/2013/EU, (v nadaljnjem besedilu: enotno podjetje) oprosti v celoti, če s tem ni presežena individualna omejitev ali nacionalna omejitev ali sektorska omejitev zneska pomoči de minimis iz 3a. odstavka 3. člena Uredbe 1408/2013/EU. Če bi se z oprostitvijo plačila nadomestila presegla individualna omejitev ali nacionalna omejitev ali sektorska omejitev zneska pomoči de minimis, se oprostitev plačila nadomestila izvede do individualne, nacionalne in sektorske omejitve zneska pomoči de minimis.
(7) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za ugotavljanje obstoja enotnega podjetja za posameznega upravičenca preveri podatke o njegovih povezavah z drugimi poslovnimi subjekti v uradnih evidencah.
(8) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejaven v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1407/2013/EU), se pomoč de minimis, dodeljena primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko združuje s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem oziroma dejavnostim, ki spadajo na področje uporabe Uredbe 1407/2013/EU, do zadevne individualne omejitve zneska pomoči de minimis iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 1407/2013/EU, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 1407/2013/EU.
(9) Če je upravičenec dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena primarni kmetijski proizvodnji v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, lahko združuje s pomočjo de minimis, dodeljeno ribištvu in akvakulturi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU), do individualne omejitve zneska pomoči de minimis iz drugega odstavka 3. člena Uredbe 717/2014/EU, če upravičenec z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo 717/2014/EU.
(10) Pomoč de minimis iz tega poglavja se v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne združuje z drugo državno pomočjo, če bi se s takšnim združevanjem presegla največja intenzivnost zadevne pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije.
(11) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v zvezi z oprostitvijo plačila nadomestila posreduje podatke iz šestega odstavka 50. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 27/16 in 79/17 – ZKZ-F) davčnemu organu. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, predhodno preveri posameznega upravičenca oziroma enotno podjetje o že dodeljeni pomoči de minimis v zadnjih treh letih v evidencah pomoči de minimis, ki jih vodita ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in ribištvo, ter ministrstvo, pristojno za finance.
(12) V izreku odločbe o oprostitvi plačila nadomestila se navede znesek nadomestila, ki se oprosti plačila, in da gre za pomoč de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, pri čemer se navede njen popoln naslov in sklic na objavo v uradnem glasilu.
(13) Davčni organ v 15 dneh po izdaji nove odločbe sporoči ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, za posamezne upravičence podatek o znesku nadomestila, ki je bil oproščen plačila v skladu s tem zakonom.
(14) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, vodi in hrani evidence z informacijami in dokazili o dodeljeni pomoči de minimis iz tega poglavja deset let od dneva dodelitve zadnje pomoči de minimis iz tega poglavja.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-12/21-4/12
Ljubljana, dne 7. julija 2021
EPA 1992-VIII
