Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 49/20 – ZIUZEOP, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 158/20), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12 in 49/20 – ZIUZEOP) in 18. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 51/14 – uradno prečiščeno besedilo – UPB1, 55/14 – popr., 17/18 in 97/20) je Občinski svet Občine Medvode na 18. seji dne 30. 6. 2021 sprejel

Ta odlok ureja način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Medvode (v nadaljevanju: občina), tako, da določa:

– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,

– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe,

– pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,

– pravice in obveznosti uporabnikov,

– vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev javne službe,

– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,

– druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe.

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,

2. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom,

3. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda,

4. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, ki so namenjeni za neposredno priključevanje objektov na posameznem poselitvenem območju; del sekundarnega vodovoda je tudi skupni priključni vodovod,

5. priključno mesto je mesto na javnem vodovodu, kjer je izveden priključek,

6. priključek na javni vodovod (v nadaljevanju: priključek) je cevovod, ki poteka od priključnega mesta na javnem vodovodu do odjemnega mesta z obračunskim vodomerom,

7. vodomerno mesto je prostor, kjer je nameščen vodomer in je lahko zunanji jašek, zidna niša ali talni jašek v objektu,

8. obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda,

9. odjemno mesto je spoj interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom,

10. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začetka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta,

11. začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim rokom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe enkratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje,

12. interna vodovodna napeljava je v lasti uporabnika in je vgrajena za odjemnim mestom,

13. zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov je zunanje hidrantno omrežje v skladu s predpisom, ki ureja tehnične normative za hidrantno omrežje za gašenje požarov,

14. lastna oskrba s pitno vodo je oskrba objektov s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja,

15. zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo,

16. upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju: upravljavec) je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe,

17. upravljavec zasebnega vodovoda je pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju,

18. kataster javnega vodovoda je evidenca omrežja in objektov javnega vodovoda,

19. zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.

Občina zagotavlja javno službo (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na območju občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Javno službo po tem odloku opravljajo:

– KOMUNALA KRANJ, javno podjetje, d.o.o. na območju Krajevne skupnosti Smlednik, razen naselja Brezovec,

– na poselitvenih območjih, kjer se z vodooskrbo oskrbujejo iz vodovodnih sistemov v zasebni lasti:

– za VVS Golo Brdo – hrib, Režijski obrat občine Medvode,

– za VVS Žlebe Seničica (Žlebe), Režijski obrat občine Medvode,

– za VVS Žlebe Seničica (Seničica), Eko društvo vodovod Seničica,

– za VVS Trnovec Govejk, Eko društvo Trnovec,

– za VVS Preska, Zavod vodovod Preska,

– za VVS Žlebe – Jeterbenk, Društvo za varstvo voda Žlebe,

– Javno podjetje VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o. na vseh preostalih območjih celotne občine.

V tem odloku se izraz izvajalec javne službe nanaša na posameznega izvajalca iz prejšnjega odstavka tega člena.

Izvajalec javne službe opravlja javno službo v skladu s programom oskrbe s pitno vodo. Predlog programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Ko je program usklajen z občino, ga odgovorna oseba izvajalca javne službe potrdi.

Občina zagotavlja javno službo za območje celotne občine.

Z javnim vodovodom mora biti opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:

1. da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in

2. da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša od 10 m³ pitne vode na dan.

Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.

Javna služba obsega naslednje storitve:

– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,

– obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe, o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,

– redno vzdrževanje javnega vodovoda,

– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,

– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,

– vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

– poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

– izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

– izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,

– monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,

– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,

– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,

– občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,

– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,

– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,

– priključevanje novih uporabnikov javne službe,

– podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pitno vodo (strokovne podlage, analize, študije, projektne naloge, idejne zasnove) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje količin in kakovosti vodnih virov,

– vzdrževanje fontan in pitnikov,

– izvajanje upravljavskega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, investitor ali izvajalec del pa je dolžan kriti stroške nadzora,

– pregled projektne dokumentacije načrtovanega omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,

– vodenje katastra javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod,

– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe,

– nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda,

– druge naloge iz tega odloka in drugih predpisov.

Storitve iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe.

V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne službe dolžan opravljati tudi naloge na podlagi javnih pooblastil v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.

Oskrba s pitno vodo na območju občine se zagotavlja:

1. iz javnih vodovodov,

2. kot lastna oskrba s pitno vodo na podlagi vodnih dovoljenj (zasebni vodovodi),

3. kot samooskrba objekta (kapnica).

Območja javnega vodovoda, kjer občina zagotavlja javno službo iz javnega vodovoda in območja, kjer se opravlja lastna oskrba s pitno vodo, so prikazana na topografski karti, ki je sestavni del tega odloka.

Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so:

1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod,

2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe,

3. javna pooblastila izvajalca javne službe.

Priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod je obvezna, če se v njih zadržujejo ljudje ali živali in je javni vodovod zgrajen.

Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po pisnem obvestilu upravljavca. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi.

Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in/ali vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda.

Če je posamezna stavba ali gradbeno inženirski objekt od javnega vodovoda oddaljen več kot 150 m, priključitev na javni vodovod ni obvezna.

Priključek se izvede za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov.

Priključek izvede izvajalec javne službe skladno z izdanim soglasjem na stroške uporabnika ali investitorja.

Priključek lahko izvede tudi drug usposobljen izvajalec, ki ima registrirano podjetje za opravljanje tovrstne dejavnosti. Izvajalec priključka mora pred izvedbo priključka za nameravana dela pridobiti pisno dovoljenje izvajalca javne službe.

Če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, izvajalec javne službe na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi strokovni nadzor nad izvedbo priključka.

Za vsako spremembo izvedbe priključka ali spremembo v interni vodovodni napeljavi mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

Priključni sklop na javni vodovod, vodomerno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka.

Priključek, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške uporabnika oziroma investitorja. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini.

Meja med priključkom in interno vodovodno napeljavo uporabnika je priključni spoj na iztoku iz vodomera. Priključni spoj vzdržuje izvajalec javne službe.

Dolžina priključka, kjer to dopuščajo hidravlične razmere, znaša največ 100 m in se šteje od priključnega mesta do obračunskega vodomera. Priključek je v lasti lastnika stavbe.

Poleg oskrbe iz javnega vodovoda se objekt lahko oskrbuje z vodo tudi iz drugih virov. Za oskrbo s pitno vodo ni dovoljena uporaba iz drugega vodnega vira. Interne vodovodne napeljave morajo biti ločene, da je preprečeno mešanje pitne vode iz javnega vodovoda in vode iz drugih virov. Poraba vode iz drugih virov, če po uporabi nastaja komunalna odpadna voda, mora biti merjena z ločenim obračunskim vodomerom. Stroški vgradnje in vzdrževanja tega vodomera bremenijo uporabnika.

Začasni priključek in gradbiščni priključek sta dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in se izvedeta pod enakimi pogoji kot priključek.

Po izvedbi priključka, začasnega priključka ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi izvajalec javne službe, se priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek evidentira v katastru javnega vodovoda.

Po končanih delih se uporabnika oziroma investitorja evidentira v evidenci uporabnikov.

Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priključitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek.

Ukinitev priključka je dovoljena, če se priključena stavba ali gradbeno inženirski objekt poruši. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka.

Ukinitev priključka izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika.

Ukinitev začasnega priključka je dovoljena po izteku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko uporabnik začasnega priključka ne potrebuje več.

Ukinitev začasnega priključka izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti na stroške uporabnika, ko poteče veljavnost soglasja k začasni priključitvi ali v skladu z izdanim soglasjem k začasni ukinitvi priključka.

Ukinitev gradbiščnega priključka je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeno inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev gradbiščnega priključka.

Ukinitev gradbiščnega priključka izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika.

Izvajalec javne službe ukine priključek, začasni priključek ali gradbiščni priključek, tako da:

– fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod,

– spremeni status priključka v katastru,

– spremeni status uporabnika v evidenci uporabnikov.

Javni vodovod in priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.

Izvajalec javne službe uporabniku prekine oskrbo s pitno vodo na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:

– če je priključek izveden brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,

– če interna vodovodna napeljava in/ali druge naprave uporabnika oziroma njegovo ravnanje ali opustitev ravnanja ovirajo ali ogrožajo nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo drugim uporabnikom,

– če je zaradi stanja interne vodovodne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in zdravstvena ustreznost vode v javnem vodovodu,

– če uporabnik prekine dobavo vode ostalim uporabnikom ali s svojim ravnanjem vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v interni vodovodni napeljavi,

– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno vodovodno napeljavo ali priključek ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali priključka,

– če uporabnik samovoljno opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, odstrani zaščitno objemko ali kako drugače samovoljno spremeni izvedbo priključka,

– če uporabnik krši objavljene omejitve o varčevanju s pitno vodo,

– če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključku,

– če uporabnik ne dovoli izvajalcu javne službe vgraditve ali zamenjave obračunskega vodomera,

– če uporabnik onemogoča izvajalcu javne službe odčitavanje in pregled obračunskega vodomera ter interne vodovodne napeljave,

– če uporabnik ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe,

– če uporabnik ne poravna računa za opravljeno storitev skladno s 26. členom tega odloka brez posledic za uporabnike, ki so poravnali račun za storitev javne službe,

– če uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka,

– če uporabnik izvajalca javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe ne obvesti o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na javni vodovod,

– če uporabnik ne omogoči izvajalcu javne službe pridobiti podatkov za vodenje evidence o stavbi ali gradbeno inženirskem objektu in opremi priključkov na sekundarni vodovod,

– če uporabnik odvzema pitno vodo pred vodomerom,

– če uporabnik pisno zahteva prekinitev oskrbe s pitno vodo; v tem primeru stroški prekinitve in vnovične priključitve oskrbe s pitno vodo bremenijo uporabnika in

– na podlagi odločbe inšpektorja.

Izvajalec javne službe ima pravico prekiniti ali omejiti oskrbo s pitno vodo zaradi načrtovanih del na javnem vodovodu ali priključku, odprave okvar ali višje sile.

V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo zaradi načrtovanih del mora izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvestiti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo ali omejitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.

V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del izvajalec javne službe o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani takoj, ko je to mogoče.

V primeru prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno ali zaradi preprečitve ogrožanja zdravja ter življenja ljudi in živali, ima izvajalec javne službe pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe pitne vode ter brez povračila škode prekiniti ali omejiti oskrbo s pitno vodo. V primeru omejitev ima oskrba s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

V teh primerih izvajalec javne službe o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v roku 24 ur po prekinitvi ali omejitvi.

Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.

Za porabljeno pitno vodo izvajalec javne službe izstavi račun mesečno na podlagi:

– odčitane količine porabljene pitne vode,

– povprečne dnevne porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali

– ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.

Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonodajo predpisane elemente.

Izvajalec javne službe izstavi račun iz drugega odstavka prejšnjega člena:

– lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba,

– lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, v delu, kjer se v njih izvajajo državne javne službe ali javne službe občine,

– izvajalcu državnih javnih služb ali javnih služb občine za namen pranja ali namakanja javnih površin,

– občini za porabljeno pitno vodo iz hidrantov za gašenje požarov,

– občini za porabljeno pitno vodo iz javnih površin, ki je namenjena splošni rabi.

Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so uporabniki dolžni izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki, priključeni na isti obračunski vodomer, podpišejo delilno razmerje.

Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu pitne vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.

Vodomeri na interni vodovodni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava. Interna delitev stroškov za porabljeno pitno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca javne službe.

Če uporabnik računa ne poravna v roku, navedenem na računu, ga izvajalec javne službe pisno opomni na neplačilo.

Če uporabnik računa v celoti ne poravna v roku 15 dni po prejemu pisnega opomina, v katerem mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine oskrbo s pitno vodo.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico vložiti pisni ugovor pri upravljavcu v osmih dneh od prejema računa. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osmih dneh od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.

Če uporabnik računa ne poravna niti v roku 15 dni po prejemu pisnega odgovora na ugovor, mu izvajalec javne službe izda pisni opomin, v katerem ga opozori tudi na možnost prekinitve oskrbe s pitno vodo.

Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode. Dobava vode se lahko prekine samo v primeru, če se s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov.

Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor skladnosti z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) in zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu in druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo. Rezultati monitoringa in notranjega nadzora pitne vode morajo biti uporabnikom dostopni pri izvajalcu javne službe.

Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu. V primeru, da je pitna voda na odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev.

Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila:

– izdaja projektne pogoje in mnenja skladno z gradbeno in prostorsko zakonodajo,

– izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom skladno s prostorsko zakonodajo,

– izdaja soglasja za priključitev skladno s tem odlokom.

Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:

a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev in mnenj:

– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o gradnji.

b) k vlogi za izdajo smernic in mnenj k prostorskim aktom:

– dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o prostorskem načrtovanju.

c) k vlogi za izdajo soglasja za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih gradbeno inženirskih objektov:

– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,

– projekt priključka na javni vodovod (PZI),

– soglasje lastnikov parcel (z overjenim podpisom), po katerih bo potekal priključek.

d) k vlogi za izdajo soglasja za začasni priključek:

– upravno dovoljenje za postavitev začasnega objekta oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.),

– projekt za izvedbo (PZI) začasnega priključka na javni vodovod,

– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka,

– soglasje lastnikov parcel (z overjenim podpisom), po katerih bo potekal začasni priključek.

e) k vlogi za izdajo soglasja za gradbiščni priključek:

– gradbeno dovoljenje,

– projekt za izvedbo (PZI) gradbiščnega priključka,

– soglasje lastnikov parcel (z overjenim podpisom), po katerih bo potekal gradbiščni priključek.

f) za soglasje k spremembam:

– projekt priključka (PZI), iz katerega morajo biti vidne spremembe.

Izvajalec javne službe sodeluje pri tehničnih pregledih objektov.

Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico:

– priključitve na javni vodovod,

– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,

– izvesti dodatna dela na priključku na javni vodovod,

– povečati ali zmanjšati odvzem pitne vode,

– ukinitve priključka.

Uporabniki morajo:

– za priključitev na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca,

– redno vzdrževati interno vodovodno napeljavo in interno hidrantno omrežje,

– redno vzdrževati vodomerno mesto ter dostop do vodomernega mesta,

– varovati oziroma zaščititi priključek in vodomerno mesto ter vodomer pred zmrzovanjem, vdorom podzemne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,

– zagotoviti oziroma omogočiti dostop za opravljanje vzdrževalnih del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom in priključkom,

– zagotoviti oziroma omogočiti izvajalcu javne službe dostop do priključka, interne vodovodne napeljave in vodomernega mesta ob vseh vremenskih pogojih zaradi odčitavanja,

– vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera, pregleda, odvzema vzorcev vode ali meritve tlaka na interni vodovodni napeljavi,

– zagotoviti oziroma omogočiti dostop do zapornega ventila na priključku, če se ta nahaja na zemljišču uporabnika,

– upravljavcu omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi interne vodovodne napeljave,

– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku in obračunskem vodomeru,

– dovoliti obnovo priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe,

– povrniti škodo na javnem vodovodu in/ali priključku, ki jo povzročijo s svojim ravnanjem ali opustitvijo ravnanja,

– pisno obveščati izvajalca javne službe v roku osmih dni od nastanka spremembe o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje,

– plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu,

– urediti medsebojno delitev stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, ki po predpisih ne potrebujejo upravnika,

– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračunane stroške preko skupnega obračunskega vodomera in sporočati izvajalcu javne službe plačnike računov,

– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe iz objav v primeru prekinitve ali omejitve pri oskrbi s pitno vodo,

– nadzirati dejansko porabo pitne vode in jo primerjati s porabljeno vodo ob priključitvi,

– v primeru dodatne oskrbe z vodo iz drugih virov, če po uporabi nastaja komunalna odpadna voda, ločiti interne vodovodne napeljave in porabo meriti z obračunskimi vodomeri,

– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodovodov in priključkov mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka, izvajalcu javne službe dovoliti prehod.

Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo in po opravljenih delih vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo.

Hidranti na javnem vodovodnem omrežju služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, zato morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Vzdržuje jih izvajalec javne službe na stroške občine.

Interni hidranti niso del javnega vodovodnega omrežja. Vzdržuje jih uporabnik ali lastnik.

Odvzem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju, razen za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja, ki jih izvajajo enote in službe zaščite in reševanja, je dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odvzema pitne vode, način obračuna ter plačilo vseh nastalih stroškov.

Brez predhodnega soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov, ki jih izvajajo enote in službe zaščite in reševanja. V teh primerih so gasilska društva dolžna sporočati izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu vsaj enkrat letno.

Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Morebitne stroške odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, krije uporabnik.

Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

Prostovoljna gasilska društva lahko izvajajo redni tehnični nadzor hidrantov na javnem vodovodnem omrežju. Nadzor obsega vizualni pregled in merjenje statičnega tlaka. O ugotovljenih pomanjkljivostih sproti poročajo izvajalcu javne službe.

Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi kontrolo točnosti obračunskega vodomera med uporabo, če meni, da vodomer ne izkazuje pravilne porabe. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vodomera med uporabo ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške kontrole točnosti vodomera med uporabo izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega priključka bremenijo uporabnika.

Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegovega popravila ali zamenjave.

Stroške okvar, nastalih na interni vodovodni napeljavi, krije uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne službe.

Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov ter negativnih vplivov na skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj tri dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in naročiti zakoličbo javnega vodovoda.

Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.

V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila, odprave poškodb in nadzora izvajalca javne službe.

Javna služba se financira iz:

– cene storitev javne službe,

– proračunskih sredstev občine,

– drugih virov.

Cene storitev javne službe se določajo skladno z določili veljavnih predpisov, ki urejajo oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

Cene oblikuje izvajalec, pregleda in potrdi, pa jih pristojni organ.

Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena.

Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju občine za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, priprava in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje in primarno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo.

Objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javne službe, so javno dobro.

Infrastruktura iz prvega odstavka tega člena, s katero upravlja izvajalec javne službe, obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja te infrastrukture in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi, ki jo skleneta občina in izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu s predpisi.

Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeni javni vodovodni sistem v najem in upravljanje, ko:

– je pridobljeno uporabno dovoljenje, v kolikor je to potrebno in

– je izdelan izračun stroškov najema in upravljanja vodovodnega sistema, ki se prevzema.

Postopek prevzema v najem in upravljanje mora biti izveden in dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, geodetski posnetek, knjigovodske podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve.

Najem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo.

Lastniki zasebnih vodovodov so dolžni urediti zasebne vodovode tako, da bo tehnična opremljenost zagotavljala oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in normativi.

Upravljavci zasebnih vodovodov odgovarjajo za ustreznost in varnost lastne oskrbe s pitno vodo in so dolžni zagotavljati lastno oskrbo s pitno vodo v skladu s predpisi.

Vzdrževanje zasebnih vodovodov je obveznost in strošek lastnikov zasebnih vodovodov.

Investicije in investicijsko vzdrževanje zasebnih vodovodov, so v pristojnosti lastnika oziroma lastnikov vodovodnega sistema. Finančna sredstva za investicije in investicijsko vzdrževanje zagotavljajo lastniki vodovodnega sistema.

Zasebni vodovodi se lahko prenesejo v last občine z medsebojno pogodbo med lastniki zasebnega vodovoda in občino. V pogodbi se določijo pravice in obveznosti lastnikov zasebnega vodovoda in občine.

Za prenos zasebnega vodovoda v last občine morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji, razen če občina ne odloči drugače:

– zasebni vodovod, ki je predmet prenosa v last občine, mora imeti tehnično dokumentacijo in uporabno dovoljenje,

– izdelan mora biti elaborat geodetskega posnetka obstoječega stanja,

– izdelan mora biti popis omrežja, objektov in naprav in evidenca priključenih uporabnikov,

– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,

– pridobljene morajo biti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave zasebnega vodovoda.

Prevzem zasebnega vodovoda v last občine se dokumentira z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, listine o lastništvu in ostalo dokumentacijo iz prejšnjega odstavka tega člena ter je priloga in sestavni del medsebojne pogodbe iz prvega odstavka tega člena.

Za prevzem vodovodnega sistema v last občine mora soglašati najmanj 67 % lastnikov.

Občina za upravljanje vodovoda, ki ga je prevzela z medsebojno pogodbe iz prvega odstavka tega člena, lahko z izvajalcem javne službe sklene aneks k pogodbi iz 42. člena tega odloka, v katerem se podrobneje opredeli pogoje najema in upravljanja le-tega.

Pred sklenitvijo aneksa z izvajalcem javne službe je treba vgraditi obračunske vodomere, ki morajo biti skladni z zahtevami izvajalca javne službe. Obveznost vgradnje obračunskih vodomerov je obvezna vsebina pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena.

Pred izdajo mnenja za priključitev ali soglasja k priključitvi se med izvajalcem javne službe in prosilcem za izdajo teh soglasij sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda, v primeru, če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilcev teh soglasij.

Strokovni nadzor nad izvajanjem določb tega odloka izvaja občinska uprava Občine Medvode.

Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve predpisana globa, opravlja pristojni organ občine ali medobčinski inšpektorat, če zakon ne določa drugače.

Z globo 2000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba – izvajalec javne službe, če:

– ravna v nasprotju z drugim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju z 21. členom tega odloka.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:

– ravna v nasprotju s prvim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju z 12. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju z 20. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto, šestnajsto, sedemnajsto ali osemnajsto alinejo 31. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju z 32. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 34. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 36. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 42. členom tega odloka.

Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost – upravljavec zasebnega vodovoda, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 46. člena tega odloka.

Z globo 2000 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:

– ravna v nasprotju s prvim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju z 12. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju z 20. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto, šestnajsto, sedemnajsto, ali osemnajsto alinejo 31. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju z 32. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 34. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 36. člena tega odloka,

– ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka,

– ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka.

Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Pravilnikih za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga sprejmejo pristojni organi izvajalca javne službe.

Tehnični pravilniki se uskladijo z določbami tega odloka v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.

Postopki za izdajo soglasij, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo v skladu z določbami Odloka o oskrbi z vodo (Uradni list RS, št. 54/14).

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 54/14).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne s 1. 1. 2022.

Uradni list RS, št. 115/2021 z dne 16. 7. 2021

2508. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Medvode, stran 7164.