Na podlagi 119. člena v povezavi s 115. členom in drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 54/21) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 1. 7. 2021 sprejel
o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za poslovno cono Sežana jugozahod
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana (Uradni list RS, št. 20/16, 52/18, 81/19) (v nadaljevanju: OPN Sežana) sprejmejo spremembe in dopolnitve odloka o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Sežana JZ (Uradni list RS, št. 102/06).
(2) Ta odlok določa:
– območje OLN,
– vplive in povezave s sosednjimi območji,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt gradbenih parcel,
– etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za varovanje zdravja,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(3) Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za poslovno cono Sežana jugozahod je izdelalo podjetje Protim Ržišnik Perc d.o.o., pod številko projekta P153840, v juniju 2021.
(4) Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cona Sežana JZ (Uradni list RS, št. 102/06) se v celoti nadomesti s tem odlokom (v nadaljevanju OLN).
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OLN)
(1) S tem OLN se načrtuje vzpostavitev nove poslovne cone in gradnja novih stavb s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo.
(2) Odlok določa celovito prostorsko ureditev območja OLN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge infrastrukture.
(1) OLN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OLN obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora:
1.1 Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Sežana
2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji:
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
3. Načrt območja z načrtom parcelacije:
3.1 Geodetski načrt s prikazom območja OLN
3.2 Načrt parcelacije s prikazom javnega dobra
4. Načrt prostorske ureditve
4.1 Ureditvena situacija
4.2 Potek omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
4.3 Prometna situacija
4.4 Zakoličbena in višinska situacija
4.5. Prerezi
4.6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(3) OLN ima naslednje priloge:
– izvleček iz OPN Sežana,
– izhodišča OLN,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OLN,
– povzetek za javnost,
– spis postopka priprave in sprejemanja OLN.
(1) Območje OLN obsega enoti urejanja prostora z oznakama urejanja SŽ-15 in SŽ-27 (del), ki sta po namenski rabi opredeljeni kot območje gospodarske cone (IG) in območje okoljske infrastrukture (O).
(2) Območje OLN zajema zemljišča s parcelnimi številkami (stanje GURS, oktober 2020: 3745/532, 3754, 3756/2, 3745/514, 3762/2, 3745/506, 3764/1, 6091/46, 3745/183, 3748, 3745/121, 3762/1, 3747, 3740/3, 3787/6, 6102/25, 3745/515, 3745/509, 3761, 3745/410, 6091/51, 3777/1-del, 3749, 3746/2, 3768/1, 3745/117, 3745/540, 3758, 3762/3, 3773/3, 3759, 3745/178, 3745/507-del, 3745/118, 3745/109, 3745/360, 3745/119, 6091/38-del, 3746/1, 3745/563, 3745/526-del, 3745/534-del, 3657/1, 3762/4, 3776, 3755, 3657/2, 3787/4-del, 3745/510-del, 3757, 3745/559, 3787/5, 3745/107, 3756/1, 3745/521-del, 6091/49, 3764/2, 3745/205, 3745/195, 3745/194, 3745/193, 3745/206 in 3745/213, vse k.o. Sežana (2455).
(3) Površina območja OLN meri cca 32,3 ha.
(4) Širše območje OLN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja OLN, na katerega segajo priključitve na infrastrukturna omrežja. Poleg navedenih zemljišč se za načrtovano prostorsko ureditev posega na sledeča zemljišča izven območja OLN:
– cestno omrežje: parc. št. 3745/133, 3745/134, 3745/192, 3745/294, 3745/295, 3745/296, 3745/367, 3745/381, 3745/382, 3745/392, 3745/401, 3745/460, 3745/461, 3745/462, 3745/463, 3745/513, 3745/518, 3745/523, 3745/524, 3745/525, 3745/535, 3745/538, 3745/341, 3745/543, 3771/4, 3773/4, 3775/3, 3775/5, 3775/6, 3775/10, 3775/11, 3775/14, 3775/15, 3775/16, 3775/17, 3775/18, 3784/3, 3785/3, 3786/5, 3786/7, 3787/7, 3787/8, 3787/9, 3791/11, 3791/18, 3791/19, 3791/20, 3837/3, 6091/52, vse k.o. Sežana;
– vodovodno omrežje: parc. št. 3745/134, 3745/356, 3745/367, 3745/401, 3745/457, 3745/460, 3745/523, 3745/541, 3745/543, 6370, 3775/3, 3786/5, 3786/7, 3787/7, 3791/20, vse k.o. Sežana;
– omrežje odpadne kanalizacije: parc. št. 3745/543, 3786/5, 3791/20, vse k.o. Sežana;
– elektroenergetsko omrežje: parc. št. 3745/401, 3745/543, 3745/134, 3791/20, 3786/5, 6370, 3745/356, 3745/457, vse k.o. Sežana;
– omrežje javne razsvetljave: parc. št. 3745/134, 3745/401, 3745/525, 3745/543, 3791/20, vse k.o. Sežana;
– plinovodno omrežje: parc. št. 3745/134, 3745/541, 3745/543, 3745/523, 3791/20, 3786/5, 3786/7, 3787/7, vse k.o. Sežana;
– telekomunikacijsko omrežje: parc. št. 3745/134, 3745/401, 3745/543, 3791/20, vse k.o. Sežana.
(5) V kolikor se v postopku priprave projektne dokumentacije za navezave na obstoječa infrastrukturna omrežja na podlagi strokovno preverjenih rešitev izkaže potreba po vključitvi dodatnih parcelnih številk, se poleg navedenih vključi tudi druga zemljišča.
(6) Celotno območje OLN je razdeljeno na osem (8) ureditvenih enot (UE):
– UE 1, UE 2, UE 3, UE 4, UE 5 in UE 6 so namenjene gradnji stavb,
– UE Z obsega območje jame Brgevka,
– UE C je namenjena gradnji javnih prometnih površin.
(7) Meja območja OLN in delitev na ureditvene enote je razvidna iz grafičnega dela.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OLN se nahaja zahodno od mesta Sežana, v neposredni bližini obstoječe poslovne cone 'Suhozemni terminal Sežana' in v naravi predstavlja nepozidan značilen vrtačast kraški svet. Območje je na severni strani omejeno s Kamionsko cesto Fernetiči, ki je del avtoceste A3, odsek Sežana–Fernetiči, na vzhodni strani s pozidavo v poslovni coni 'Suhozemni terminal Sežana', na južni in zahodni strani se nahajajo kmetijske in gozdne površine. Južno od območja OLN poteka glavna železniška proga št. 50 Ljubljana–Sežana–d.m., na zahodni strani pa državna meja z Italijo.
(2) Območje OLN so v naravi večinoma gozdne in kmetijske površine v zaraščanju, prevladuje grmovna in srednje visoka drevesna vegetacija. Teren pada od severovzhoda proti jugozahodu, od 353,00 do 341,00 m n.v. (višinske kote jam in udornic niso upoštevane). Na območju je nekaj manjših vzpetin in številne bolj ali manj velike vrtače. Preko vzhodnega dela območja poteka neasfaltirana občinska cesta (Cesta na Orlek).
(3) Območje OLN se nahaja v varovalnem pasu avtoceste A3, odsek Sežana–Fernetiči, ki poteka severno od območja in v varovalnem progovnem pasu glavne železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–d.m., ki poteka južno od območja.
(4) Na območju OLN se nahaja naravna vrednota – jama Brgevka (ident. št. 41953). Območje jame Brgevka se ohranja v sonaravnem stanju, v območje vhoda v jamo se ne posega. Manjši del območja OLN se nahaja na območju daljinskega vpliva na varstvena območja Natura 2000: Kras SPA – SI5000023.
(5) Na območju OLN se nahaja enota kulturne dediščine – Stršinkova hiška (EŠD: 15619). Enoto kulturne dediščine se pred začetkom gradnje na tangiranem delu ureditvene enote UE 2 skladno z kulturnovarstvenimi pogoji in s soglasjem pristojne enote ZVKDS prestavi na območje izven OLN.
(6) Prometno se območje navezuje na občinsko cesto JP (Cesta na Orlek) z oznako Orlek–Terminal 2 (odsek 874851), ki poteka po vzhodnem robu OLN. Cesta na Orlek se na severni strani priključuje na omrežje občinskih cest znotraj 'Suhozemnega terminala Sežana' in preko državne ceste – regionalna cesta II. reda (odsek 0350 Sežana–Fernetiči) navezuje na avtocesto omrežje – avtocesta A3 (odsek Sežana–Fernetiči). Za ureditev ustreznega dostopa do območja OLN je predvidena navezava na cestno omrežje na območju 'Suhozemnega terminala Sežana' preko preurejene Ceste na Orlek. Slednjo se v severni smeri s krožiščem naveže na Kamionsko cesto Fernetiči. Rekonstruirani odsek Ceste na Orlek se na južni strani naveže na obstoječo prometnico. Obstoječa prometnica približno 160 m južneje prečka glavno železniško progo št. 50 Ljubljana–Sežana–d.m.. Predvidena je ukinitev nivojskega prehoda v kilometru 681+035 na glavni železniški progi št. 50 Ljubljana–Sežana–d.m. in izgraditev izven nivojskega križanja, kar ni predmet tega OLN.
(7) Območje OLN ni komunalno opremljeno. Za potrebe novih ureditev na območju je načrtovana javna gospodarska infrastruktura v naslednjem obsegu: cestno omrežje ter vodovod, odpadna kanalizacija, padavinska kanalizacija, elektroenergetsko omrežje, javna razsvetljava, plinovodno in telekomunikacijsko omrežje.
(8) Vplivi ureditve v OLN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OLN ter na zemljišča, potrebna za gradnjo javne gospodarske infrastrukture.
(9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem delu OLN.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OLN so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novega objekta,
– dozidava, nadzidava,
– rekonstrukcija objekta,
– spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– gradnja in urejanje zunanjih zelenih in utrjenih površin,
– gradnja, rekonstrukcije, vzdrževanje, prestavitve in odstranitve prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske in druge infrastrukture ter
– trajno reliefno preoblikovanje terena.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) Območje OLN je namenjeno poslovni coni, ki je namenjena obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim.
(2) Primarno se na območje OLN umešča naslednje objekte in dejavnosti:
– 125410 Industrijske stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe (do velikosti 2.000 m2 BEP),
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12204 Konferenčne in kongresne stavbe.
(3) Poleg zgoraj naštetih se na območje kot spremljajoče dejavnosti lahko umešča tudi naslednje objekte in dejavnosti:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo tem območjem).
(4) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta.
(5) Na celotnem območju OLN je dopustna tudi gradnja novih in vzdrževanje ter rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture in urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin (po enotni klasifikaciji CC-SI):
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 21122 Samostojna parkirišča (tudi parkirišča za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, priklopnike in avtobuse),
– 22231 Lokalni (distribucijski) plinovodi,
– 2222 Lokalni cevovodi,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
– 2224 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo druga javna igrišča, zelenice in druge urejene zelene površine),
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(6) Na celotnem območju OLN je dopustno izvajanje drugih gradbenih posegov (po enotni klasifikaciji CC-SI):
– 31110 Nasipi,
– 31120 Izkopi in odkopi,
– 31130 Utrjene površine (obvezna je protiprašna izvedba utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov ob upoštevanju predpisov s področja dopustnih emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode),
– 31140 Utrjene brežine,
– 32110 Ekološki otoki,
– 32140 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji,
– 33130 Nepokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine.
(7) Na območju OLN ni dopustno umeščanje naslednjih objektov in dejavnosti:
– obrati, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega v skladu z določili predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,
– obrati večjega ali manjšega tveganja za okolje v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic,
– zbirni centri za odpadke ter obrati za skladiščenje in/ali predelavo odpadkov,
– obrati, ki so glede na naravo dejavnosti nedvoumen vir vonjev,
– stavbe z varovanimi prostori.
(opis načrtovanih rešitev po posameznih ureditvenih enotah)
(1) Na območju OLN je predvidena ureditev nove poslovne cone. Načrtovana je gradnja stavb z zunanjo ureditvijo in vso potrebno prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko in drugo infrastrukturo. Navezava na obstoječe prometno omrežje je predvidena preko nove javne prometnice (Cesta na Orlek–cesta O), območje OLN je s sistemom notranjega prometnega omrežja razdeljeno na več ureditvenih enot, ki so namenjene gradnji stavb in površinam za mirujoči promet.
(2) Z določitvijo koridorjev prometnega omrežja, ureditvenih enot in gradbenih mej se v prostoru OLN vzpostavlja prostorski red.
(3) Zazidalne zasnove in zasnove zunanjih ureditev po posameznih ureditvenih enotah (UE):
– predvidena je gradnja stavb velikega merila;
– pozidava znotraj UE je omejena z gradbenimi mejami;
– površine izven gradbenih mej so namenjene ureditvi dostopov, manipulacijskih površin, mirujočemu prometu, infrastrukturi ter ureditvi zelenih površin;
– dostop je predviden z občinske ceste na vzhodni strani (cesta O) in v osrednjem delu (cesta B).
– predvidena je gradnja več stavb manjšega merila;
– pozidava znotraj UE je omejena z gradbenimi mejami;
– površine izven gradbenih mej so namenjene ureditvi dostopov, manipulacijskih površin, mirujočemu prometu, infrastrukturi ter ureditvi zelenih površin;
– dostop je predviden z občinske ceste na vzhodni strani (cesta O in cesta C) in v osrednjem delu (cesta B).
– obsega območje ob naravni vrednoti Brgevka;
– območje se ohranja v sonaravnem stanju, poraščeno z obstoječo vegetacijo;
– predviden je peš dostop z občinske ceste na vzhodni strani (cesta O).
– predstavlja javno prometno omrežje in zajema zemljišča obstoječe občinske ceste (cesta O) ter zemljišča, ki so potrebna za njeno rekonstrukcijo in preureditev;
– obsega zemljišča novih javnih prometnic (cesta B in cesta C, cesta D1, cesta D2);
– obsega novo cestno navezavo od križišča KR2 do predvidenega krožnega križišča na Kamionski cesti Fernetiči;
– obsega zemljišče za umestitev TP in ponikovalnic za potrebe javnih prometnic.
(4) V grafičnem delu OLN je poleg prikaza območij ureditvenih enot in območij, znotraj katerih se lahko umeščajo stavbe, prikazana tudi ena izmed možnih variant pozidave območja. Natančna razporeditev, velikost, število in namembnost stavb in drugih objektov po posameznih ureditvenih enotah se opredeli v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrsto objekta, ki se gradi.
(lega objektov na zemljišču)
(1) Znotraj ureditvenih enot za gradnjo stavb (UE 1, UE 2, UE 3, UE 4, UE 5 in UE 6) so z gradbenimi mejami določene površine za razvoj objektov, znotraj katerih se lahko umešča eno ali več stavb.
(2) Izven površin za razvoj objektov se umeščajo prometne, manipulativne površine in zelene površine, infrastruktura ter nezahtevni in enostavni objekti. Navedene ureditve in objekti so dopustni tudi znotraj površin za razvoj objektov.
(3) Dovoljen faktor zazidanosti parcele (FZ) za gradnjo je do 0,70 ob hkratnem pogoju, da objekt ne presega z OLN določenih gradbenih mej, razen dopustnih izjem navedenih v tem členu ter da se znotraj parcele za gradnjo oziroma znotraj UE zagotovi ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnosti v objektu in s tem odlokom določen minimalni delež zelenih površin.
(4) Gradbena meja (GM) je črta, ki je stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost površin za razvoj objektov.
(5) Izven okvirov gradbenih mej je možna podzemna izraba (gradnja kletnih etaž), vključno s klančinami v kletne etaže, konzolnimi nadstreški ter samostojnimi nadstrešnicami, vratarnicami, tehnološkimi napravami za gašenje in požarnimi stopnišči, pod pogojem, da se ne posega v trase interventnih poti ter v trase komunalnih vodov in v druga območja varovanj oziroma so za take primere pridobljena mnenja upravljavcev.
(6) Znotraj posamezne ureditvene enote se lahko določi ena ali več parcel za gradnjo. Parcela, namenjena gradnji, mora biti določena tako, da poleg gradnje stavbe oziroma objekta omogoča tudi njegovo nemoteno uporabo in vzdrževanje ter zagotavljanje površin za manipulacijo, mirujoči promet in zelene površine.
(7) Odmiki objektov od parcelnih mej morajo biti v skladu z grafičnim načrtom 4.1 Ureditvena situacija oziroma v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.
(8) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(9) Kjer odmiki od sosednjih zemljišč niso določeni z gradbenimi mejami, morajo biti za zahtevne in manj zahtevne objekte (nad in pod terenom) najmanj 4 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki od navedenih so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča z izjavo, da bo dovoljen vpis služnosti za nemoteno vzdrževanje objekta, kadar zmanjšani odmiki to zahtevajo. Gradnja stavb na parcelno mejo je dopustna s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih parcel za stavbe manjšega merila znotraj UE 4-6, če gre za gradnjo stavb v strnjenem nizu. Parkirišča in manipulacijske površine ob objektih morajo biti odmaknjeni najmanj 0,5 metra od sosednjega zemljišča, razen ko gre za površine, ki so funkcionalno povezane s sosednjim zemljiščem.
(10) Ne glede na določbe prejšnjih točk se medsosedske ograje in podporni zidovi lahko postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja oziroma podporni zid postavljen največ do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče in da je objekt možno vzdrževati brez uporabe sosednjega zemljišča. V tem odstavku navedeni odmiki štejejo za ograje do višine 2,2 m in podporne zidove višine do 1,5 m. Za objekte večje višine štejejo odmiki navedeni v devetem odstavku tega člena.
(11) Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali podpornega zidu od cestišča 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom ali če je odmik določen z regulacijsko linijo.
(12) Ne glede na določbe iz prejšnjih točk se do parcelne meje lahko gradi, če je mejno zemljišče po namenski rabi opredeljeno kot kmetijsko ali gozdno zemljišče ob soglasju lastnika ter v skladu s tem odlokom.
(13) Objekti gospodarske infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih zemljišč.
(1) Maksimalni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo ureditvenih enot, gradbenimi mejami, dopustnim faktorjem zazidanosti parcele, z zahtevanim deležem zelenih površin ter z obveznostjo zagotavljanja zadostnih površin za mirujoči promet in manipulacijo.
(2) Maksimalni višinski gabariti stavb (ki se meri od kote tlaka pritličja, s tem, da je pritličje nad zemeljsko površino največ 1,4 m, merjeno od najnižje kote terena ob objektu, do vrha stavbe brez naprav) in vseh drugih objektov na površinah za razvoj objektov je 15 m s posameznimi arhitekturnimi poudarki do višine 20 m. Znotraj dopustnih višin stavb je dopustna izvedba poljubnega števila etaž.
(3) Dopustno višino stavbe lahko presegajo: dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralniki ali sončne celice (fotovoltaika), dostop do strehe, ograja, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture.
(4) Glede na geomehanske in geološko hidrotehnične pogoje ter racionalnost izgradnje je na celotnem območju dovoljena gradnja kletnih etaž.
(5) Posamezne pripadajoče samostojne stavbe nad terenom, ki jih je dopustno umestiti izven gradbene meje, ne smejo preseči bruto tlorisne površine 100 m2 in višine 8 m od kote tlaka pritličja.
(6) Znotraj gradbenih parcel je dopustno umestiti tehnološke naprave za požarno varnost (požarni bazeni, silosi in podobno), ki se lahko nahajajo izven gradbenih mej. Tlorisni in višinski gabariti se prilagajajo zahtevam posamezne UE 1-6 za zagotavljanje potrebne količine požarne vode.
(pogoji za oblikovanje stavb)
(1) Urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb velikega merila v UE 1, UE 2 in UE 3 mora biti usklajeno. Urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb manjšega merila, ki so predvideni v UE 4, UE 5 in UE 6, mora biti usklajeno z obstoječo poslovno cono 'Suhozemni terminal Sežana' na vzhodu (EUP SŽ-26*).
(2) Stavbe naj bodo oblikovane po enotnih oblikovalskih izhodiščih, tako glede izbora materialov fasad, okenskih in vratnih odprtin, z upoštevanjem tehnoloških značilnosti posamezne dejavnosti.
(3) Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno. Fasade stavb morajo biti zasnovane s kakovostnimi, trajnimi in sodobnimi materiali. Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Na fasadah ni dopustna umestitev fotovoltaike.
(4) Dovoljujejo se poudarki in nadstreški, ki morajo biti oblikovani v skladu z zunanjo podobo stavbe in okolice.
(5) Strehe novih stavb velikega merila so lahko poljubne oblike, barve in materiala ter medsebojno usklajene. Strehe novih stavb manjšega merila naj bodo usklajene z obstoječimi stavbami enake namenske rabe v EUP SŽ-26*. Barve kritin ne smejo biti odsevajoče.
(6) Na strehah objektov je dopustno postavljati sončne zbiralnike ali sončne celice (fotovoltaika) pod pogojem, da ne presegajo slemena poševnih streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
(7) Strehe s tlorisno površino večjo od 2.000 m2 naj se dodatno funkcionalno izrabijo (sončne elektrarne, parkirišča, zelena streha …). Izjema so strehe, ki so zaradi tehnološkega procesa oblikovane tako, da dodatna funkcionalna izraba ni mogoča.
(8) Vse stavbe morajo biti načrtovane v skladu s prepisi o mehanski odpornosti in stabilnosti, požarni varnosti v stavbah, o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah in ostalimi bistvenimi zahtevami za graditev stavb ter veljavno zakonodajo.
(9) Za vse stavbe v javni rabi je potrebno zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj stavbe.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Minimalni dosežen faktor zelenih površin (FZP) parcele za gradnjo je 0,10. Izjemoma je lahko FZP:0, in sicer le v primeru, da se v okviru dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja dokaže, da je ustrezno rešeno odvodnjavanje.
(2) Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino parcele objekta, ki mora ostati zelena, kar pomeni da ima zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino parcele objekta.
(3) Območje UE Z se ohranja v sonaravnem stanju. Območja UE Z in okolice vhoda v jamo – naravno vrednoto Brgevka se ne spreminja ali vanjo posega.
(4) Zasaditev javnih površin ter zasaditev površin neposredno ob javnih površinah je priporočljivo izvajati s funkcionalnimi drevesi.
(5) Na robovih območja OLN je priporočljivo izvesti vegetacijski pas, kadar je to primerno zaradi zmanjšanja vizualno izpostavljenih grajenih struktur.
(6) Pri novih zasaditvah naj se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(7) V območju cestnih priključkov na občinsko cesto in na notranji strani cestnih krivin vegetacija ne sme ovirati preglednosti cest ali priključka. Morebitna nova zasaditev z grmovnim ali drevesnim rastjem se lahko zasadi z odmikom vsaj 1,50 m od cestišča, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
Parkirne in manipulativne površine
(8) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, nepropustne za vodo in naftne derivate ter z robniki ločene od zelenic. Odvajanje padavinskih vod iz navedenih površin mora biti zagotovljeno preko peskolovov in lovilcev olj.
(9) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest, je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 5 parkirnih mest. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena. Odstopanja so dovoljena pri urejanju parkirnih mest nad kletnimi garažami ter pri parkirnih površinah za tovorna vozila.
(10) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (nadzemno parkirišče, zelenica ipd.).
Ograje in zapornice
(11) Dopustno je ograjevanje parcel z ograjami. Višina ograj (višina nad terenom) je lahko največ 1,80 m, višina varovalnih in protihrupnih ograj pa največ 2,20 m.
(12) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je potrebno zagotoviti najmanj ustrezen prostor glede na karakteristično dolžino vozila, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
Oglaševanje
(13) Na območju OLN je ob upoštevanju veljavnega občinskega odloka o oglaševanju dopustno umeščanje objektov za oglaševanje.
(14) Na zasebnih površinah je za lastne potrebe oglaševanja iz registrirane dejavnosti dovoljeno nameščanje objektov za oglaševanje na poslovnih stavbah in funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost z napisom podjetja, znakom podjetja, zastavami ter oglaševalnimi vitrinami in totemi, pri čemer ne sme biti presežena površina za oglaševanje do 4 m2 ter višina objektov do 5 m. Oglaševanje naj se izvaja na osnovi enotnega koncepta.
(15) V skladu z zakonom s področja cest v varovalnem pasu AC ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.
(pogoji za preoblikovanje terena – izravnava zemeljskih mas)
(1) Gradnja na območju OLN se izvede z izravnavo zemeljskih mas (s trajnim reliefnim preoblikovanjem terena).
(2) Izravnavo zemeljskih mas je dopustno izvesti za več UE ali ločeno za posamezne UE, hkrati pa je potrebno izvesti izravnavo zemeljskih mas tudi za gradnjo pripadajoče infrastrukture. Znotraj posamezne UE je dopustna izvedba enega ali več platojev, ki se višinsko navezujejo na prometno omrežje.
(3) Obseg izravnave zemeljskih mas in višinske kote platojev so določene v grafičnem delu OLN.
(4) Izravnava zemeljskih mas se izvede tako, da se brežine oblikujejo v naravnih naklonih ali s podpornimi zidovi do višine 1,5 m oziroma izjemoma višjimi, kadar je to pogojeno s strmino terena.
(5) Kadar je treba premostiti večjo višino, se višinske razlike premostijo s podpornimi zidovi v kaskadah, pri katerih je posamezen podporni zid visok največ 1,5 m, zeleni pas v kaskadah pa je širok najmanj 0,3 m. Priporoča se, da so vidni deli podpornih zidov izvedeni iz naravnega kamna lokalnega izvora. Izjemoma so dopustni tudi podporni zidovi v betonski izvedbi, ki naj bodo intenzivno ozelenjeni.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na celotnem območju OLN je dovoljena umestitev enostavnih in nezahtevnih objektov z namembnostjo, ki je opredeljena v 7. členu OLN oziroma ni v nasprotju z dejavnostmi, ki jih opredeljuje podrobna namenska raba prostora.
(2) Umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov je dopustno pod pogojem, da na zemljišču po umestitvi teh objektov ni presežen dopusten faktor zazidanosti parcele objekta. V delež stavbišča se štejejo objekti, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega lahko človek vstopi.
(1) Območje OLN je skladno z grafičnim načrtom 3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra razdeljeno na osem ureditvenih enot.
(2) Za umeščanje stavb znotraj UE 1, UE 2, UE 3, UE 4, UE 5 in UE 6 so opredeljene površine za razvoj objektov in gradbene parcele, ki so prikazane v grafičnem načrtu 4.1 Ureditvena situacija.
(3) Gradbene parcele se po potrebi lahko delijo na več parcel za gradnjo, vendar mora velikost in oblika posameznih parcel upoštevati oziroma zagotoviti:
– da ni presežen dopusten faktor zazidanosti,
– odmike od parcelnih mej, gradbenih črt in podobno,
– namen, velikost in zmogljivost objektov,
– možnost priključitve na javno prometno omrežje in na infrastrukturne vode, objekte in naprave,
– lastniško in načrtovano oziroma obstoječo parcelno strukturo zemljišča,
– spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine),
– predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila,
– potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje parcele v skladu s predpisi, ki določajo površine za gasilce ob zgradbah.
(4) Ne glede na določila tega člena je dopustna parcelacija za potrebe objektov gospodarske infrastrukture.
(5) Mejne točke novih parcel so razvidne iz grafičnega dela OLN.
Površine, namenjene javnemu dobru, obsegajo parcele namenjene javnim cestam, TP in ponikovalnicam (UE C). Javne površine so prikazane v grafičnem delu OLN.
VI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Pri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med posameznimi vodi ter pogoje in smernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sisteme komunalne in druge infrastrukture.
(3) Praviloma se nove infrastrukturne vode umešča v koridorje javnih prometnic oziroma se jih umešča v javne površine. V primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
(4) Razvodna omrežja morajo biti medsebojno usklajena in izvedena v podzemni izvedbi. Vse električne in telekomunikacijske vode je obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(5) Dovoljujejo se tudi posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), ki so potrebni za opremljanje območja OLN.
(6) Načrtovana komunalna oprema območja obsega: cestno omrežje, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo, odpadno in padavinsko kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin in telekomunikacijsko omrežje.
(7) Vse stavbe je potrebno priključiti na elektriko, vodovod in odpadno kanalizacijo, vse parcele, namenjene gradnji, pa morajo imeti zagotovljeno priključevanje na javno cestno omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov. Vse stavbe morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
(8) Spodbuja se uporaba okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporaba obnovljivih virov energije. Kot energetski vir za objekte na območju OLN je predviden tudi zemeljski plin, ki se ga lahko uporablja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Obnovljivi viri energije so lahko tudi edini vir energije za ogrevanje objektov.
(pogoji za prometno urejanje)
Ureditve v varovalnem pasu železnice:
(1) Območje OLN se nahaja severno od glavne železniške proge št. 50 Ljubljana–Sežana–d.m. Varovalni progovni pas železniške proge znaša 100 m, merjeno od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Progovni pas znaša 8 m, merjeno od osi skrajnega tira na obeh straneh proge. Gradnja v varovalnem progovnem pasu je dovoljena le s soglasjem/mnenjem upravljavca.
Ureditve v varovalnem pasu avtoceste:
(2) Območje OLN se nahaja južno od Kamionske ceste Fernetiči, ki je del avtoceste (AC) A3, odsek Sežana–Fernetiči. Varovalni pas AC znaša 40 m od roba cestnega sveta obojestransko. Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje kakršnihkoli del v varovalnem pasu je dovoljena le s soglasjem/mnenjem DARS d.d.
(3) Gradnja novih stavb in prometnih površin v 10 m pasu od roba cestnega sveta ni dopustna.
(4) Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati obstoječo AC (izvedeno stanje). Vse rešitve morajo biti situativno in višinsko prilagojene AC, njihovim spremljajočim objektom in prometnicam ter vgrajeni komunalni, energetski in telekomunikacijski infrastrukturi.
(5) Zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanj, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi.
(6) Območje OLN je dostopno preko občinske ceste (JP – Cesta na Orlek) z oznako Orlek – Terminal 2 (odsek 874851), ki se navezuje na občinsko cesto (LK–Partizanska cesta) z oznako Terminal 2 (odsek 376661) preko obstoječega odcepa. Občinska cesta Terminal 2 (odsek 376661) se na severu priključuje na državno regionalno cesto R2-0350 Sežana–Fernetiči preko obstoječega križišča (K1).
(7) Območje OLN je prometno navezano na širše prometno omrežje.
(8) Priključitev območja OLN na občinsko cestno omrežje je predvideno preko novega križišča KR1 in dela preurejene Ceste na Orlek (v nadaljevanju cesta A).
(9) Cesta A se navezuje na novo križišče KR2, ki se na severnem kraku navezuje na križišče – krožišče na Kamionski cesti, na zahodnem kraku v UE 1 in na južnem v preurejeno Cesto na Orlek (v nadaljevanju cesta O).
(10) Cesta O se v smeri proti jugu navezuje na novo križišče KR3, ki se na zahodnem kraku nadaljuje v vzdolžno cesto znotraj OLN (cesta B), na vzhodnem kraku na predvideno povezavo do obstoječe poslovne cone 'Suhozemni terminal Sežana' na vzhodu (EUP SŽ-26*) in na južnem kraku v cesto O.
(11) Cesta O se v smeri proti jugu navezuje na novo križišče KR4, ki se na vzhodnem kraku nadaljuje na predvideno povezavo do obstoječe poslovne cone 'Suhozemni terminal Sežana' na vzhodu (EUP SŽ-26*) in na južnem kraku v cesto O do priključitve na obstoječo traso Ceste na Orlek.
(12) Za prometno priključevanje na Kamionsko cesto Fernetiči je v OLN prikazana ureditev z implementacijo krožnega križišča na Kamionski cesti s prometnico, ki se na jugu navezuje na križišče KR2 in na severu na krožno križišče K3 na državni cesti. Izvedba novega krožnega križišča na Kamionski cesti Fernetiči in priključka nanj ni pogoj za začetek gradenj na območju OLN, mora pa biti izgrajeno do začetka uporabe stavb na območju OLN.
(13) Novo krožno križišče na Kamionski cesti Fernetiči bo predstavljalo glavno povezavo območja OLN za promet težkih tovornih vozil. Promet težkih tovornih vozil bo usmerjen na Kamionsko cesto Fernetiči, ki se preko Suhozemnega terminala navezuje na avtocestno omrežje. Predviden 4. krak krožnega križišča na Kamionski cesti Fernetiči, ki se v krožnem križišču K3 navezuje na državno cesto (R2 0350 Sežana – Fernetiči), ne bo predviden za uporabo tovornega prometa.
(14) Znotraj območja OLN so predvidene naslednje javne prometnice: cesta O, cesta B, cesta C, cesta D 1 in cesta D2, s katerih je dopustno urediti dostope do posameznih UE.
(15) Prometnice v območju OLN imajo določene cestne koridorje (cestni svet). Koridor ceste A in ceste O je širok 18 m, koridor ceste B na delu z dodatnim voznim pasom 15 m, koridor ceste C in ceste B na delu brez dodatnega voznega pasu je širok 11,5 m, koridor cest D1 in D2 je širok 10 m.
(16) Predvideni prečni profili cest na območju so določeni v grafičnem delu OLN.
(17) Za dostope do posameznih stavb oziroma objektov je potrebno predvideti dovoze ustreznih širin in radijev. Pozicije in število uvozov se lahko prilagajajo projektnim rešitvam, pod pogojem, da so rešitve usklajene z upravljavcem cestnega omrežja. Uvozi bodo izvedeni kot križišča z uvoznimi radiji, manjši lahko tudi preko ugreznjenih robnikov.
(18) Okoli posameznih objektov morajo biti zagotovljene ustrezne poti za manipulacijo in intervencijska vozila.
(19) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča, ki omogočajo obračanje servisnim in urgentnim vozilom.
(20) Utrjene površine vozišč in parkirišč se praviloma izvede v asfaltni izvedbi, površine pločnikov so lahko v asfaltni izvedbi ali kako drugače trajno tlakovane.
(21) Vse ostale površine, v koridorjih, ki niso namenjene prometu ali hoji, naj bodo urejene, zasajene z ustrezno vegetacijo in zatravljene.
(22) Za kolesarski promet so predvideni kolesarski pasovi ob cestah A in O, na ostalih cestah so kolesarji vodeni na cestišču.
(23) Peš promet poteka po pločnikih, ki so predvideni ob vseh cestah. Vse površine za pešce, ki so ob vozišču oziroma potekajo samostojno ter nivojski prehodi čez vozišče, morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi.
(24) Vse javne prometne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo, skladno s področnimi predpisi.
(25) Za varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna ter horizontalna cestno prometna signalizacija.
(26) Za potrebe novogradenj je v okviru parcel za gradnjo potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest, lahko se jih zagotavlja tudi pod nivojem terena (v kletnih etažah objektov). Za varno vodenje prometa mora biti predvidena vsa ustrezna in zakonsko predpisana vertikalna ter horizontalna cestno prometna signalizacija.
(27) Kadar na parceli objekta ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba.
(28) Glede na namembnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati normative predpisane z OPN Sežana.
(29) Poleg navedenega števila PM je za javne objekte in objekte z dejavnostjo z obiskom strank, za katere je potrebnih več kot deset PM, treba zagotoviti še najmanj 15 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(30) Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je treba zagotoviti vsaj 5 % vendar najmanj eno PM za invalide. Če je PM manj kot 20, je treba zagotoviti vsaj eno parkirno mesto.
(31) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(32) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto.
(33) Na gradbenih parcelah je dopustna ureditev parkirnih mest za tovorna vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil.
(34) Prometne ureditve so razvidne iz grafičnega dela OLN.
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)
(1) Na območju OLN ni vzpostavljenega vodovodnega omrežje s hidrantno mrežo.
(2) Obstoječe javno vodovodno omrežje se nahaja na severni strani Kamionske ceste Fernetiči in v območju poslovne cone 'Suhozemni terminal Sežana', kjer je v izgradnji nov del javnega vodovodnega omrežja.
(3) Za potrebe oskrbe objektov z vodo je predvideno priključevanje na obstoječe vodovodno omrežje in na predvideno vodovodno omrežje na območju 'Suhozemni terminal Sežana'.
(4) Na območju OLN je predvidena gradnja javnega vodovodnega omrežja, ki je načrtovan v krožni zanki. Trasa je predvidena v večjem delu ob robu vozišča javnih cest. Za izvedbo vodovoda so predvidene cevi premera DN200, DN150 in DN100. Mesto priključevanja na obstoječe omrežje je na območju novega križišča KR1 in KR2 ter na severni strani Kamionske ceste Fernetiči in je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(5) Posamezen objekt ali zaključene potrošne cone je potrebno priključevati na javno vodovodno omrežje s samostojnim vodovodnim priključkom. Vodomerni jašek je potrebno locirati na vstopu priključne cevi na zemljišče v nepovozni površini, tako da bo vedno dostopen pooblaščenim osebam upravljavca.
(6) Mesto priključevanja posamezne UE na predvideno javno vodovodno omrežje je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(7) Voda za gašenje za predvidene objekte se bo zagotavljala iz vodovodnega hidrantnega omrežja oziroma se mora v območjih, ki ne zagotavlja zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene.
(8) Požarna varnost znotraj območja se zagotavlja z nadzemnimi hidranti dimenzije DN100, ki jih je potrebno smiselno razporediti po celotnem območju.
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
(1) Na območju OLN ni vzpostavljenega kanalizacijskega omrežja za odpadno vodo.
(2) V izgradnji je javno odpadno kanalizacijsko omrežje na vzhodni strani OLN, na območju poslovne cone 'Suhozemni terminal Sežana'.
(3) Za potrebe organiziranega odvajanja in čiščenja odpadnih voda je predvideno priključevanje na predvideno kanalizacijsko omrežje na območju 'Suhozemni terminal Sežana'.
(4) Na območju OLN je predvidena gradnja omrežja javne odpadne kanalizacije, v ločenem gravitacijskem in tlačnem sistemu. Za izvedbo javne odpadne kanalizacije so predvidene cevi dimenzij DN200 do DN300, s potekom v sredini ceste. Za celotno območje je predviden gravitacijski sistem odvajanja odpadne vode proti zahodu, od koder je predvideno črpališče s tlačnim vodom DN150 v območju ceste B ter DN110 v območju ceste C in O. Mesto priključevanja na predvideno omrežje je na območju novega križišča KR1 in KR3 ter je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(5) V obravnavanem območju morajo biti vsi objekti, v katerih bo nastajala komunalna odpadna voda, priključeni na omrežje javne odpadne kanalizacije, pod pogoji izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(6) Za potrebe priključitve objektov na javno odpadno kanalizacijo se znotraj območja OLN predvidi gradnja novih priključkov z navezavo na javni kanal odpadne kanalizacije.
(7) Mesto priključevanja posamezne UE na predvideno odpadno kanalizacijo je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(8) Na območju OLN ni vzpostavljenega kanalizacijskega omrežja za padavinsko vodo.
(9) Padavinske vode iz javnih površin in javnih objektov se preko padavinske kanalizacije vodi v ponikovalnice. Lokacije ponikovalnic morajo omogočati razpršeno odvodnjo. Padavinska kanalizacija, ki je del javne infrastrukture, mora imeti ponikovalnice umeščene v sklopu predvidenih javnih površin.
(10) Odvodnjavanje vozišča obravnavanih odsekov novih cest je omogočeno z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi padci. Vodo s cestišča se odvaja kontrolirano bodisi preko asfaltne mulde, v kateri so predvideni požiralniki z mrežo bodisi preko vtokov pod robnikom v meteorni kanal in ponikanje v ponikovalnicah. Ponikovalnice bodo locirane izven povoznih površin, v zelenicah ob zunanjem robu cestnega telesa. Po potrebi se izvede kontradrenaža. Temeljna tla so dovolj prepustna, da vsa meteorna voda odteče v podtalje.
(11) Padavinske vode je potrebno ponikati na zemljišču investitorja. Padavinske vode s parkirnih in manipulativnih površin se preko lovilca olj odvaja v ponikovalnico na zemljišču investitorja. Odvajanje padavinske (ali druge odpadne vode) z objektov in pripadajočih površin se ne sme izvajati v naprave za odvodnjavanje javnih cest (AC, občinske ceste). Izvedba odvodnjavanja in predvidene ureditve ne smejo poslabšati ali ogroziti obstoječega sistem odvodnjavanja Kamionske ceste Fernetiči.
(12) Ponikanje padavinskih voda mora biti zagotovljeno preko objekta za ponikanje. Med dnom objekta za ponikanje in najvišjo gladino podzemne vode se mora nahajati plast neomočenih sedimentov ali zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 m.
(13) V primeru nastajanja industrijskih odpadnih vod, ki v skladu s predpisi niso primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzročitelj na svoji gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predčiščenje industrijske odpadne vode.
(14) Lastnik objekta, v katerem bo nastajala industrijska odpadna voda, mora pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo pridobiti mnenje izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
(elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava)
(1) Na območju OLN ni vzpostavljenega elektroenergetskega omrežja.
(2) Obstoječe elektroenergetsko omrežje se nahaja na severni strani Kamionske ceste Fernetiči (TP Fernetiči) in v območju poslovne cone 'Suhozemni terminal Sežana', kjer se nahaja več TP. Na tem delu je v izgradnji novo elektroenergetsko omrežje, in sicer SN vod, ki bo potekal od TP TN602 do območja OLN.
(3) Na območju OLN je predvidena gradnja podzemnega elektroenergetskega omrežja, ki zajema SN in NN omrežje v cevni kanalizaciji, ki so načrtovani v koridorju javnih cest (po javnih površinah) ter nove TP znotraj posameznih UE. Ob cesti B je predvidena izgradnja nove TP (nazivna moč 2 x 1000 kVA), ki bo povezana s TP TN 602 Se. Carinska cona in TP Fernetiči. Mesto priključevanja na obstoječe omrežje je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(4) Predvidena je gradnja več novih TP za potrebe predvidenih stavb (znotraj UE 1-6) in potrebe javne razsvetljave in črpališča odpadne kanalizacije.
(5) Do transformatorskih postaj in jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti ustrezno lokacijo s stalnim dostopom za primere gradnje, vzdrževanja in posluževanja. Za gradnjo distribucijskih elektroenergetskih objektov je dopustna postavitev opornih in podpornih zidov.
(6) Pri gradnji distribucijske elektroenergetske infrastrukture, ki je del gospodarske javne infrastrukture, se na vseh zemljiščih v občini zasleduje javna korist, saj spada razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture med osnovne usmeritve prostorskega akta.
(7) Za potrebe napajanja novih porabnikov na posameznih UE je potrebno zgraditi priključke v kabelski kanalizaciji. Priključno merilne omarice morajo biti locirane na parcelnih mejah posameznih objektov oziroma dostopne z javnih površin. Razdelilne omarice in priključno merilne omarice morajo biti ločene.
(8) Mesto priključevanja posamezne UE na predvideno elektroenergetsko omrežje je razvidno iz grafičnega dela OLN. Za določitev pogojev za priključitev na distribucijsko omrežje električne energije za vse vrste objektov ali rab prostorov je potrebno pridobiti posebne smernice pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja električne energije družbi SODO d.o.o. ali njenih pooblaščenih izvajalcih.
(9) Na območju OLN je predvidena ureditev javne razsvetljave. Drogovi javne razsvetljave morajo biti umeščeni na delu vozišča, kjer potekajo pločniki in kolesarske poti.
(10) Prižigališča javne razsvetljave morajo biti predvidena izven TP, ločeno od distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
(11) Razsvetljava zunanjih površin znotraj UE 1-6 bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OLN ni vzpostavljenega telekomunikacijskega omrežja.
(2) Obstoječe telekomunikacijsko omrežje se nahaja na severni strani Kamionske ceste Fernetiči in v območju poslovne cone 'Suhozemni terminal Sežana'.
(3) Na območju OLN je predvidena gradnja telekomunikacijskega omrežja v koridorju javnih cest. Mesto priključevanja na obstoječe omrežje je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(4) Za potrebe napajanja novih porabnikov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi priključke na predvideno telekomunikacijsko omrežje. Telekomunikacijski jaški morajo biti locirani tako, da bo omogočen neoviran dostop in možnost vzdrževanja brez zapore prometa.
(5) Mesto priključevanja posamezne UE na predvideno telekomunikacijsko omrežje je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(1) Na območju OLN ni vzpostavljenega plinovodnega omrežja.
(2) Obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje poteka na vzhodni strani območja OLN, v trasi Partizanske ceste.
(3) Na območju OLN je predvidena gradnja plinovodnega omrežja v koridorju javnih cest. Mesto priključevanja na obstoječe omrežje je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(4) Za potrebe napajanja novih porabnikov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi priključke na predvideno plinovodno omrežje.
(5) Mesto priključevanja posamezne UE na predvideno plinovodno omrežje je razvidno iz grafičnega dela OLN.
(1) Znotraj ureditvenih enot je treba zagotoviti prevzemna mesta za zbiranje komunalnih odpadkov, ki morajo biti primerne velikosti, asfaltirana ali tlakovana ter dostopna pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov. Med prevzemnim mestom in mestom natovarjanja ne sme biti višinskih razlik.
(2) Prevzemno mesto za odpadke mora biti urejeno ob oziroma v bližini glavne vozni poti z ustrezno širino za vozilo za prevoz komunalnih odpadkov.
(3) Pri gradnji novih objektov je zbirno mesto za ostanke komunalnih odpadkov lahko v objektu ali na parceli objekta, ki mu pripada. Pri ustrezni umestitvi je lahko slednje tudi prevzemno mesto, vendar naj bo na vizualno neizpostavljeni lokaciji, na utrjeni površini z odtokom, tako, da je omogočeno enostavno čiščenje.
(4) Divja odlagališča odpadkov na območju OLN je potrebno sanirati. Odpadke se odstrani in odpelje na CERO Sežana. Zemljišče se povrne v prvotno stanje oziroma stanje za določeno novo namembnost.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Na območju OLN se nahaja enota nepremične kulturne dediščine z EŠD: 15619, ime: Sežana: Stršnikova hiška.
(2) Za posege v enoto nepremične kulturne dediščine (Stršnikova hiška) je potrebno pridobiti kulturno varstveno mnenje.
(3) Stršnikovo hiško je pred gradnjo na tangiranem delu območja UE 2 potrebno prestaviti na območje izven OLN. Tangirano območje obsega površino v radiju 10 m od enote kulturne dediščine in je razvidno iz grafičnega dela. Nova lokacija naj bo dostopna javnosti ter ustrezno opremljena z dostopi in informativnimi tablami. V sklopu prestavitve se opredeli upravljanje in vzdrževanje Stršnikove hiške. Prestavitev Stršnikove hiške in ureditev dostopa od nove lokacije Stršinkove hiške je obveznost investitorja.
(4) Prestavitev Stršnikove hiške lahko izvajajo usposobljeni izvajalci v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine oziroma s potrjenimi referencami. Prestavitev se izvede v sodelovanju in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pred izvedbo je potrebno izdelati ustrezen tehnični elaborat, iz katerega bodo razvidni obstoječe stanje, tehnologija prestavitve in stanje po posegih, ki mora ustrezati obstoječemu stanju. Pred kakršnimkoli posegi v območje dediščine je potrebno izdelati kakovosten posnetek obstoječega stanja (merilo 1:1) oziroma digitalizirati stanje s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Dokumentiranje objekta naj obsega: zajem podatkov na terenu (point cloud), izdelava 3D modela, ortofoto/dof, foto in video material ter geodetski načrt z umestitvijo.
(5) Ob vseh posegih v zemeljske plasti na območju OLN velja tudi obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
(1) Na območju OLN se nahaja naravna vrednota – jama Brgevka z ident. št. 41953, ki je izločena iz predvidenih posegov. Vhod v jamo se nahaja na koordinatah GKY- 410316, GKX-62383, Z-353 m.
(2) Jama se nahaja v območju UE Z, ki se ohranja v sonaravnem stanju. Območje vhoda v jamo se ohranja zaraščeno in se ga ne sme osvetljevati.
(3) Varstvo in raba, varstveni režim, ukrepe varstva in druga pravila ravnanja z jamo Brgevko, ki ima status odprte jame, je predpisano v Zakonu o varstvu podzemnih jam (ZVPJ) (Uradni list RS, št. 2/04 z dne 15. 1. 2004).
(4) Del območja OLN se nahaja na območju daljinskega vpliva na posebna varstvena območja (območja Natura 2000): Kras SPA – SI5000023. Površine za razvoj objektov znotraj UE, kamor se umeščajo predvidene stavbe, se nahajajo izven območja daljinskega vpliva.
(5) Odstranjevanje lesne zarasti je potrebno izvajati izven časa gnezditve varovanih ptic. Odstranjevanje lesne zarasti se lahko izvaja od 1. avgusta do 15. februarja.
(6) Pri načrtovanju zunanje ureditve naj se uporabi avtohtona kraška vegetacija, uporaba tujerodnih rastlinskih vrst ni dopustna.
(7) Med zemeljskimi deli lahko pride do odkritja potencialnih geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) in podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna). Fizična ali pravna oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, mora začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave oziroma izvajalce krasoslovnega nadzora.
(1) Na pretežnem delu območja OLN se nahaja gozd, ki nima poudarjenih funkcij gozda.
(2) Pred posekom gozdnega drevja je potrebno drevje označiti in evidentirati, kar opravi revirni gozdar.
(3) Predvidene stavbe morajo biti od gozdnih površin ločene s kamionsko prometnico ali od gozda odmaknjene najmanj 10 m.
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka.
(2) Med uporabo objektov morajo biti kurilni sistemi in sistemi za odvajanje dima skladni z veljavno zakonodajo, snovi, ki se izpuščajo v ozračje, pa ne smejo presegati predpisanih mejnih količin.
(1) Območje OLN ne tangira poplavnih, vodnih ali priobalnih zemljišč, niti ne posega na območje varstvenih pasov virov pitne vode oziroma na vodovarstvena območja. Območje OLN poseže na občutljivo območje zaradi evtrofikacije.
(2) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj in goriv v padavinsko kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice. Vse odpadne vode morajo biti pred izpustom v okolje ali javno kanalizacijo prečiščene do zakonsko predpisane stopnje.
(3) Ob že načrtovanih visokih robnikih ob manipulativnih površinah je treba predvideti tudi lovilni bazen glede na izračun porabe požarne vode v primeru gašenja požara tako, da odpadne/ onesnažene požarne vode ne bodo prosto iztekale na raščen teren in naprej v vodonosnik.
(4) Za gradnjo, vgradnjo, zunanje ureditve ipd. se lahko uporabljajo le materiali, ki zaradi izpiranja, izluževanja ipd. ne predstavljajo vira onesnaženja podzemnih voda.
(5) Odvajanje padavinskih voda je potrebno predvideti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin.
(6) Za zmanjševanje količin padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v padavinsko kanalizacijo z utrjenih površin gradbenih parcel, je potrebno predvideti ukrepe, kot npr. uporaba za zalivanje, uporaba v sanitarijah.
(7) Odvajanje in čiščenje vseh vrst odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavno področno zakonodajo.
(8) Vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(9) Na vseh napravah in objektih, kjer bi obstajala možnost razlivanja nevarnih snovi, je potrebno predvideti ustrezne varnostne ukrepe.
(10) Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(1) Pri pripravi nivelacije terena (vkopi, nasipi) in temeljnih tal je treba upoštevati navodila in ukrepe, ki jih določa strokovna podlaga: Geotehnični načrt izvedbe raziskav – PC Sežana, ki ga je pod št. 07/20-IDP v februarju izdelal GEOENG&CO d.o.o.. Teren gradijo kredni sedimenti – plastoviti sivi apnenci v menjavi z rudistnimi apnenci, ki so le mestoma prekriti s kraško glino in gruščem ali prodom ter s humusom.
(2) Na območju se nahajajo udornice in vrtače, povezane z brezni in razpredenimi kavernami.
(3) Pri gradnji je treba uporabljati transportna sredstva in gradbene stroje, ki so tehnično brezhibni, in materiale, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Predvideti je treba nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi, zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(4) Pri vseh posegih znotraj in izven območja OLN, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture, je potrebno zagotoviti, da se stanje tal, kjer ni predvidena ureditev, po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
(5) Odstranjene plasti rodovitne zemlje naj se namensko uporabi predvsem za končno ureditev zelenic na območju plana.
(1) Obravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v IV. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Za nove objekte in funkcionalne površine v bližini AC DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja AC. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objektov in območja je obveznost lokalne skupnosti oziroma investitorjev novih ureditev in objektov.
(3) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine. Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je potrebno predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa, izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost investitorjev novih posegov ali objektov.
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za zunanje osvetljevanje naj se uporabljajo svetilke z barvnim spektrom pod ali vključno 3000 K (zaradi zmanjšanja vpliva osvetljevanja na nočno aktivne žuželke in nočne aktivne vrste ptic, ki se z njimi prehranjujejo).
(3) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Za zaščito pred požarom je potrebno zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;
– odmike od meje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve;
– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno omrežje v skladu s predpisi);
– površine za potrebe evakuacije.
(2) Za območje OLN je bilo izdelano Strokovno mnenje požarne varnosti (izdelal Ekosystem, d.o.o.) v katerem so določene usmeritve za načrtovanje požarne varnosti območja, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte in ureditve na območju OLN. Ukrepi za varstvo pred požarom so razvidni iz grafičnega načrta 4.6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati študijo oziroma zasnovo požarne varnosti.
(4) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki mora zagotavljati odvzem vode najmanj 10 l/s, s trajanjem najmanj 2 uri. Kjer pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.
(5) Medsebojni odmiki med objekti morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednja zemljišča ali sosednje objekte.
(6) Če odmiki ne zagotavljajo predpisanih požarnovarnostnih zahtev, je treba načrtovati protipožarne ločitve v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah ter z izbranimi materiali preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s požarnimi predpisi.
(7) Za posamezne gradbene parcele je potrebno zagotoviti intervencijske površine, usklajene z veljavnimi smernicami. Predvideti je potrebno poti za naslednje vrste gasilskih intervencij: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
(8) Dostop do požarno ogroženega gozda južno in zahodno od območja OLN mora biti omogočen tudi preko internih prometnic na območju UE 2 in preko javne ceste C.
(9) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno projektni pospešek tal (0,125 g), geološko sestavo in namembnost objekta ter temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
(10) Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje. Upoštevati je potrebno strokovno podlago strokovna podlaga: Geotehnični načrt izvedbe raziskav – PC Sežana, ki ga je pod št. 07/20-IDP v februarju 2020 izdelal GEOENG&CO d.o.o.. Za temeljenje objektov je priporočljivo je izdelati tudi detajlne geofizikalne preiskave.
(11) Območje OLN se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih območjih.
(12) Območje OLN ni poplavno ogroženo. Geološka zgradba in sestava tal je zakrasela, površinske vode ponikajo.
(1) Območje OLN se na zahodnem delu nahaja neposredno ob državni meji z Italijo. Ureditve, ki se nahajajo v mejnem pasu (pas v širini 1,5 m obojestransko od mejne črte) morajo upoštevati naslednje usmeritve:
– Ko pogodbenici (Republika Slovenija in Italijanska Republika) menita, da je treba ohraniti vidnost mejne črte, je potrebno vzdrževati mejni pas očiščen dreves, grmičevja in druge vegetacije. V vsakem primeru je treba teren okoli vsakega mejnega znaka očistiti v polmeru 1 metra.
– V mejnem pasu ni dovoljeno graditi ničesar, razen gradenj v skupnem interesu obeh pogodbenic. Prepovedano je postavljanje oznak za označevanje lastništva in drugih oznak, ki bi ovirale vidnost mejne črte.
– V posebnih primerih pogodbenici lahko sporazumno dovolita tudi druge gradnje, če ne ovirajo vidnosti mejne črte in obstoječih mejnih znakov.
– V mejnem pasu se lahko ohranijo okrasna drevesa ali druge kulture posebnega pomena.
– Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli opravi dela iz prve alineje tega člena, če o tem obvesti drugo pogodbenico deset dni pred začetkom.
(2) Med izvajanjem gradbenih del je treba paziti na zaščito mejnih znakov pred poškodovanjem in uničenjem ter v kolikor bo potrebno, mejne znake skrbno odstraniti, jih shraniti na varnem mestu in Mešano slovensko-italijansko komisijo za vzdrževanje državne meje (Komisija za mejo) obvestiti o kraju hrambe mejnih znakov. V primeru poškodbe ali izgube mejnega znaka se vzdrževalna dela na teh mejnih znakih opravijo na stroške investitorja. Komisijo za mejo je potrebno obvestiti o začetku in zaključku del, po zaključku del bo Komisija za mejo preverila označitev državne meje na tem območju in po potrebi naročila ponovno označitev državne meje. Investitor mora brezplačno dati na razpolago osebje in naprave, ki so potrebni za ta dela.
X. ETAPNOST IZVEDBE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE PROSTORSKE UREDITVE
(1) OLN se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posameznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne komunalne, energetske in prometne infrastrukture. Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(2) Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v poljubnem časovnem zaporedju.
(3) Dopustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Med izvajanjem posegov na območju OLN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
(3) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(4) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso veljavno zakonodajo.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Odstopanja iz tega člena ne smejo ovirati realizacije OLN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja. Prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih posamezna odstopanja zadevajo.
(2) Pri realizaciji tega OLN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Odstopanja od predvidene razdelitve območja na UE:
(3) Ureditvene enote UE 4, UE 5 in UE 6 je možno medsebojno združevati, pri čemer se združijo tudi z gradbenimi mejami določene površine za razvoj objektov, kot je razvidno v grafičnem delu. Predvideni objekti znotraj združenih enot morajo upoštevati določila za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov velikega merila. Hkrati so dopustne tudi prilagoditve UE C na delu, ki obsega cesti D 1 in D 2.
Odstopanja pri legi in velikosti objektov:
(4) Toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo regulacijskih linij je ±0,50 m.
(5) Dopustno je odstopanje od predvidenih kot pritličja (±0.00) kot posledica prilagoditve na predvideno izravnavo zemeljskih mas (gradnja platojev).
Odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov:
(6) Pozicije in število uvozov na zemljišča se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam. Za spremembo pozicij oziroma za izvedbo dodatnih uvozov na zemljišče je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca ceste.
Odstopanja od predvidene parcelacije:
(7) Na območju OLN je dovoljeno združevanje parcel in delitev na manjše parcele, pri čemer je treba ohranjati predvideno mrežo javnih prometnic razen v delu cest D 1 in D 2, ki se po potrebi lahko ukineta.
(8) Po izvedbi predvidenih prometnih ureditev se parcelacija lahko prilagodi izvedenemu stanju.
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture:
(9) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture. Odstopanja so dopustna, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta oziroma so povezane s prilagoditvami komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih naprav zaradi ukinjanja cest D 1 in D 2. Odstopanja ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, ter upravljavci posamezne komunalne infrastrukture.
(10) Dopustne so umestitve morebitno potrebnih dodatnih transformatorskih postaj ter spremembe v OLN določenih lokacij transformatorskih postaj, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega upravljavca. Transformatorske postaje se lahko umešča tudi v sklopu novo predvidenih objektov.
(11) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko šteje tudi gradnja druge komunalne, energetske, komunikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem odlokom, pod pogojem, da se z njeno izvedbo ne onemogoča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.
(12) Dovoljujejo se tudi posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), ki so potrebni za opremljanje območja OLN.
(13) Odstopanja ne smejo ovirati realizacije OLN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
Po izvedbi z OLN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela, rekonstrukcije, prizidave in novogradnje na mestu odstranjenih objektov (do s tem odlokom dopustnih gabaritov in izrabe zemljišč),
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni na območju OLN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OLN, če je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.
OLN je na vpogled na Občini Sežana in na Upravni enoti Sežana.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani Občine Sežana in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-7/2021-3
Sežana, dne 1. julija 2021
