Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 13. julija 2021.
Št. 003-02-3/2021-151
Ljubljana, dne 21. julija 2021
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI (ZSSloV-A)
1. člen
V Zakonu o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 – ZSPJS-I) se v 2. členu v prvem odstavku za besedilom »uradno prečiščeno besedilo,« doda besedilo »95/15 in 139/20,«.
V 20. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Izobrazbo strokovnih delavcev, ki izvajajo programe iz prejšnjega odstavka, predpiše minister, ob upoštevanju z zakonom določenih pogojev za strokovne delavce v izobraževalnih programih in višješolskih študijskih programih višjega strokovnega izobraževanja. Minister lahko predpiše tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci.«.
Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek se črta.
V 21. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Slovenska vojska v miru skozi neprekinjena usposabljanja, urjenja in izobraževanja vzdržuje in zagotavlja pripravljenost za opravljanje vseh nalog za obrambo države samostojno in v okviru zavezništva, za izvrševanje obveznosti, ki jih je država sprejela v okviru mednarodnih organizacij oziroma z mednarodnimi pogodbami, za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter drugih nalog v skladu z Zakonom o obrambi in tem zakonom.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pripravljenost za izvajanje z zakonom določenih nalog Slovenske vojske se zagotavlja v skladu z načrti uporabe, neprekinjenim delovanjem določenih služb in bojnih sistemov, pripravljenostjo določenih poveljstev, enot in služb v skladu s skupnimi načrti obrambe v okviru zavezništva oziroma drugih mednarodnih organizacij v skladu z mednarodnimi pogodbami ter pripravljenostjo za izvajanje nalog v skladu z varnostnimi razmerami na podlagi odločitev pristojnih organov vodenja in poveljevanja.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V 24. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(sodelovanje s policijo in druge naloge)«.
V 36. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na uradni razgovor se lahko pripadnik najavi ali ga pozove nadrejeni.«.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za vojaške osebe, ki opravljajo vojaško službo v ministrstvu ali drugem državnem organu, se določbe tega zakona glede službene poti uporabljajo smiselno.«.
V 38. členu se v prvem odstavku peti stavek spremeni tako, da se glasi: »V skladu z določbami tega člena vojaška oseba vlaga v službenih zadevah tudi druge vloge.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vojaška oseba, ki želi ugovor podati ustno, zaprosi nadrejenega za razgovor. Nadrejeni prošnjo za uradni razgovor sprejme in evidentira.«.
V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Nadrejeni mora podrejenega sprejeti na uradni razgovor v petih dneh od dneva, ko je prejel prošnjo za uradni razgovor.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Vsebina uradnega razgovora se evidentira in zapiše.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
V 39. členu se drugi odstavek črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
V 40. členu se v drugem odstavku tretji in četrti stavek spremenita tako, da se glasita: »Prošnja za uradni razgovor se ustrezno evidentira. Višje nadrejeni mora vojaško osebo sprejeti na uradni razgovor v petih dneh od dneva, ko je prejel prošnjo za uradni razgovor.«.
V četrtem odstavku se prvi stavek črta.
V 44. členu se besedilo »v treh letih« nadomesti z besedilom »v petih letih«.
V 49. členu se šesti do štirinajsti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(6) Ustrezna izobrazba za vojaka petega kariernega razreda je najmanj srednja poklicna izobrazba. Vojak s srednjo poklicno izobrazbo lahko po opravljenem osnovnem vojaškem usposabljanju opravlja tudi naloge na formacijskih dolžnostih vojaka, za katere se zahteva srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba.
(7) Ustrezna izobrazba za podčastnike petega kariernega razreda je najmanj srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba, za podčastnike četrtega kariernega razreda najmanj višja strokovna izobrazba, za podčastnike tretjega in drugega kariernega razreda pa najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven).
(8) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za podčastnike tretjega in drugega kariernega razreda določi kot pogoj najmanj višja izobrazba, pridobljena v sistemu visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, in ustrezno število let delovnih izkušenj, za kar kriterije natančneje določi vlada.
(9) Ustrezna izobrazba za častnike do čina podpolkovnik je najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven).
(10) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za častnike do čina podpolkovnik določi kot pogoj najmanj višja izobrazba, pridobljena v sistemu visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, in ustrezno število let delovnih izkušenj, za kar kriterije natančneje določi vlada.
(11) Ustrezna izobrazba za častnike od čina polkovnik in višje je najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (8. raven).
(12) Ustrezna izobrazba za nižje vojaške uslužbence I. razreda je najmanj srednja poklicna izobrazba, za vojaške uslužbence od II. do V. razreda najmanj srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba in za vojaške uslužbence od VI. do VIII. razreda najmanj višja strokovna izobrazba oziroma 6. raven, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij.
(13) Ustrezna izobrazba za višje vojaške uslužbence od IX. do XIII. razreda je najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (7. raven).
(14) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za višje vojaške uslužbence od IX. do XIII. razreda določi kot pogoj najmanj višja izobrazba, pridobljena v sistemu visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1. januarjem 1994, ki je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven, in ustrezno število let delovnih izkušenj, za kar kriterije natančneje določi vlada.«.
Za štirinajstim odstavkom se dodajo novi petnajsti do devetnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(15) Ustrezna izobrazba za višje vojaške uslužbence XIV. in XV. razreda je najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazba, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij (8. raven).
(16) Kandidatu, ki je uspešno opravil katero izmed oblik vojaškega izobraževanja in usposabljanja oziroma posamezno fazo v skladu z drugimi ali prejšnjimi programi oziroma dotedanjimi predpisi ali odslužil vojaški rok, se prizna primerljiva oblika ali dokončana faza vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Za priznanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja se lahko predhodno odredi opravljanje manjkajočih vsebin, skladno s programom. Kriterije in postopek ugotavljanja primerljivosti predpiše minister.
(17) Kandidatu, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za poklicno opravljanje vojaške službe, se v pripravniško dobo šteje tudi čas stažiranja v vojaških enotah med šolanjem oziroma študijem.
(18) Vojaške osebe ne morejo samostojno opravljati formacijskih dolžnosti, dokler ne opravijo predpisanega vojaškega izobraževanja in usposabljanja v skladu z Zakonom o obrambi.
(19) Vlada lahko na predlog ministra določi, da se vojaškim osebam ob prvi sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let in po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi ali za popolnitev začasne enote oziroma druge sestave, zlasti za opravljanje vojaške službe zunaj države, izplača posebna denarna nagrada, ki se lahko izplača v več delih.«.
V 50. členu se v prvem odstavku črta beseda »dvakratni«.
V drugem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Pogodba o službi v rezervni sestavi vojske se sklene za najmanj pet let oziroma najmanj za čas štipendiranja.«.
Za četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Ministrstvo lahko krije stroške pridobitve srednje poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe kandidatu, ki je sklenil pogodbo o prostovoljnem služenju vojaškega roka. Kandidat mora po končanem šolanju skleniti pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske kot vojak za najmanj deset let. S posameznim javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom ministrstvo sklene ustrezno pogodbo, s katero opredelita izvedbo izobraževalnega programa in stroške izvajanja.
(6) Kandidat, ki pogodbe o zaposlitvi ne sklene, mora vrniti stroške pridobitve srednje poklicne oziroma srednje strokovne izobrazbe. Sorazmeren del teh stroškov je dolžan povrniti tudi kandidat, ki pogodbo o zaposlitvi po svoji volji odpove pred iztekom roka, določenega v pogodbi.«.
Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo sedmi, osmi in deveti odstavek.
Dosedanji osmi odstavek, ki postane deseti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Minister natančneje uredi kritje stroškov iz petega odstavka tega člena in štipendiranje za delo v vojski oziroma za službo v rezervni sestavi vojske.«.
V 51. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za določene formacijske dolžnosti, ki jih opravljajo vojaki, podčastniki v petem kariernem razredu in častniki v tretjem kariernem razredu, lahko minister na predlog načelnika generalštaba izjemoma določi, da se te dolžnosti opravljajo v največ treh nazivih.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
53. člen se spremeni tako, da se glasi:
(delovni čas, odmor in počitek pri opravljanju vojaške službe izven države)
(1) Delovni čas pripadnikov pri opravljanju vojaške službe izven države je lahko enakomerno ali neenakomerno razporejen ne glede na določbe predpisov, ki urejajo omejitve o dnevnih, tedenskih ali mesečnih delovnih obveznostih, odmoru, dnevnem ali tedenskem počitku ter delu preko polnega delovnega časa. O razporeditvi delovnega časa med opravljanjem vojaške službe izven države odloča nadrejeni poveljnik.
(2) Delovni čas pripadnikov, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe izven države v skupna ali druga poveljstva in enote ter v organe, predstavništva ali službe mednarodnih organizacij, se odredi glede na pravila, ki veljajo za druge pripadnike v teh poveljstvih, enotah in mednarodnih organizacijah.
(3) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo pravico do tedenskega počitka, se pripadniku pri opravljanju nalog, prevzetih v mednarodnih organizacijah in z mednarodnimi pogodbami, kot so operacije in misije (v nadaljnjem besedilu: mednarodne operacije in misije), tedenski počitek zagotavlja kot posebni dopust, v trajanju in na način, kot je to opredeljeno v tem členu.
(4) Pripadnik ima v obdobju sedmih zaporednih dni opravljanja nalog v mednarodni operaciji in misiji pravico do počitka v trajanju enega dneva posebnega dopusta. Posebni dopust se med opravljanjem vojaške službe v mednarodni operaciji in misiji izkoristi po odločitvi nadrejenega poveljnika in skladno s potrebami službe. Pripadnik posebni dopust, ki ga ni mogel koristiti v času opravljanja vojaške službe v mednarodni operaciji in misiji, izkoristi neposredno po vrnitvi iz mednarodne operacije in misije oziroma najpozneje v dveh mesecih po vrnitvi iz mednarodne operacije in misije.
(5) Če pripadnik izkoristi posebni dopust po vrnitvi iz mednarodne operacije in misije, je upravičen do nadomestila plače v višini plače za delo v Republiki Sloveniji.
(6) Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo počitek med zaporednima delovnima dnevoma (dnevni počitek), se pripadniku pri opravljanju nalog v mednarodni operaciji in misiji v primeru nujnih in neodložljivih nalog zagotavlja pravica do počitka v takšnem trajanju, ki je po oceni nadrejenega poveljnika in glede na potrebe opravljanja nalog ter v obsegu, kot to dopuščajo razmere, ustrezen in nujen za zagotovitev varnosti in zdravja pripadnika.
(7) Pri opravljanju vojaške službe izven države je opravljanje dela brez upoštevanja določb o časovnih omejitvah dnevne, tedenske ali mesečne delovne obveznosti, odmora, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa upoštevano pri določitvi plače.«.
V 57. členu se v tretjem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Ob predčasni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov na strani vojaške osebe in tudi ob sporazumnem prenehanju delovnega razmerja ali kadar vojaška oseba ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, mora povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja ali usposabljanja, pri čemer se za stroške vojaškega izobraževanja ali usposabljanja vojaške osebe štejejo neposredni stroški izvedbe izobraževanja ali usposabljanja, vendar največ v višini štirikratnika povprečne zadnje mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih ob sklenitvi pogodbe iz prejšnjega odstavka.«.
V 58. členu se naslov člena tako, da se glasi: »(plača, dodatki in nadomestila)«.
Za četrtim odstavkom, ki je prenehal veljati, se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Vojaškim osebam pripada dodatek zaradi prepovedi stavke, skladno z Zakonom o obrambi, v višini 4 % zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih.
(6) Poškodba, ki jo pripadnik utrpi na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, se šteje kot poškodba pri delu.
(7) Pripadnik iz prejšnjega odstavka, ki je odsoten z dela zaradi poškodbe, za čas odsotnosti prejme 100 % nadomestilo plače. Ob odsotnosti z dela nad 30 delovnih dni ministrstvo izplača nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini, ki velja za poškodbo izven dela, razliko do 100 % nadomestila plače, ki je obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije, pa krije ministrstvo.«.
V 59. členu se v drugem odstavku v drugem stavku za besedo »dolžnostih« pred vejico doda besedilo »in delovnih mestih oziroma delih v ministrstvu ter drugih državnih organih, na katerih se opravlja vojaška služba«.
V 60. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Vojaški osebi, ki je odsotna z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pravice iz poklicnega zavarovanja ne mirujejo. Prispevke za poklicno zavarovanje v tem času plača ministrstvo po stopnji, ki velja na dan nastanka obveznosti za plačilo prispevkov. Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je osnova za prispevke nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki ga ministrstvo izplačuje v breme nosilca zdravstvenega zavarovanja.«.
V 61. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Vlada lahko na predlog ministra odloči, da se izplača posebna denarna nagrada vojaškim osebam, ki podaljšajo pogodbo o zaposlitvi, po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe.«.
V 68. členu se za četrtim odstavkom dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Vojaški osebi se lahko odpove pogodba o zaposlitvi, če po njeni razrešitvi z dolžnosti načelnika generalštaba ni več potrebe po opravljanju njenega dela v Slovenski vojski oziroma če je ni mogoče razporediti na ustrezna dela v ministrstvu ali v drugem državnem organu in če ji do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine manjka manj kot pet let.
(6) Vojaška oseba iz prejšnjega odstavka, ki uveljavi pravico do dokupa zavarovalne dobe v skladu s tem členom, se lahko upokoji predčasno brez znižanja pokojnine, ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
V 76. členu se v prvem odstavku na koncu sedme alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova osma alineja, ki se glasi:
»‒ klubsko in drugo dejavnost.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Način izvajanja posameznih pravic celostne skrbi podrobneje uredi minister.«.
V 77. členu se v prvem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»‒ zagotovitev prednostne zdravstvene obravnave ob poškodbah ali bolezni pri delu med vojaško službo;«.
V 78. členu se v drugem odstavku v prvem stavku besedilo »prednostnega zdravljenja« nadomesti z besedilom »prednostne zdravstvene obravnave« in beseda »oskrbe« nadomesti z besedo »obravnave«.
Drugi stavek se črta.
V tretjem odstavku se v prvem in drugem stavku besedilo »prednostno zdravljenje« nadomesti z besedilom »prednostna zdravstvena obravnava«.
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Psihološka oskrba se v obliki psihološke pomoči pripadnikom in njihovim družinskim članom zagotavlja v primeru duševne stiske ne glede na vrsto ali obliko opravljanja vojaške službe.
(2) Psihološka pomoč obsega dejavnosti, kot so psihološko svetovanje, razbremenilni razgovori, psihoterapevtska dejavnost, individualna in skupinska psihološka krizna posredovanja, zagotavljanje stalne psihološke pomoči po telefonu, psihoedukacija in druge strokovne preverjene metode.«.
80. člen se spremeni tako, da se glasi:
(socialno varstvena oskrba)
(1) Socialno varstvo pripadnikov in njihovih družinskih članov obsega socialno pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno mogočih rešitev in seznanitev z mogočimi oblikami socialnovarstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo.
(2) Socialna pomoč se izvaja v obliki svetovanja in pomoči pripadnikom pri reševanju težav, ki jih imajo glede dela v delovnem okolju in glede prenehanja delovnega razmerja, pomoči pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter otroškega in družinskega varstva.
(3) Pravice iz prvega odstavka tega člena pripadajo pripadnikom stalne sestave, drugim pripadnikom pa le, če so napoteni na opravljanje vojaške službe izven države ali po razglasitvi izrednega ali vojnega stanja.
(4) Pripadnik ima pravico do pomoči pri selitvi s prevoznimi sredstvi in moštvom. O tem odloča poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote.
(5) Pripadnik lahko kandidira na razpisu za najem službenega stanovanja in ima pravico do znižane neprofitne najemnine za službeno stanovanje oziroma do subvencioniranja dela najemnine v višini, ki jo določi vlada na predlog ministra, če se preseli v stanovanje, ki ni oddaljeno več kot 20 kilometrov od kraja opravljanja vojaške službe. Pripadnik ima pravico do subvencioniranja dela najemnine še eno leto, če je zaradi službenih potreb razporejen na opravljanje vojaške službe v drug kraj in če se ne preseli v drugo stanovanje, za katero bi lahko uveljavljal subvencioniranje najemnine.
(6) Pripadnik, ki je v Slovenski vojski zaposlen več kot deset let in je več kot tri leta najemnik službenega stanovanja, ki je v upravljanju stanovanjskega sklada ministrstva, lahko zaprosi za odkup tega stanovanja, če najemniku in družinskim članom najemnika, ki živijo z njim, pomeni edino stanovanje. Ministrstvo soglaša z odkupom tega stanovanja ob upoštevanju ekonomske upravičenosti prodaje stanovanja in pripadnikovega rednega plačevanja najemnine ter obratovalnih stroškov.
(7) Pripadnik, ki je do upokojitve delal na ministrstvu, lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje, ki je v upravljanju stanovanjskega sklada ministrstva, za nedoločen čas oziroma odkup takega stanovanja, če njemu in njegovim družinskim članom, ki živijo z njim, pomeni edino stanovanje.
(8) Ne glede na predpise, ki urejajo stvarno premoženje države, se prodaja stanovanj iz šestega in sedmega odstavka tega člena ter tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ki so v upravljanju stanovanjskega sklada ministrstva, izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe z upravičencem za odkup brez objave namere o sklenitvi neposredne pogodbe ter brez posredovanja napovedi sklenitve pravnega posla ministrstvu, pristojnemu za stvarno premoženje.
(9) Minister natančneje določi pogoje in način izvajanja pravic iz petega do osmega odstavka tega člena ter 87. člena tega zakona.«.
V 85. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(klubska in druga dejavnost)«.
V 86. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Stroški pogreba in enkratna denarna pomoč iz prvega odstavka tega člena pripadajo družinskim članom tudi, če pripadnik izgubi življenje na poti na delo in z dela.«.
V 88. členu se v prvem odstavku na koncu pete alineje pika nadomesti s podpičjem in dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»‒ prednost pri vpisu v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna;
‒ povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna.«.
Za 89. členom se doda nov 89.a člen, ki se glasi:
(pravice nezaposlenega zakonca)
(1) Nezaposlenega zakonca in zakonca med suspenzom pogodbe o zaposlitvi, se prostovoljno vključi v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas pripadnikovega dela v tujini, če z njim biva v tujini in je bil do odhoda v tujino v delovnem razmerju, samozaposlen ali prijavljen na zavodu za zaposlovanje več kot šest mesecev. Prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje se ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Sredstva za plačilo in revalorizacijo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti se zagotovijo v proračunu.
(2) Zakonec pripadnika iz prejšnjega odstavka, ki s pripadnikom biva v tujini, ima za čas bivanja s pripadnikom v tujini, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, pravico do suspenza pogodbe o zaposlitvi. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno povezane z opravljanjem dela. Med suspenzom pogodbe o zaposlitvi delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so dani razlogi za izredno odpoved ali če je uveden postopek za prenehanje delodajalca.«.
V 90. členu se v prvem odstavku tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»‒ pravico do posebnega dopusta, v skladu s četrtim odstavkom 53. člena tega zakona oziroma kakor je predvideno z odločitvijo o napotitvi na opravljanje vojaške službe izven države;«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Družinskim članom pripadnika, ki se je med opravljanjem del in nalog v mednarodni operaciji in misiji poškodoval oziroma ponesrečil ali zbolel tako, da je resno ogroženo njegovo življenje, zaradi česar njegova vrnitev v Republiko Slovenijo ni mogoča, se lahko omogoči brezplačen obisk pripadnika v mednarodni operaciji in misiji, če razmere na območju mednarodne operacije in misije to omogočajo. Za družinske člane se lahko izvede tudi transport z vojaškim prevozom in nastanitvijo v vojaških objektih na območju mednarodne operacije in misije, če je to mogoče. Pogoje in način izvajanja te pravice podrobneje določi minister.«.
V 91. členu se v tretjem odstavku v tretjem stavku besedilo »pet let« nadomesti z besedilom »eno leto«.
V 92. členu se tretji odstavek črta.
Dosedanji četrti do osmi odstavek postanejo tretji do sedmi odstavek.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona z njim uskladi Uredbo o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 73/19), Uredbo o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Uradni list RS, št. 67/08, 98/10, 41/12, 41/13, 47/13, 96/14, 98/15, 25/17, 12/18 in 20/19) in Pravila službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09).
(2) Minister v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona z njim uskladi Pravilnik o štipendiranju v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 50/08, 89/09, 53/17, 30/19 in 93/20).
(3) Minister v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona določi kriterije in postopek ugotavljanja primerljivosti iz spremenjenega šestnajstega odstavka 49. člena in izda predpise iz novega četrtega odstavka 20. člena, spremenjenega sedmega odstavka 76. člena, novega devetega odstavka 80. člena in novega tretjega odstavka 90. člena zakona.
(uporaba določb glede delovnega časa, odmora in počitka pri opravljanju vojaške službe izven države)
Določbe spremenjenega 53. člena zakona se glede delovnega časa, odmora in počitka pri opravljanju vojaške službe izven države, uporabljajo od prve napotitve pripadnikov v mednarodne operacije in misije od uveljavitve tega zakona.
(uporaba določb glede vračila stroškov vojaškega izobraževanja ali usposabljanja)
Določbe spremenjenega 57. člena zakona se uporabljajo tudi za že sklenjene pogodbe o vojaškem izobraževanju ali usposabljanju, če so za vojaško osebo ugodnejše, kar se uredi z aneksom k pogodbi.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 200-03/21-9/12
Ljubljana, dne 13. julija 2021
EPA 1819-VIII
