Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (Uradni list RS, št. 54/21) in 10. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) v zvezi s šestim odstavkom 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) je Vlada Republike Slovenije sprejela
o ustanovitvi Javnega zavoda Hiša za otroke
S tem sklepom se za izvajanje celostne obravnave otrok v skladu z določbami Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (Uradni list RS, št. 54/21; v nadaljnjem besedilu: ZZOKPOHO) ustanovi Javni zavod Hiša za otroke (v nadaljnjem besedilu: zavod) ter se uredijo njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja organiziranosti, dejavnosti in financiranje zavoda.
Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Zavod je pravna oseba javnega prava.
Zavod ima pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki so določene z zakonom, tem sklepom in statutom zavoda.
Zavod se vpiše v sodni register.
Ime zavoda je Javni zavod Hiša za otroke.
Skrajšano ime zavoda je Hiša za otroke.
Ime zavoda v angleškem jeziku je Children´s House – Barnahus Slovenia.
Sedež zavoda je Zaloška cesta 59, 1000 Ljubljana.
Zavod ima žig okrogle oblike premera 35 mm in žig premera 20 mm z grbom Republike Slovenije v njuni sredini. Na obodu sta izpisana ime v slovenskem jeziku in sedež zavoda.
(znak in grafična podoba zavoda)
Znak in grafična podoba zavoda se določita s statutom zavoda.
Zavod v skladu z ZZOKPOHO opravlja javno službo in naloge, ki so potrebne za izvajanje javne službe na področju celostne obravnave mladoletnih oškodovancev in prič kaznivih dejanj ter mladoletnikov, ki še niso stari 18 let, zoper katere teče predkazenski ali kazenski postopek. Zavod opravlja dejavnosti v obsegu in tako, kakor je določeno z letnim programom dela in finančnim načrtom.
Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena lahko zavod opravlja tudi tržno dejavnost, ki je namenjena opravljanju dejavnosti, za katere je zavod ustanovljen, in sicer:
– organizira prireditve, ki niso vezane na osnovno dejavnost;
– pripravlja strokovna mnenja za zunanje naročnike;
– drugo.
Poslovne knjige in poročila zavoda morajo zagotavljati spremljanje poslovanja in prikaz izida poslovanja s sredstvi javnih financ in drugimi sredstvi za opravljanje javne službe ločeno od spremljanja poslovanja s sredstvi, pridobljenimi iz prodaje blaga in storitev na trgu; zagotavljati morajo možnost ocenjevanja namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ.
(dejavnosti zavoda po standardni klasifikaciji dejavnosti)
Dejavnosti zavoda iz prejšnjega člena so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene v naslednje skupine:
C/18.200 | Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa |
J/58.110 | Izdajanje knjig |
J/58.140 | Izdajanje revij in periodike |
J/58.190 | Drugo založništvo |
J/62.010 | Računalniško programiranje |
J/62.090 | Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti |
J/63.110 | Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti |
J/63.990 | Drugo informiranje |
L/68.200 | Oddajanje in obratovanje lastnih in najetih nepremičnin |
M/ 69.103 | Druge pravne dejavnosti |
M/72.200 | Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike |
M/73.120 | Posredovanje oglaševalskega prostora |
M/73.200 | Raziskovanje trga in javnega mnenja |
M/74.300 | Prevajanje in tolmačenje |
N/82.190 | Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti |
N/82.300 | Organiziranje razstav, sejmov, srečanj |
N/82.990 | Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje |
P/85.590 | Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje |
P/85.600 | Pomožne dejavnosti za izobraževanje |
Q/86.220 | Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost |
Q/86.9 | Druge dejavnosti za zdravje |
Q/86.909 | Druge zdravstvene dejavnosti |
Q/88.999 | Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve |
R/91.011 | Dejavnost knjižnic |
R/91.012 | Dejavnost arhivov |
S/94.120 | Dejavnost strokovnih združenj |
Organi zavoda so:
– svet zavoda,
– direktor in
– strokovni svet.
(sestava in delovanje sveta zavoda)
Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavlja sedem članov, in sicer:
‒ pet članov imenuje vlada, in sicer dva člana na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje; in po enega člana na predlog ministrstva, pristojnega za družino; ministrstva, pristojnega za zdravje; in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve;
‒ enega člana, predstavnika nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic, imenuje minister, pristojen za družino, na podlagi javnega poziva, ki ga objavi na svoji spletni strani ali na drug primeren način;
‒ enega člana izvolijo delavci zavoda.
Svet zavoda je ustanovljen, ko so imenovani vsaj štirje njegovi člani.
Mandat članov sveta zavoda traja štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja. Direktor mora v 90 dneh pred potekom mandata obvestiti vlado o poteku mandata članov sveta zavoda.
Na prvi seji sveta zavoda, ki jo skliče direktor zavoda najpozneje v 30 dneh od ustanovitve sveta zavoda, člani sveta zavoda izmed članov, ki jih imenuje vlada, z večino vseh glasov izvolijo predsednika in podpredsednika sveta zavoda.
Svet zavoda veljavno odloča, če je na seji navzoča več kakor polovica članov. Statut zavoda in druge splošne akte, finančni načrt in zaključni račun sprejema svet zavoda z večino glasov vseh članov. O drugih vprašanjih odloča svet zavoda z večino glasov navzočih članov.
(pristojnosti sveta zavoda)
Svet zavoda:
– sprejema statut zavoda s soglasjem vlade;
– sprejema letni program dela, kadrovski načrt in finančni načrt ter spremlja njihovo uresničevanje;
– sprejema zaključni račun zavoda;
– sprejema letno poročilo zavoda;
– sprejema splošne akte za uresničevanje dejavnosti zavoda;
– sprejema protokole, ki jih predlaga strokovni svet zavoda;
– imenuje direktorja zavoda s predhodnim soglasjem vlade;
– razrešuje direktorja zavoda;
– imenuje vršilca dolžnosti direktorja, če je direktor razrešen, ali se na razpis za direktorja nihče ne prijavi, ali nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran;
– razpisuje volitve sveta ter v skladu z določbami statuta zavoda vodi druge organe zavoda;
– sprejema načrt razvoja zavoda in spremlja njegovo uresničevanje;
– predlaga vladi spremembo in razširitev dejavnosti;
– predlaga vladi spremembo imena in sedeža zavoda;
– predlaga vladi način porabe presežka prihodkov nad odhodki;
– predlaga vladi, kako pokriti presežek odhodkov nad prihodki;
– daje vladi in direktorju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;
– odloča o presežku delavcev;
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom in statutom zavoda.
Svet zavoda mora pridobiti soglasje vlade k letnemu programu dela, kadrovskemu in finančnemu načrtu, letnemu poročilu zavoda in imenovanju ter razrešitvi direktorja.
Podrobnejši način dela sveta zavoda se določi s statutom zavoda.
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
‒ ima najmanj izobrazbo osme ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, in sicer psihološke ali medicinske smeri, socialnega dela ali specialnih disciplin pedagoške smeri;
‒ ima najmanj sedem let delovnih izkušenj z delom z otroki;
‒ ima vodstvene in organizacijske sposobnosti;
‒ aktivno obvlada slovenski jezik;
‒ je državljan Republike Slovenije;
‒ ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
‒ zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Direktorja zavoda imenuje svet zavoda s predhodnim soglasjem vlade na podlagi javnega razpisa. Imenovan je za štiri leta z možnostjo ponovnega imenovanja.
Če je direktor razrešen ali se na razpis za direktorja nihče ne prijavi ali nihče od prijavljenih kandidatov ni izbran, zavod vodi vršilec dolžnosti direktorja, ki ima enaka pooblastila kot direktor. Svet zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja za največ eno leto.
Za vršilca dolžnosti direktorja se lahko imenuje oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
‒ ima najmanj izobrazbo sedme ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij;
‒ ima najmanj sedem let delovnih izkušenj;
‒ ima vodstvene in organizacijske sposobnosti;
‒ ima aktivno znanje slovenskega jezika;
‒ je državljan Republike Slovenije;
‒ ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev;
‒ zoper njega ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(pristojnosti in odgovornosti direktorja)
Direktor je poslovodni organ zavoda.
Direktor organizira in vodi strokovno delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod ter je odgovoren za zakonitost dela zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo dobrega gospodarja.
Poleg nalog iz drugega odstavka tega člena direktor tudi:
‒ pripravlja in predlaga letni program dela, kadrovski načrt in finančni načrt;
‒ sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
‒ pripravlja predloge splošnih aktov zavoda, ki jih sprejema svet zavoda;
‒ sprejema splošne akte zavoda, za katere z zakonom ali drugim predpisom, s tem sklepom ali statutom zavoda ni določeno, da jih sprejema svet zavoda;
‒ pripravlja strokovne podlage za opravljanje nalog sveta zavoda;
‒ sprejema programe usposabljanja ter protokole multidisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja po predhodnem mnenju strokovnega sveta;
‒ pripravi letno poročilo;
‒ pripravi zaključni račun zavoda;
‒ skrbi za materialno in finančno poslovanje;
‒ predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje;
‒ izvršuje sklepe in odločitve sveta zavoda;
‒ sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja;
‒ poroča vladi in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje zavoda;
‒ imenuje vodje organizacijskih enot;
‒ imenuje člane strokovnega sveta;
‒ oblikuje predloge novih programov in dodatnih storitev;
‒ skrbi za javno predstavitev zavoda;
‒ skrbi za sodelovanje z drugimi zavodi in organizacijami;
‒ zagotavlja obveščanje delavcev v skladu s predpisi;
‒ določa podatke, ki se štejejo za poslovno skrivnost;
‒ izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi;
‒ odloča o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev;
‒ imenuje delovne skupine oziroma druga telesa za izvedbo določenih nalog ali preučitev posameznih vprašanj iz svoje pristojnosti;
‒ opravlja druga dela in naloge, določene s tem sklepom in drugimi predpisi.
Direktor zavoda ne more biti predstavnik delavcev v svetu zavoda.
Direktor je lahko razrešen pred potekom časa, za katerega je imenovan.
Svet zavoda je dolžan razrešiti direktorja:
‒ če direktor sam zahteva razrešitev;
‒ če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje;
‒ če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi;
‒ če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.
Svet zavoda mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi v primerih iz zadnjih dveh alinej prejšnjega odstavka seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izreče.
Zoper sklep o razrešitvi ima prizadeti pravico zahtevati sodno varstvo.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem sklepom ali statutom zavoda, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne zaposlene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer v skladu z zakonom in aktom o sistemizaciji delovnih mest.
Direktor lahko pooblasti posamezne zaposlene tudi za podpisovanje aktov, pogodb in listin kakor tudi zastopanje zavoda pred sodiščem in drugimi organi.
Zavod ima strokovni svet.
Strokovni svet je kolegijski strokovni organ, ki ga sestavlja sedem članov. Člani strokovnega sveta so posamezniki, ki so strokovnjaki za kazensko pravo ali kriminologijo, socialni delavci, psihologi, zdravniki ali drugi strokovnjaki z izkušnjami na področju dela z otroki žrtvami kaznivih dejanj.
Po enega člana strokovnega sveta predlagajo:
‒ Vrhovno sodišče Republike Slovenije,
‒ Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije in
‒ Odvetniška zbornica Slovenije.
Najmanj en član strokovnega sveta je predstavnik nevladnih organizacij, ki delujejo na področju otrokovih pravic.
Člane strokovnega sveta imenuje direktor zavoda s sklepom.
Postopek izbire in imenovanja članov strokovnega sveta se podrobneje določi v statutu zavoda.
(naloge strokovnega sveta)
Strokovni svet ima naslednje naloge:
‒ obravnava vprašanja s področja strokovnega dela zavoda;
‒ daje mnenja in predloge glede programov usposabljanja, protokolov, multidisciplinarnega in medinstitucionalnega sodelovanja;
‒ daje mnenja glede drugih strokovnih vprašanj;
‒ obravnava pripombe nad delom zavoda.
V. SPLOŠNI AKTI IN ORGANIZIRANOST ZAVODA
Splošni akti zavoda so statut ter pravilniki, poslovniki in drugi splošni akti.
Statut ureja:
– organizacijo zavoda,
– delo organov zavoda,
– druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda.
Z drugimi splošnimi akti zavoda se urejajo vprašanja, pomembna za delo in poslovanje zavoda, ki niso urejena s statutom ali tem sklepom.
Splošni akti zavoda morajo biti v skladu z zakonom, drugimi predpisi in tem sklepom.
Splošni akti zavoda se objavijo po določilih statuta zavoda.
(notranja organizacija zavoda)
Pristojnosti, odgovornosti, medsebojne povezave in obveznosti notranjih organizacijskih enot, strokovnih skupin, strokovnih služb, območnih enot ter stalnih oziroma občasnih predmetnih, področnih in projektnih skupin oziroma drugih delovnih teles se natančno opredelijo v pravilniku o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
Prihodki zavoda so:
– sredstva iz proračuna Republike Slovenije;
– sredstva iz proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti;
– sredstva iz proračuna Evropske unije in druga sredstva iz tujine;
– prihodki, pridobljeni s prodajo blaga in storitev na trgu;
– dotacije in darila;
– drugi prihodki v skladu s predpisi.
Zavod pridobiva sredstva iz prve alineje prejšnjega člena na podlagi potrjenega letnega programa dela in finančnega načrta.
Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za nemoteno izvajanje dejavnosti zavoda (zaposleni, prostori vključno z materialnimi stroški, oprema).
Sredstva za izvajanje dejavnosti zavoda se določijo s pogodbo z ustanoviteljem.
Sredstva, ki jih zavod pridobiva na podlagi druge do sedme alineje prejšnjega člena, so prihodki zavoda in se praviloma namenjajo za razvoj in širitev dejavnosti zavoda, predvsem pa za vzdrževanje premoženja, ki ga ima zavod v upravljanju v skladu s potrjenim finančnim načrtom zavoda.
(presežek prihodkov nad odhodki)
Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, sme zavod uporabiti za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljen.
O porabi presežka prihodkov nad odhodki odloča vlada na predlog sveta zavoda.
(presežek odhodkov nad prihodki)
O pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki odloča vlada na predlog sveta zavoda ob upoštevanju računovodskih pravil, ki veljajo za pravne osebe javnega prava.
VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
(pravice in obveznosti zavoda)
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, v svojem imenu in za svoj račun, z vsemi pravicami in obveznostmi ter sklepa pravne posle za dejavnosti, določene v tem sklepu, do višine sredstev, ki jih pridobiva za uresničevanje svoje dejavnosti, ne glede na njihov vir.
Premoženje, ki ga upravlja zavod, je last Republike Slovenije. Zavod upravlja premoženje v skladu zakonom, ki ureja stvarno premoženje države.
Zavod je odgovoren za svoje obveznosti do višine denarnih sredstev, s katerimi lahko razpolaga pri izvajanju svoje dejavnosti, ne glede na njihov vir. Za obveznosti zavoda iz tržne dejavnosti jamči zavod s prihodki iz lastne dejavnosti.
(odgovornost ustanovitelja)
Republika Slovenija je odgovorna za obveznosti zavoda, ki so povezane z izvajanjem dejavnosti zavoda, omejeno subsidiarno, in sicer do višine sredstev, ki jih zagotavlja zavodu v skladu s prvo alinejo 19. člena tega sklepa za opravljanje osnovnih dejavnosti zavoda.
Republika Slovenija ne odgovarja za obveznosti zavoda iz tržne dejavnosti zavoda.
VIII. JAVNOST DELA IN OBVEŠČANJE
Delo zavoda je javno.
Zavod zagotavlja javnost svojega dela z dajanjem informacij o svojem delu. Natančneje se javnost delovanja določi v statutu zavoda.
IX. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI MED USTANOVITELJEM IN ZAVODOM
(pravice in obveznosti ustanovitelja)
Ustanovitelj ima do zavoda naslednje pravice in obveznosti:
‒ ugotavlja skladnost programov dela, kadrovskega in finančnega načrta zavoda z načrti in programi ustanovitelja;
‒ spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi in finančnimi načrti;
‒ odloča o statusnih spremembah;
‒ daje soglasje k spremembam ali razširitvam dejavnosti;
‒ daje soglasje k statutu zavoda;
‒ opravlja druge zadeve v skladu s tem sklepom in drugimi predpisi.
(obveznosti zavoda do ustanovitelja)
Zavod mora ustanovitelju:
‒ vsako leto poročati o izvajanju letnega programa dela in finančnega načrta;
‒ vsako leto pravočasno predložiti finančni načrt, letni program dela in letno poročilo;
‒ po potrebi dati podatke, potrebne za nadzor, spremljanje in financiranje dejavnosti ter statistične namene;
‒ voditi evidenco nepremičnega in premičnega stvarnega premoženja v skladu z veljavno zakonodajo.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(vršilec dolžnosti direktorja)
Do imenovanja prvega direktorja zavoda imenuje vršilca dolžnosti direktorja vlada.
Naloge vršilca dolžnosti direktorja, imenovanega po tem členu, so:
‒ do imenovanja direktorja vodi, predstavlja in zastopa zavod;
‒ ob uveljavitvi tega sklepa takoj začne postopek vpisa zavoda v sodni register in izvede vse postopke, ki so potrebni za vpis v sodni register, ter opravi druge naloge, potrebne za zagotovitev delovanja zavoda v skladu s tem sklepom;
‒ v enem mesecu od imenovanja pripravi predlog statuta zavoda in predlog akta o sistemizaciji delovnih mest;
‒ v dveh mesecih od imenovanja pripravi program dela, kadrovski načrt in finančni načrt zavoda za leto 2022 ter ga pošlje v sprejem svetu zavoda.
Vršilec dolžnosti direktorja se imenuje najdlje za eno leto.
(rok za sprejem statuta zavoda in imenovanje direktorja zavoda)
Svet zavoda mora najpozneje v enem mesecu po prvi seji sprejeti statut zavoda in akt o sistemizaciji delovnih mest, v šestih mesecih pa objaviti javni razpis za imenovanje direktorja zavoda.
(prvi predstavnik delavcev v svetu zavoda)
Vršilec dolžnosti direktorja mora razpisati prve volitve za predstavnika delavcev v svet zavoda v šestih mesecih od ustanovitve zavoda.
(sredstva za ustanovitev in začetek dela)
V letu 2021 se zagotovi 35.000,00 evra za ustanovitev in začetek dela zavoda, ki se jih prenese s proračunske postavke PP 211119 – Celostna obravnava otrok v hiši za otroke Ministrstva za pravosodje.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00720-19/2021
Ljubljana, dne 22. julija 2021
EVA 2021-2030-0034
Vlada Republike Slovenije
