Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 27/17 – ZPro, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 195/20, 5/21 – odl. US, 15/21 – ZDUOP), 15. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo, 79/16 in 26/19) je Občinski svet Občine Krško, na 24. seji, dne 15. 7. 2021, sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Krško
V Odloku o oskrbi s pitno vodo v občini Krško (Uradni list RS, št. 73/09, 84/13, 11/15, 104/15) se spremenita drugi in tretji odstavek 4. člena tako, da se glasita:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda rabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, in
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz prvega odstavka tega člena, če letna količina vode ne presega 50 m3.«.
V 5. členu se v prvem odstavku četrta točka spremeni tako, da se glasi:
»4. Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek na javni vodovod) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka na javni vodovod.«.
V 5. členu se v prvem odstavku doda nova šestnajsta točka tako, da se glasi:
»16. Lastna oskrba s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.«.
V 6. členu se v drugem odstavku spremeni uvodni stavek tako, da se glasi:
»(2) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javne službe, ki jih občina prenaša na izvajalca javne službe in katerih podrobnejša vsebina in način plačila se uredi s posebno pogodbo, so:«.
Spremeni se 9. člen tako, da se glasi:
»(1) V stavbi, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v stavbi, ki še ni priključena na javni vodovod in so postopki za priključitev v teku, do priključitve na javni vodovod lastna oskrba s pitno vodo dovoljena.
(3) Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe vode, razen če gre za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovoda, za katero je pridobljena vodna pravica v skladu s predpisi, ki urejajo vode.«.
Spremeni se 10. člen tako, da se glasi:
»(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu s 25. členom tega odloka in predpisi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu s 23. členom tega odloka in predpisi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z 22. členom tega odloka in predpisi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda in
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja iz 10. točke prejšnjega odstavka se izvaja na tistih zajetjih za pitno vodo, za katera je to določeno v programu izvajanja monitoringa, sprejetega v skladu s predpisom, ki ureja kemijsko stanje podzemne vode, oziroma v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda.
(3) Redno vzdrževanje priključkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(4) V okviru storitve obveščanja uporabnikov izvajalec javne službe organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Program izobraževanja se natančneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo iz 22. člena tega odloka.
(5) Obveznosti občine, izvajalca javne službe in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo.«.
Spremeni se 12. člen tako, da se glasi:
(priključitev na javni vodovod)
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu s tem odlokom.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.«.
Spremeni se 13. člen tako, da se glasi:
»(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode, in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec javne službe ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice v skladu s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanaša na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.«.
Spremeni se naslov 14. člena tako, da se glasi:
(priključek na javni vodovod)
V 14. členu se črta prvi odstavek.
V 14. členu se spremenita drugi in tretji odstavek tako, da se glasita:
»(2) Priključek na javni vodovod se izvede za vsako odjemno mesto posebej. V enem vodomernem jašku je lahko nameščenih več vodomerov.
(3) Če pa je treba priključiti na javni vodovod več odjemnih mest tako, da se priključek na javni vodovod na obratujoči sekundarni vodovod izvede s skupnim cevovodom, se šteje za del javnega vodovoda cevovod, ki povezuje obratujoči sekundarni vodovod in razcep cevovoda za priključitev zadnjih dveh odjemnih mest.«.
V 17. členu se spremeni prvi odstavek tako, da se glasi:
»(1) Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod uporabnik z izvajalcem sklene pogodbo o dobavi pitne vode. Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v kataster javnega vodovoda, v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.«.
V 17. členu se črta četrti odstavek.
V 19. členu se spremeni drugi odstavek tako, da se glasi:
»(2) Do pridobitve možnosti priključitve uporabnikov iz določenega kraja (naselja, zaselka) na objekte in naprave javnega vodovodnega omrežja, je upravljavec zasebnega vodovoda pravna ali fizična oseba, s katero imajo lastniki zasebnega vodovoda sklenjeno pogodbo o njegovem upravljanju.«.
Spremeni se 20. člen tako, da se glasi:
»(1) Če se lastna oskrba s pitno vodo v obstoječih stavbah zagotavlja z zasebnim vodovodom in je njegova letna povprečna zmogljivost enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan ali se iz njega oskrbuje 50 ali več prebivalcev s stalnim prebivališčem, mora tak zasebni vodovod imeti upravljavca.
Tabela 1: Seznam zasebnih vodovodov s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost enaka ali večja od 10 m3 pitne vode na dan
Zap. št. | Vodovod | Št. porabnikov |
1. | Anže | 50 |
2. | Dolenja vas | 50 |
3. | Gorenji Leskovec-Ložice | 150 |
4. | Gornje Pijavško | 90 |
5. | Jevša-Šedem | 95 |
6. | Kališovec-Brezje-Dolenji Leskovec | 250 |
7. | Mali Kamen-Reštanj | 300 |
8. | Mali Kamen-Okrog | 120 |
9. | Presladol | 68 |
10. | Presladol-Kozmus | 50 |
11. | Rožno-Hruševje | 150 |
12. | Rožno-Kocjan | 70 |
13. | Slom-Ilovce | 298 |
14. | Šapola-Kostanjek | 60 |
15. | Veliki Kamen | 250 |
16. | Veternik-Mrčna sela | 100 |
(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.«.
V 23. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 31. oktobra vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet. Priloga letnemu programu je tudi Elaborat.«.
Spremeni se 24. člen tako, da se glasi:
»(1) Izvajalec javne službe mora vodne izgube iz javnega vodovoda spremljati in evidentirati v vodni bilanci.
(2) Izvajalec javne službe mora pripraviti program ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki je sestavni del programa oskrbe s pitno vodo v skladu z 22. členom tega odloka.
(3) Lastnik javnega vodovoda zagotavlja izvedbo investicij in investicijskega vzdrževanja v skladu s programom za zmanjšanje vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati izvedbo rednega vzdrževanja in ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub, ki nastajajo pri rednem obratovanju javnega vodovoda, v skladu s programom ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub iz drugega odstavka tega člena.
(5) Z izvedbo ukrepov za zmanjšanje vodnih izgub morata lastnik in upravljavec javnega vodovoda vodne izgube zmanjšati na dopustno raven vodnih izgub, določeno v skladu z metodologijo za določanje dopustne ravni vodnih izgub.
(6) Če občina zaradi potreb po večji rabi pitne vode načrtuje oskrbo s pitno vodo iz novih zajetij za pitno vodo ali povečanje zmogljivosti črpanja iz obstoječih zajetij za pitno vodo, mora skupaj z izvedbo teh ukrepov zagotoviti, da vodne izgube obstoječih javnih vodovodov ne presegajo dopustne ravni vodnih izgub iz prejšnjega odstavka.«.
V 25. členu se drugi odstavek črta.
V 25. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,
2. uporabnikih javne službe,
3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
6. vodni bilanci javnega vodovoda,
7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.«.
Spremeni se tretji odstavek 25. člena tako, da se glasi:
»Izvajalec javne službe vodi evidenco o:
1. javnih vodovodih, s katerimi upravlja, in območjih javnih vodovodov,
2. uporabnikih javne službe,
3. priključkih na javni vodovod in odjemnih mestih,
4. zajetjih za pitno vodo in rezervnih zajetjih za pitno vodo,
5. vodnih pravicah za zajetja iz prejšnje točke,
6. vodni bilanci javnega vodovoda,
7. vzdrževanju in čiščenju javne infrastrukture, namenjene izvajanju javne službe, in
8. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.«.
V 26. členu se spremenita prvi in drugi odstavek tako, da se glasita:
»(1) S tem odlokom se upravljavcu podeli javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljnjem besedilu: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
(2) Vodenje in vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z vodenjem katastra ureja koncesijska pogodba.«.
V 28. členu se spremeni drugi odstavek tako, da se glasi:
»(2) Podrobnejša vsebina izvajanj javnih pooblastil in način financiranja se določita s posebno pogodbo.«.
V 28. člen se doda nov, četrti, odstavek, ki se glasi:
»Investitor v obnovo javnega vodovoda je občina. S tem odlokom Občina pooblašča izvajalca javne službe za izvedbo in nadzor obnovitvene investicije do višine letne najemnine, pobrane za infrastrukturo oddano v najem izvajalcu gospodarske javne službe. Investitor v novogradnjo javnega vodovoda je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije. Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javni vodovod, izvajalec pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora. Obveznosti občine in upravljavca javnega vodovoda v zvezi z rednim in investicijskim vzdrževanjem in ustreznim zavarovanjem javnega vodovoda se določijo s pogodbo.«.
V 33. členu se v prvem odstavku spremenita prva in enajsta alinea tako, da se glasita:
»– če je vodovodni priključek izveden brez soglasja oziroma v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe ali je priključek na javni vodovod ali priključitev izvedla nepooblaščena oseba;
– če poškoduje plombo ali pečat na vodomeru;«.
V drugem odstavku se besedna zveza »s predhodnim obvestilom« zamenja z besedno zvezo »z odločbo«.
Dodajo se novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Upravljavec izvaja kontrolo pečatov na vodomeru zaradi izvedene prekinitve dobave pitne vode ali v primeru začasnega mirovanja odjemnega mesta.
(6) V primeru, da uporabnik pretrga uradni pečat na vodomeru je koncesionar upravičen zaračunati stroške kontrole pečata v skladu s sprejetimi tarifami in o kršitvi seznaniti pristojni organ.
(7) Če uporabnik pretrga uradni pečat na vodomeru je koncesionar po kontroli pečata:
– v primeru postopka prekinitve dobave vode dolžan vodomer ponovno zapečatiti in uporabniku zaračunati stroški prekinitve dobave vode po sprejeti tarifi
– v primeru mirovanja odjemnega mesta poravnati stroške ponovne aktivacije odjemnega mesta po sprejeti tarifi.«.
V 34. členu se dodata nova četrti in peti odstavek;
»(4) V primeru, da uporabnik odjemnega mesta ne opremi z vodomerom v roku, ki mu ga je postavil izvajalec, se vodarina zaračuna skladno z veljavno zakonodajo.
(5) Uporabniki morajo plačati zaračunane storitve najpozneje v 15-ih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila.«.
V 35. členu se v deveti odstavek doda nov drugi stavek, ki se glasi:
»Če je odjemno mesto zapečateno več kot 24 mesecev, se pri ponovni priključitvi plačajo tudi stroški umerjanja vodomera.«.
V 38. členu se v prvem odstavku pred prvo alinejo dodajo tri nove alineje, ki se glasijo:
»– pred priključitvijo pridobiti soglasje za priključitev na javni vodovod,«.
– izvesti priključek na javni vodovod skladno s projektnimi pogoji in izdanim soglasjem za priključitev na javni vodovod,
– pridobiti vodno dovoljenje za odvzem vode iz javnega vodovoda, v primerih, ko je to predpisano z zakonodajo,«.
V 38. členu se v tretjem odstavku se črta besedilo: »s strani Agencije Republike Slovenije za okolje«.
V 41. člen se doda drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če uporabnik brez soglasja in ne na podlagi prvega odstavka tega člena, izvede odvzem vode iz javnega hidrantnega omrežja s katerimi povzroči motnje pri oskrbi s pitno vodo, krije stroške vzpostavitve obratovanja vodovodnega omrežja.«.
V 44. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Sredstva, pridobljena iz naslova plačila najemnine, so prihodek proračuna Občine Krško, in se namenijo primarno za potrebe investicijskega vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture, lahko pa tudi za potrebe investicij v gospodarsko javno infrastrukturo.«.
V 38. členu se v prvi odstavek v prvo točko na koncu stavka doda besedilo »– obračunski vodomer,«.
V 49. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava in pooblaščene osebe za nadzor nad izvajanjem odloka, pristojne državne inšpekcijske službe ter policija v okviru svojih pristojnosti. Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Medobčinski inšpektorat – Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Krško, Krško, Radeče in Sevnica.«.
V 49. členu se v tretjem odstavku besedilo »Pristojni organ« zamenja z besedilom »pristojni oddelek«.
V 50. členu se spremenijo tretji, peti in sedmi odstavek tako, da se glasijo:
»(3) Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek upravljavec zasebnega vodovoda, če:
– ravna v nasprotju z 20., 21. in 25. členom.
(5) Z globo 1.200 evrov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, uporabnik – samostojni podjetnik posameznik in uporabnik – posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom;
– ravna v nasprotju z 12. členom;
– ravna v nasprotju s 15. členom;
– ravna v nasprotju z 32. členom;
– ravna v nasprotju s 33. členom;
– ravna v nasprotju z 38. členom;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena;
– ravna v nasprotju s 40. členom;
– ravna v nasprotju z 41. členom.
(7) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnik – posameznik, če:
– ravna v nasprotju z 9. členom;
– ravna v nasprotju z 12. členom;
– ravna v nasprotju s 15. členom;
– ravna v nasprotju z 32. členom;
– ravna v nasprotju s 33. členom;
– ravna v nasprotju z 38. členom;
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 39. člena;
– ravna v nasprotju s 40. členom;
– ravna v nasprotju z 41. členom.«
Črta se 51. člen odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-3/2007-O604
Krško, dne 15. julija 2021
