Na podlagi 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), 3., 7., 8. in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora dne 8. 9. 2021 sprejel
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Kranjska Gora
(1) Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja in določene postopke v zvezi s cenami in subvencijami javne službe, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki so namenjene izvajanju javne službe ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju: občina).
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je določena v pravilniku za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovoda (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), ki ga sprejme izvajalec javne službe in potrdi občinski svet. Tehnični pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na spletni strani izvajalca javne službe.
Namen odloka je predvsem:
– opredelitev vsebine in standardov javne službe,
– zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanje javne službe v normalnih in izrednih razmerah,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,
– smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje javnega vodovoda,
– zagotavljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti javne službe,
– ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen storitev javne službe,
– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode;
2. interno vodovodno omrežje in naprave so omrežje in naprave v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo in ga upravljavec ne vzdržuje;
3. javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe. Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom;
4. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
5. obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe;
6. pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo;
7. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
8. priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
9. odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz 1. do 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe;
10. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
11. sistem za oskrbo s pitno vodo je sistem elementov javnega vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave za pitno vodo ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
12. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda. Transportni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura;
13. uporabnik storitev javne službe je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda, in je podrobneje opredeljen v tem odloku;
14. upravljavec ali upravljavec vodovoda je izvajalec javne službe, ki je pridobil pravico najema in upravljanja z objekti in opremo javnega vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
15. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
16. vodovodni priključek ali priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na sekundarni vodovod je del javnega vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri uporabniku. Vodovodni priključek je priključna garnitura s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno obračunskega vodomera s pripadajočim zasunom pred vodomerom in holandcem za vodomerom.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih. Na dan začetka veljavnosti tega odloka javno službo ureja Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12; v nadaljevanju: uredba).
(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(1) Območja, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe so določena v programih oskrbe s pitno vodo, ki jih v skladu s predpisi pripravi izvajalec javne službe.
(2) Predlog programa izvajalec javne službe posreduje občinski upravi v uskladitev, potrdi pa ga odgovorna oseba izvajalca javne službe in se objavi na spletni strani občine in izvajalca javne službe.
Javno službo na območjih iz 4. člena občina zagotavlja v obliki javnega podjetja Komunala, javno podjetje, Kranjska Gora, d. o. o. (v nadaljevanju: izvajalec, izvajalec javne službe ali upravljavec).
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
(1) Upravljavec javnega vodovoda po tem odloku je izvajalec, pri čemer se upravljanje uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu skladno z uredbo in ostalimi predpisi.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
Za rabo vode mora biti pridobljeno vodno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja vode in ostalimi predpisi.
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
(delitev vodovodnega sistema)
(1) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občine ali v zasebni lasti. Glede na to, ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvaja javna služba, se le-ti delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki niso v javni lasti, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci, če ta odlok ne določa drugače.
(3) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so primarni, sekundarni in transportni vodovodi.
(4) Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so vodovodni priključek in interna instalacija.
(vzdrževanje in investicije v javni vodovod)
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec, pri čemer se stroški za ta vzdrževalna dela krijejo iz cene javne službe ali subvencije te cene.
(2) Investitor v javni vodovod je občina, ki izvajalca s pogodbo lahko pooblasti za vodenje, nadzor oziroma izgradnjo javnega vodovoda. V primeru pooblastitve se šteje, da izvajalec nastopa v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun), pri čemer občina zagotovi vir za financiranje izven cene storitve izvajalca (iz najemnine ali drugih pročunskih virov).
(3) Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javni vodovod, tretja oseba pa mora tak nadzor omogočiti.
IV. STANDARD OPREMLJENOSTI
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1) Na območjih, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo.
(2) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(3) Lastnik objekta na navedenem območju mora ukiniti lasti vodni vir in ga po priključitvi na javni vodovod ne sme več uporabljati za oskrbo s pitno vodo.
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje izvajalca za priključitev in zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2) Izvajalec ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za priključitev.
(3) Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če pridobi vodno dovoljenje
(4) Občina v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami tega odloka in tehničnega pravilnika.
(2) Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na javni vodovod se mora priključiti vsaka stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, če ni v uredbi drugače določeno.
(4) Izvajalec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javni vodovod, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo stavbe ali objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena za uporabo vode (voda za gradbišče) je enaka ceni javne službe. Gradbiščni priključek se ukine z dnem, ko investitor uredi odvajanje in čiščenje odpadnih vod skladno z zakonodajo in prične uporabljati objekt.
(5) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1) Načrtovanje in gradnjo novega priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe, ki je tudi lastnik priključka.
(2) Vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov zagotavlja izvajalec.
(3) Vodovodni priključki se vzdržujejo v okviru namensko zbranih sredstev, pri čemer se prednostno vzdržujejo priključki v naslednjih primerih:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varno oskrbo s pitno vodo;
– v primeru obnove javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javnega vodovoda.
(4) Za dela po tem členu, ki jih izvajalec odda v podizvajanje, zagotovi strokovni nadzor.
(5) Uporabnik oziroma lastnik objekta mora preverjati stanje priključka stavbe ter njegovo vzdrževanje dopustiti in izvedene storitve javne službe plačati.
(stalen ali začasen priključek)
(1) Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in pogoji iz soglasja izvajalca. Izvajalec je dolžan uporabnika priključiti na javni vodovod v obdobju 1. 4. do 31. 10. najkasneje v šestdesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka pod pogojem, da je uporabnik pridobil soglasje za priključitev in poravnal vse obveznosti do občine in izvajalca in pod pogojem, da vremenske razmere izvedbo priključitve omogočajo. Izvajalec lahko priključitev izvede tudi v obdobju 1. 11. do 31. 3., če sam oceni, da vremenske razmere izvedbo priključitve omogočajo.
(2) Izvajalec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način kot ga določa tehnični pravilnik in soglasje za priključitev.
(3) Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek.
(4) Uporabnik lahko pisno naroči stalni odklop priključka samo v primeru odstranitve objekta, za katerega je priključek izveden. Odklop se izvede na stroške uporabnika. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu.
(5) Ukinitev stalnega priključka se lahko izvede samo pod pogoji, določenimi v 26. členu tega odloka. Začasna ukinitev stalnega priključka ni dopustna.
(lastna oskrba prebivalcev)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tem odlokom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev pod pogoji, kot jih določa uredba.
V. VIRI FINANCIRANJA TER OBLIKOVANJE IN DOLOČANJE CEN
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
(cene storitev javne službe)
(1) Cene storitev javne službe se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom.
(2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe (vodarina).
(3) Na potrjene cene se obračunava DDV v skladu s predpisi.
(4) V okviru upravičenih cen storitev javne službe se lahko zagotovi donos v višini največ 5 % nabavne vrednosti sredstev, ki so potrebna za neposredno opravljanje javne službe, in ga potrdi pristojni organ v postopku potrjevanja cen.
(5) Cene storitev javne službe po tem odloku potrjuje občinski svet občine.
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače. Obračunska obdobja se za namene tega odloka delijo na preteklo, sedanje in prihodnje obračunsko obdobje.
(2) V primeru večjih sprememb posameznih prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene storitve javne službe, ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, lahko na predlog izvajalca javne službe občinski svet s sklepom pred ali sočasno s potrditvijo nove predlagane cene določi daljše ali krajše prihodnje obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati ter načinu poračuna uporabljajo smiselno. Obračunsko obdobje je lahko največ tri koledarska leta.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko občinski svet potrdi enkraten poračun cen za preteklo obračunsko obdobje najkasneje do 31. 3. tekočega obračunskega obdobja, če izvajalec pripravi predlog elaborata za izvedbo takšnega poračuna in se občinski svet s takšnim poračunom strinja.
(1) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe za prihodnje leto v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Izvajalec posreduje elaborat občinski upravi v tekočem letu najpozneje do 31. 10., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občinska uprava elaborat pregleda, in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 10 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 10 dni od prejema le-teh.
(3) Občinski svet na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena potrdi cene do 31. 12. tekočega leta za prihodnje obračunsko obdobje, če ni v tem odloku drugače določeno.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec v primeru iz drugega odstavka 18. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi občinski svet.
(5) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat tudi, če je obračunsko obdobje skladno z drugim odstavkom 18. člena daljše od enega leta, in ga posreduje v postopek pregleda in potrditve skladno s tem odlokom, če znaša ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem koledarskem letu več kot deset odstotkov.
(1) Če občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe, za razliko določi subvencijo s sklepom.
(2) Subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno.
(3) Občina lahko prizna subvencijo po tem členu za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki.
(4) Nepridobitni uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
(1) Izvajalec objavi cenik s potrjenimi cenami, znižanimi za morebitno subvencijo, pred pričetkom njihove veljavnosti, v sredstvih javnega obveščanja in na svoji spletni strani.
(2) Izvajalec mora imeti cenik iz prejšnjega odstavka objavljen na svojih spletnih straneh celotno obdobje veljavnosti cen.
(posebne in druge tržne storitve izvajalca)
(1) Posebne storitve so storitve izvajalca, ki niso javna služba, pri čemer izvajalec uporablja javno infrastrukturo. Za posebne storive se šteje na primer oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo, če:
– se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode, in
– iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(2) Druge tržne storitve, ki jih opravlja izvajalec, so nadzor nad izvedbo priključka, dobava in montaža prvega obračunskega vodomera, stalni ali začasni odklop priključka, izredna menjava obračunskega vodomera na zahtevo stranke ali zaradi okvare, prestavitev obračunskega vodomera iz objekta v vodomerni jašek ipd.
(3) Izvajalec lahko izvaja posebne storitve, pri čemer:
– ne sme ustvarjati negativne razlike med prihodki in odhodki,
– prihodke iz naslova posebnih storitev upošteva pri zmanjšanju lastne cene javne službe.
(4) Cene posebnih in tržnih storitev pripravi in določi izvajalec tako, da zajemajo neposredne in pripadajoči sorazmerni del posrednih stroškov. Cene pripravi in določi izvajalec.
(upravni postopki – javna pooblastila)
(1) Izvajalec na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila po tem odloku izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi, projektom itd. (v nadaljevanju: pogoji), mnenja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: mnenja k projektu) in soglasja za priključitev obstoječih objektov na javni vodovod (v nadaljevanju: soglasja za priklop ali soglasja za priključitev) ter potrdila, pri čemer mora investitor v vlogi predložiti:
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja urejanje prostora.
2. Za pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakon, ki ureja graditev objektov;
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja;
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji;
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. Za mnenje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom vodovodnega priključka v sklopu načrta strojnih inštalacij;
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javnim kanalizacijskim sistemom;
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priklop, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, razen za objekte, zgrajene pred letom 1967, če lastnik to lahko dokaže z veljavnim uradnim dokumentom;
– katastrski načrt (načrt parcele);
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500;
– načrt strojnih instalacij;
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju oziroma upravni enoti overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je predpisana.
5. Za soglasje za priklop obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta;
– projekt vodovodnega priključka;
– projekt interne vodovodne inštalacije ali potrdilo izvajalca o pregledu interne inštalacije;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je predpisana.
Pri izdaji aktov iz 23. člena tega odloka mora izvajalec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja;
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivi novogradnje;
– traso, globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javni vodovod;
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška;
– dimenzijo in tip vodomera, ki mora biti vgrajen v zunanjem vodomernem jašku;
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom;
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa vodovodnega priključka;
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali na območjih predvidenih za zajem pitne vode;
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode;
– ostale pogoje, ki so določeni s tehničnim pravilnikom.
(pridobitev pravice do začasnega priključka)
Izvajalec na predlog naročnika na podlagi pogodbe oziroma naročila izvede začasni priključek za javne prireditve, začasne objekte, gradnjo objektov in podobne primere, vendar za obdobje največ trideset dni. Ob naročilu mora, skladno z namenom začasnega priključka, predložiti:
– situacijo (po potrebi z vrisanim objektom) v merilu 1:500;
– gradbeno oziroma upravno dovoljenje oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.);
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in času trajanja priključka;
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika;
– dokument o lastništvu in dovoljenje za poseg v prostor;
– soglasje za prekop javnih površin in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi);
– dokazilo o načinu zagotavljanja odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
(1) Priključek stavbe na javni vodovod izvajalec ukine (odstrani), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– lastnik stavbe mora izvajalcu oddati vlogo za ukinitev priključka,
– stavba ne sme imeti stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev, in
– stavba mora biti fizično odstranjena (porušena).
(2) Izvajalec po izpolnitvi pogojev iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena začasno prekine dobavo vode, priključek pa fizično ukine (odstrani), ko je izpolnjen pogoj iz tretje alineje prvega odstavka tega člena. Po izpolnitvi vseh treh pogojev iz prvega odstavka tega člena se preneha zaračunavati storitve javne službe.
(3) Lastnik stavbe mora poravnati stroške ukinitve priključka.
(gradnja novega javnega vodovoda)
(1) Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoč javni vodovod.
(2) Če priključitev novega javnega vodovoda ali uporabnikov pitne vode na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostne tehnološke zmogljivosti obratujočega javnega vodovoda, ima obnova oziroma rekonstrukcija obratujočega javnega vodovoda, zlasti z vidika zmanjševanja vodnih izgub, prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(3) Če priključitev novega javnega vodovoda na obratujoči javni vodovod ni možna zaradi nezadostnih količin pitne vode iz vodnih virov pitne vode obratujočega javnega vodovoda, ima povečanje zmogljivosti vodnih virov obratujočega javnega vodovoda ali njihova nadomestitev z drugimi obratujočimi vodnimi viri prednost pred zagotavljanjem novih vodnih virov pitne vode za nov javni vodovod.
(4) Načrtovalec mora merila iz tega člena upoštevati pri izboru variante oskrbe s pitno vodo pri izvedbi prostorskega akta, ki je podlaga za poseg v prostor objektov in opreme komunalnega opremljanja predvidenega poselitvenega območja.
(prednostna raba vode iz vodovoda)
Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz javnih vodovodov se upošteva, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. Pri določanju prednostne rabe se, poleg tega odloka, upoštevajo tudi pravila, določena v uredbi.
(rezervne zmogljivosti in varno obratovanje vodovoda)
(1) Javne vodovode je treba načrtovati skladno z uredbo in tem odlokom.
(2) Upravljavec rezervne zmogljivosti podrobneje opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.
(zmanjševanje vodnih izgub javnega vodovoda)
Izvajalec mora skladno z uredbo letno spremljati stanje vodnih izgub v javnem vodovodu ter pripraviti program ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub.
VII. OSKRBOVALNI STANDARDI JAVNE SLUŽBE
(obseg storitev javne službe)
Izvajalec mora zagotavljati storitve javne službe na oskrbovalnem območju skladno z veljavnimi državnimi predpisi in tem odlokom.
(uporabniki in plačniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki) so lastniki objektov na območjih, določenih v 4. členu tega odloka.
(2) Uporabniki javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe in vse druge pravno-organizacijske oblike.
(3) Če je tako določeno s pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi stanje števca in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev.
(4) V primeru oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.
(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov javne službe prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.
(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno- stanovanjske in poslovne stavbe), v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev.
(7) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(8) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke tretjega odstavka 3. člena uredbe je občina.
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– pridobiti morajo mnenje oziroma soglasje izvajalca za priključitev na javni vodovod;
– priključiti se morajo na javni vodovod najkasneje v treh mesecih po pričetku uporabe ali po prejemu pisnega poziva izvajalca, pri čemer se lahko rok podaljša, če izvedba ni mogoča zaradi vremenskih razmer;
– redno morajo vzdrževati interno vodovodno omrežje in naprave;
– izvajati morajo zaščito vodomernega mesta in vodomera pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami;
– izvajalcu morajo omogočiti dostop do priključka (mesta priključitve na javni vodovod, vodomernega mesta in vodomera);
– izvajalcu morajo omogočiti pregled ustreznosti priključka stavbe in internega omrežja zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode;
– izvajalcu morajo omogočiti vzorčenje pitne vode na internem omrežju;
– obveščati morajo izvajalca o okvarah na javnem vodovodu in priključku, ter omogočiti izvedbo odprave okvare ali obnovo javnega vodovoda, če gre za javni vodovod, ki poteka po zemljišču, ki ni v lasti občine;
– dopustiti morajo obnovo in redno vzdrževanje priključka in poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca in tehničnim pravilnikom;
– ne smejo dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno omrežje ali vodovodni priključek brez soglasja izvajalca;
– povrniti morajo škodo, povzročeno na javnem vodovodu, ki nastane zaradi kakršnega koli ravnanja uporabnika ali zaradi motenj, ki bi jih le-ta povzročil z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu;
– urediti morajo medsebojno delitev stroškov, kadar se storitev obračunava preko skupnega obračunskega vodomera v večstanovanjskih stavbah. Osnova za obračun storitev se določi skladno s stanovanjskim zakonom;
– urediti morajo medsebojno delitev stroškov, kadar se storitev obračunava prek skupnega obračunskega vodomera v poslovnih stavbah z več solastniki; osnova za obračun storitev je pisni dogovor med solastniki stavbe, ali če tega ni, solastniški deleži;
– priključiti se morajo na javni vodovod ob upoštevanju pogojev in soglasja izvajalca;
– izvrševati morajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave pitne vode;
– izvajalcu morajo prijaviti prekomerno porabo pitne vode pred takšno porabo (npr. za polnjenje bazenov). Prekomerna raba vode je dopustna na podlagi predhodne prijave izvajalcu in le v obdobju med 23.00 in 5.00. Za prekomerno rabo vode po tej alineji gre, če je pretok na obračunskem vodomeru višji od 10 m3 na uro;
– ne sme poškodovati pečatov na priključku ali javnem vodovodu.
(obveznost sporočanja sprememb)
(1) Uporabnik mora pisno obvestiti izvajalca v roku 15 dni od nastanka naslednjih sprememb:
– naslova,
– lastništva,
– najemnih razmerij,
– plačnikov,
– uporabnikov,
– fizičnih sprememb na stavbah ali gradbenih inženirskih objektov,
– ostalih sprememb, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.
(2) V primerih iz druge do pete alineje prvega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika. Če se obračun storitev javne službe izvaja na podlagi obračunskega vodomera, mora dogovor iz prejšnjega stavka vsebovati stanje vodomera na dan spremembe.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika storitve javne službe zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.
(1) Izvajalci del morajo pred začetkom del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji novega javnega vodovoda pridobiti soglasje izvajalca javne službe in mu na svoje stroške naročiti vzpostavitev javnega vodovoda v prvotno stanje.
(2) Upravljavci drugih omrežij (elektrika, javna razsvetljava, telefon, kabelska televizija, optika, plinovod, toplovod, padavinska kanalizacija …) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti skladnost s tem odlokom in tehničnim pravilnikom, tako da ostane javni vodovod nepoškodovan.
(3) Vsakdo, ki na območju javnega vodovoda oziroma priključka izvaja dela, ki lahko škodljivo vplivajo na javni vodovod ali priključek, je dolžan pred začetkom del naročiti zakoličbo. V primeru nameravane spremembe nivelete nad javnim vodovodom oziroma priključkom mora zainteresirana oseba pridobiti predhodno soglasje izvajalca javne službe.
(4) V primeru poškodb iz prvega do tretjega odstavka tega člena izvajalci del, upravljavci drugih omrežij ter drugi subjekti odgovarjajo za vso povzročeno poslovno in neposlovno škodo, pri čemer morajo na lastne stroške izvajalcu javne službe nemudoma naročiti odpravo poškodbe ter vzpostavitev v prvotno stanje.
(vodenje evidenc opravljanja storitev javne službe)
Izvajalec mora voditi evidence v skladu s predpisi.
(kataster javnega vodovoda)
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne baze podatkov. Stroški vodenja katastra zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe.
(2) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi.
(4) Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc podatkov po tem odloku, razen za tiste evidence podatkov, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
(1) Hidranti na javnem vodovodu so objekti in naprave kolektivne rabe, namenjeni zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
(2) Brez predhodnega soglasja izvajalca se smejo hidranti uporabljati samo za gašenje požarov in za druge intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. V tem primeru mora uporabnik naknadno v roku osmih dni obvestiti izvajalca o uporabi, trajanju in količini odvzete vode.
(3) V drugih primerih se lahko voda iz hidranta odvzame le na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja in predhodnega plačila vode. Gasilska društva morajo pri odvzemu vode iz hidrantov uporabljati predpisano tehnično opremo in izpolnjevati pogoje za odvzem zdravstveno ustrezne vode.
(4) V primeru morebitne škode, povzročene na hidrantu, zanjo odgovarja povzročitelj.
(varovanje javnega vodovoda in priključkov)
(1) Na javnem vodovodu in priključkih se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati oziroma odstranjevati materiala, saditi trajnih nasadov, ki lahko povzročijo poškodbe na javnem vodovodu ali priključkih ali ovirajo njegovo delovanje in vzdrževanje.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v območju javnega vodovoda, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno pisno soglasje izvajalca. Pri trajni spremembi okolice mora investitor pri izvajalcu naročiti in poravnati stroške prilagoditve elementov oziroma globino javnega vodovoda novi niveleti in rabi terena.
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo investitor zgradil vodovodno omrežje in ga prenesel po končani gradnji v last občine, morajo biti za prenos izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, s čimer postane to omrežje javni vodovod.
(2) Za prenos vodovodnega omrežja v last občine v skladu s prvim odstavkom tega člena in v upravljanje izvajalcu mora investitor občini predložiti naslednjo dokumentacijo:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture,
– zapisnik o opravljenih preskusih vodovodov,
– meritve o ustreznosti hidrantnega omrežja,
– poročilo o skladnosti in zdravstveni ustreznosti vodovodnega omrežja in objektov ter pitne vode,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave in dokazila (kvaliteta izvedbe, vgrajeni materiali, odprava napak v garancijski dobi),
– vrednost vodovodnega omrežja in objektov v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi,
– notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do vodovodnega omrežja in objektov javnega vodovoda.
(prenos zasebnih ali lokalnih vodovodov)
(1) Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni ali vaški vodovod ipd.), ki ni v lasti občine, se lahko prenese v lastništvo občine na podlagi sklenjene pogodbe med vsemi solastniki in občino.
(2) Za prenos obstoječega vodovoda iz prvega odstavka tega člena v last občine in upravljanje izvajalcu, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovodno omrežje, ki se predaja, mora imeti vso dokumentacijo (projekt izvedenih del – če je izdelan, elaborat geodetskega posnetka, popis in načrt vodovodnega omrežja, evidenco priključkov uporabnikov, vodno dovoljenje, strokovne podlage za pripravo akta o zavarovanju vodnih teles vodnih virov);
– vodovodno omrežje mora biti izvedeno skladno s tem odlokom in tehničnim pravilnikom;
– izvedena mora biti cenitev vodovodnega omrežja s strani pooblaščenega cenilca;
– pred postopkom o prevzemu se mora izvršiti terenski pregled vodovodnega omrežja in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem omrežju;
– sprejet in finančno ovrednoten ter s strani občine mora biti potrjen načrt obnovitvenih vlaganj v vodovodno omrežje;
– lastniki objektov, ki so priključeni na vodovodno omrežje, morajo v roku treh mesecev od prevzema vodovodnega omrežja izvajalcu na lastne stroške dopustiti vgradnjo vodomera v zunanjem vodomernem jašku in cestnega ventila;
– izvedena morata biti pregled trase in tlačni preizkus vodovodnega priključka;
– zunanji vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s tehničnim pravilnikom;
– urejene morajo biti vse služnostne pogodbe za vzdrževanje vodovodnega omrežja;
– urejena mora biti lastninska pravica na zemljiščih, na katerih so zgrajeni objekti, ki so del vodovodnega omrežja.
Izvajalec zaračunava storitve uporabnikom v skladu z veljavnimi predpisi.
(1) Obračunski vodomer je sestavni del vodovodnega priključka in je namenjen merjenju porabe pitne vode. Velikost in mesto vgraditve obračunskega vodomera sta razvidna iz dokumentacije za izdajo soglasja za priklop na javni vodovod. Vgrajen mora biti v skladu s pogoji, določenimi v tehničnem pravilniku.
(2) V večstanovanjskih in poslovnih objektih so v interni instalaciji lahko nameščeni tudi interni vodomeri, ki uporabniku oziroma upravniku služijo za merjenje porabe vode po posameznih enotah in za nadzor skupne porabe. Interni vodomeri, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Izvajalec teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode, razen če uporabniki vseh enot z izvajalcem javne službe ustrezno pogodbeno uredijo pravice in obveznosti glede vzdrževanja takšnega internega vodomera.
(3) Uporabnik je dolžan vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam izvajalca za vzdrževanje, redne preglede, menjave in odčitke vodomera. Vodomere namešča, zamenjuje, vzdržuje in odčitava izključno izvajalec, ki skrbi tudi za pravočasno overjanje vodomerov.
(4) Vsak vodomer mora biti pregledan in overjen v skladu s predpisi. Uporabnik je dolžan nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred poškodbami in zmrzaljo. Uporabnik ne sme izvajati nikakršnih aktivnosti, ki bi kakorkoli vplivale na pravilnost delovanja vodomera. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati vodomera niti odstraniti plombe.
(5) Uporabnik lahko od izvajalca pisno zahteva nadzor točnosti vodomera. Če vodomer deluje v mejah predpisane točnosti, nosi vse stroške postopka (menjava, servis, kontrolni preizkus) uporabnik po ceniku izvajalca, v nasprotnem primeru pa izvajalec.
(določanje količin porabljene vode)
(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v m3 po stanju, odčitanem na obračunskem vodomeru, pri čemer popis obračunskega vodomera izvede izvajalec:
– vsaj enkrat v koledarskem letu,
– mesečno v primeru, ko je poraba vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu večja kot 50 m3 na mesec.
(2) Izvajalec v primeru iz prve alineje prvega odstavka tega člena zaračunava uporabnikom porabljeno vodo določeno na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma.
(3) Višino akontacije praviloma določi izvajalec v skladu z drugem odstavkom tega člena, uporabnik pa ima pravico zahtevati spremembo višine akontacije. V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se za čas od zadnjega odčitka do ugotovitve okvare vodomera poraba pitne vode obračuna v višini uporabnikove povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.
(4) Količina porabljene vode pri odvzemu brez vodomera, se določil v skladu s predpisi o metodologiji za oblikovanje cen.
(5) Količina porabljene vode se pri nedovoljenem odvzemu brez vodomera, določi na osnovi predpisane količine iz uredbe o okoljskih dajatvah. Pri nedovoljenem odvzemu vode se uporabniku obračuna porabljena voda za celotno obdobje obstoja nedovoljenega priključka.
(6) Uporabnik brez predhodnega dogovora z izvajalcem ne sme odvzemati pitne vode iz javnega hidranta. Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini štiristo EUR.
(7) V primeru, če se med dvema popisoma obračunskega vodomera pri posameznem uporabniku spremeni cena javne službe, se ob popisu, ki se izvede po spremembi cene izvede poračun na naslednji način:
– pri prvem popisu po spremembi cene se ugotovi povprečna mesečna poraba v obračunskem obdobju;
– za obdobje od zadnjega popisa pred spremembo cene do zadnjega dne veljavnosti stare cene se za izračun manjših ali večjih količin (razlika med akontacijo in porabo iz prve alineje tega odstavka) uporabi stara cena;
– za obdobje od prvega dne veljavnosti nove cene in do prvega popisa po spremembi cene se za izračun manjših ali večjih količin (razlika med akontacijo in porabo iz prve alineje tega odstavka) uporabi nova cena;
– uporabnik lahko na dan spremembe cene storitev javne službe sam odčita stanje vodomera in ga sporoči izvajalcu v pisni ali elektronski obliki najkasneje v 8 dneh od datuma odčitka. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.
(1) Za potrebe izvajanja obveznosti po tem odloku izvajalec vodi evidenco uporabnikov.
(2) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in odjemnega mesta,
– številko soglasja za priključitev na javni vodovod,
– vrsto storitve,
– ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu).
(3) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
– šifro uporabnika in odjemnega mesta,
– naziv pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika,
– naslov,
– transakcijski račun,
– davčno številko,
– obveznosti.
(4) Evidenci iz drugega in tretjega odstavka tega člena vsebujeta tudi naslednje podatke:
– podatke o merilnih napravah in priključku,
– lastništvo nepremičnine,
– podatke o načinu odvajanja odpadnih vod iz stavbe ali gradbenega inženirskega objekta.
Izvajalec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov občin, državnih organov in služb v skladu s predpisi.
(1) Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku petnajstih dni po prejemu računa.
(2) Izvajalec v primeru zamude s plačilom računa uporabniku pošlje opomin, v katerem ga opozori, da mu bo po poteku petnajstih dni po prejemu opomina prekinil dobavo vode, če račun ne bo poravnan, in pričel postopek izterjave po sodni poti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v roku desetih dni od datuma izdaje računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na ugovor uporabnika odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila nespornega dela računa. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu odgovora, se mu izda pisni opomin in izvede postopek skladno z drugim odstavkom 49. člena tega odloka.
X. PREKINITEV DOBAVE VODE
(prekinitev dobave uporabniku po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika)
(1) Izvajalec mora uporabniku prekiniti dobavo pitne vode, če:
– je bil priključek na javni vodovod izdelan brez soglasja ali v nasprotju s soglasjem izvajalca;
– interno vodovodno omrežje in naprave uporabnika ni tehnično ustrezno in je zaradi tega ogrožena kakovost pitne vode v javnem vodovodu;
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoje interno omrežje;
– notranje instalacije in naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega na zahtevo izvajalca noče odstraniti;
– uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani pečatno plombo (na vodomeru) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka;
– uporabnik ne dopusti izvajalcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na priključku stavbe;
– uporabnik ne dovoli izvajalcu vgraditve ali zamenjave obračunskega vodomera;
– uporabnik onemogoča izvajalcu odčitavanje in pregled vodomera;
– uporabnik ne plača nespornega računa za dobavo vode v skladu s 47. členom;
– uporabniku preneha veljavnost začasnega priključka.
(2) Dobava vode se prekine do odprave vzroka prekinitve. Za vnovično vzpostavitev dobave vode mora uporabnik plačati vse nastale stroške odklopa, priklopa ali poskusa odklopa po ceniku izvajalca.
(prekinitev dobave uporabnikom zaradi del izvajalca)
(1) Izvajalec ima pravico prekiniti dobavo vode zaradi načrtovanih vzdrževalnih ali investicijskih del na javnem vodovodu, odprave okvar ali zaradi višje sile. Za načrtovana vzdrževalna in investicijska dela mora preko lokalnih sredstev javnega obveščanja, spletne strani podjetja, na krajevno običajen način ali neposredno obvestiti uporabnike o prekinitvi vode najmanj en dan pred prekinitvijo dobave vode.
(2) V primeru prekinitve vode zaradi višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, okvare na javnih vodovodih, ima izvajalec pravico in dolžnost izdati navodila za racionalizacijo porabe vode ter brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V primeru omejitev ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene. V izrednih primerih in na podlagi strokovnega mnenja pristojnih institucij je izvajalec dolžan obveščati uporabnike o izvajanju posebnih ukrepov glede uporabe vode.
XI. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE
Za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica.
(globe za izvajalca in odgovorno osebo izvajalca)
(1) Izvajalec se kaznuje z globo 2.000 EUR, če:
– dopusti priključitev uporabnika brez izdanega soglasja za priključitev (11. člen);
– ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 14. člena tega odloka;
– prekine dobavo vode v nasprotju z 49. členom tega odloka.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 500 EUR.
(1) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, se kaznuje z globo 2.000 EUR, če:
– se priključi na javni vodovod in hkrati ne ukine lastnega vodnega vira, in kljub temu še vedno hkrati uporablja tudi lasten vodni vir (10. člen);
– se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (11. člen);
– se priključi na javni vodovod brez soglasja izvajalca (prva alineja 33. člena);
– ne izpolnjuje obveznosti iz druge, pete, sedme, devete, desete, enajste, šestnajste in sedemnajste alineje 33. člena tega odloka;
– odvzema vodo iz hidranta v nasprotju z 38. členom tega odloka;
– izvaja posege v varovanem območju obstoječega javnega vodovoda ali priključka oziroma ravna v nasprotju z določili 39. člena tega odloka;
– ne upošteva navodil izvajalca za racionalizacijo porabe vode (drugi odstavek 50. člena);
(2) Pravna oseba, ki je uporabnik storitev javne službe po tem odloku in se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za majhno ali mikro družbo, se kaznuje z globo 500 EUR, če stori kateri koli prekršek iz prve do sedme alineje prvega odstavka tega člena.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena, fizična oseba in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za kateri koli prekršek iz prve do sedme alineje prvega odstavka tega člena kaznujejo z globo 300 EUR.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih mora zagotoviti občina. Če obstoječa poselitvena območja, kjer mora občina zagotavljati izvajanje storitev javne službe, niso opremljena ali niso v celoti opremljena z javnim vodovodom, je oskrba s pitno vodo iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na sekundarni vodovod.
(2) Za rabo vodnih virov za lastno oskrbo stavb s pitno vodo iz prvega odstavka tega člena, morajo lastniki stavb in gradbenih inženirskih objektov pridobiti vodno dovoljenje v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Izvajalec sprejme nov tehnični pravilnik v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka in ga posreduje v potrditev občinskemu svetu.
(4) Izvajalec pripravi prvi elaborat v skladu z 19. členom tega odloka in ga predloži v postopek potrjevanja do 31. 10. 2021.
(5) Ne glede na drugi odstavek 13. člena tega odloka v primeru, ko je vodomerni jašek na ali v objektu uporabnika, izvajalec vzdržuje vodovodni priključek do parcelne meje lastnika oziroma uporabnika z javno cesto ter obračunski vodomer. Izvajalec v primeru iz tega odstavka ne vzdržuje preostalih delov vodovodnega priključka. Ob prvi rekonstrukciji objekta je lastnik oziroma uporabnik dolžan obračunski vodomer prestaviti na parcelno mejo z javno cesto.
(6) Zaračunavanje storitev javne službe uporabnikom za objekte, ki nimajo vgrajenega vodomera, se uskladi v roku 1 leta od začetka veljavnosti tega odloka.
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Kranjska Gora (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 54/13 in Uradni list RS, št. 81/20).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovoda v Občini Kranjska Gora (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/2013), uporablja pa se do sprejema novega v delih, v katerih ni v nasprotju s tem odlokom.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0001/2021-3
Kranjska Gora, dne 8. septembra 2021
